VSE ZA ZGODOVINO št. 2 leto XVIII, 2011 ZGODOVINA ZA VSE, leto XVIII, št. 2, 2011 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE, leto XVIII, 2011, št. 2 ISSN 1318–2498 VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Miha Sluga Vtakni ga, ja, ma ne prav v vsak lajben Nekaj drobcev o spolnem življenju avstro–ogrskih vojakov med prvo svetovno vojno Steck ihn rein, ja, aber nicht grad in jedeS dreckSloch Einige Anmerkungen über das Sexualleben österreichisch–ungarischer Soldaten während des Ersten Weltkriegs 5 Eva Batista »Ako nisi kristjan ne hodi blizo, in nic se ti ne bo zgodilo« Uprizoritve procesij sv. Rešnjega telesa v Ljubljani od 16. stoletja do druge svetovne vojne „Wenn du kein chriSt biSt, geh nicht in die nähe, und dir Wird nichtS paSSieren“ Inszenierungen von Fronleichnamsprozessionen in Ljubljana vom 16. Jahrhundert bis zum Zweiten Weltkrieg 20 Goranka Kreacic Dvesto let celjsko–samoborskega rodu Wiesner Livadic ZWeihundert jahre deS geSchlechteS WieSner livadic in celje und Samobor 37 Polona Sitar »Dajte nam dobrih gospodinj in dober bode svet!« Gospodinjsko delo na Slovenskem v zacetku 20. stoletja in njegova zapušcina „gebt unS gute hauSfrauen und die Welt Wird gut Sein!“ Die Haushaltstätigkeit im slowenischen Gebiet zu Beginn des 20. Jahrhunderts und ihr Erbe 49 Peter Mikša Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne nationale kämpfe im bergSteigen auf SloWeniSchem gebiet biS Zum erSten Weltkrieg 59 Klemen Senica Veliki japonski imperij v popotniških zapisih Alme Karlin daS kaiSerreich groSSjapan in den reiSeberichten von alma karlin 70 Boris Golec Neprava Valvasorjeva hiša v Krškem sredi 19. stoletja v rokah njegovega daljnega sorodnika in neposrednih potomcev – vzrok za »usodno« pomoto? Pozabljeni ljubiteljski muzealec Anton pl. Hohenwart (1768–1846) daS „falSche“ hauS valvaSorS in krško mitte deS 19. jahrhundertS in den händen SeineS entfernten verWandten und der direkten nachkommen – urSache für eine “SchickSalhafte“ verWechSlung? Der vergessene museale Sammler aus Leidenschaft Anton von Hohenwart (1768–1846) 80 S knjižne police Bojan Himmelreich Borojevic se vraca 92 Marija Pocivavšek Po zadnji modi, ampak prakticno in enostavno 94 Tone Kregar Vrtenje okoli osi 96 Miha Sluga Vtakni ga, ja, ma ne prav v vsak lajben1 Nekaj drobcev o spolnem življenju avstro–ogrskih vojakov med prvo svetovno vojno Miha Sluga, univ. dipl. zgodovinar in politolog, mladi raziskovalec, oddelek za zgodovino filozofske fakultete univerze v ljubljani, aškerceva 2, Si-1000 ljubljana 94(100)"1914/1918":176.5 355.11:176.5: 94(100)"1914/1918" VtAKNI gA, jA, MA NE PrAV V VSAK LAjBEN Nekaj drobcev o spolnem življenju avstro–ogrskih vojakov med prvo svetovno vojno avtor se v prispevku loteva tematike spolnega vedenja avstro–ogrskih vojakov med prvo svetovno vojno. pri tem se poslužuje predvsem podatkov iz avtobiografskih virov vojakov in drugih njihovih sodobnikov, ki razkrivajo, da je vojna s svojo brutalnostjo in dolgotrajnostjo mocno pripomogla k temu, da se je v seksualno življenje prikradla surovost, da se je razmahnila prostitucija, hkrati pa raslo število okuženih s spolno prenosljivimi boleznimi. Kljucne besede: prva svetovna vojna, avstro–ogrski vojaki, spolnost, prostitucija. Miha Sluga, ba history and political Science, Young researcher, department of history, faculty of arts, university of ljubljana, aškerceva 2, Si-1000 ljubljana 94(100)"1914/1918":176.5 355.11:176.5: 94(100)"1914/1918" “juSt StIcK It IN, But MIND thE hoLE” A few Fragments about the Sexual Life of Austro– Hungarian Soldiers during World War I The article deals with the sexual behavior of austro–hungarian soldiers during World War i. it is mostly based on autobiographical data from soldiers and their contemporaries. These show that, owing to the brutality and length of the war, sexuality eventually turned more aggressive, prostitution flourished and the number of infections with sexually transmitted diseases increased. Key words: World War I, Austro–Hungarian soldiers, sexuality, prostitution. Stranišce. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Na preluknjanem colnu (ne)morale »Nekoc [...] smo zlezli v neko nizko bajto, ki je imela samo eno sobo. Velika pec je stala v njej in na peci in ob njej je vse spalo; star kmet, njegova stara žena, dekle in vojaki, poleg njih je bilo v sobi še nekaj kur in svinja. No, poiskal sem si prostor za pecjo, tedaj pa sem zacutil, da leži dekle zraven mene. Nic nisem rekel, samo mislil sem si: cakaj, tu se bo dalo kaj napraviti. In ko sem videl, da vse spi, sem se spravil nanjo. Brcala me je in suvala, zacela je jokati, jaz sem pa bil že ves razgret in nisem mogel na nic vec misliti, prijel sem jo za vrat in prekleto, da bi jo zadavil, ce se ne bi udala. Nic vec se ni branila mala Ukrajinka, vse je pustila. A jokati ni nehala …«2 tako je spolne podvige avstro–ogrskega vojaštva po galiciji in bukovini opisal josef hofbauer. kolone napredujocih ali bežecih vojakov so si dajale duška in si vzele, kar naj bi jim po njihovem mišljenju pripadalo. dovolj je bilo, piše hofbauer, da so ženskam pokazali pest kruha ali pa samo pest – da so vedele, kaj jih v nasprotnem primeru caka – in že so bile voljne prepustiti svoje telo ženskih dotikov željnim vojakom. Ce tovrstno prepricevanje vendarle ni obrodilo sadov in dekleta in žene niso bile pripravljene leci ter s tem blažiti seksualno sestradanost vojakov, so se izpostavljale nevarnosti, da jim bodo naredili silo. ni dvoma, to se je dogajalo, kar so vojaki tudi priznavali, hkrati pa dali vedeti, da jim tovrstno postopanje ni ravno v cast. in v isti sapi so se že hiteli opravicevati, da je služba pri vojakih pac taka, da še tako moralno trden mož lahko kaj hitro nizko pade.3 istocasno s sklicevanjem na vojaško službo pa so avstro–ogrski vojaki – tako kot njihovi sotrpini v drugih armadah – iz rokava lahko potegnili še eno »tehtnejše« opravicilo za svoja dejanja. vojno! le zakaj jim spolna potešitev, naj bo še tako nesprejemljiva, ne bi bila dovoljena, ce pa že tako vsakodnevno tvegajo svoja življenja za domovino in cesarja? le zakaj bi bilo izvzeto koristiti usluge poklicnih prodajalk ljubezni in, kjer teh ni, tudi drugih bolj ali manj voljnih deklin? in zakaj sploh bi še verjeli cudnim merilom varuhov morale, ki so jim na srce polagali, da je seksualna sramežljivost dika vsakega vojaka, ce pa so jim taisti istocasno pridigali tudi o pošiljanju sovražnika na oni svet kot o necem popolnoma sprejemljivem. vojna in brutalna realnost vojaškega vsakdana sta povzrocili, da so se mnogi vojaki na slavospeve nravnega življenja preprosto požvižgali. še vec, pripomogli sta, da se je tudi v spolno življenje nepotešenih mož prikradla vecja surovost, zato ne trda roka vojaških 2 Hofbauer, Pohod v zmedo, str. 85. 3 Hofbauer, Pohod v zmedo, str. 85. oblasti ne mili pogledi obupanih žensk in deklet niso mogli prepreciti vala spolnih ekscesov in pregreh. še blagohotna svarila moralnih avtoritet, ki so slehernemu vojaku velikega habsburškega imperija polagala na srce, da naj ob junaškem zavracanju zunanjega sovražnika na meji enako zavzeto odbija tudi »napade notranjega sovražnika, zavratne in skrivne napade spolne nevarnosti «, so bila zaman.4 Coln morale je že nasedel na cereh velike svetovne vojne. prva svetovna vojna je nanovacila milijonske armade ter celo generacijo mladih mož napotila na fronto in jo s tem na silo iztrgala iz njihovega domacega okolja, obenem pa ji pretrgala ali pa vsaj otežkocala njihove dotedanje emocionalne, ljubezenske in eroticne vezi. »[T] a velikanska locitev, ki je nista bila zmožna ne stari, ne srednji vek in ne pol novega: ta strašna in grozna locitev moža in žene«,5 se je zarezala tako v življenje vojaštva kot tudi ostalega prebivalstva, saj ju je pustila v stalnem hrepenenju in custveni neizživetosti. muke hrepenenja, ki so mucile fante v strelskih jarkih, so tako prihajale na dan v njihovih pogovorih, v plehkih in prostaških šalah, v razuzdanih predstavah in nenazadnje v prikritem grehu.6 v trenutkih oddiha so moški radi bahavo pripovedovali o doživljajih z ženskami in po krcmah je glasno odmevalo režanje, kadar so se poslušalci zabavali nad surovim opisovanjem kakega tajnega sestanka: »Pogovorvseh je bila ženska in poželenje vseh je bila ženska. Še enkrat so izživeti v združitvi! Še enkrat se zavedati življenja v opoju pozabe! Nikogar ni bilo, ki ne bi bil poskusil priti do ženske.« Ceprav so mnoga dekleta in žene svojim castilcem radodarno darovale svojo bežno ljubezen, pa je bilo vojakov prevec, da bi vsem bilo dano na tovrstnih zmenkih zadovoljiti svoje potrebe. marsikdo je bil trdo odslovljen, prenekateri je prišel v neprijeten spor z moškimi sorodniki ali pa z ostalimi snubci nadlegovane ženske, ostale pa je oviralo pomanjkanje samozavesti. kot poslednja možnost za eroticno razvedrilo so jim potemtakem ostali še bordeli, ki so med vojno sicer zacveteli, a kljub temu niso mogli dohajati povpraševanja pohlepnih vojakov.7 Jupajdija jupajda, vsaka punca rada da resnici na ljubo: v temno brezno pohotnosti se vojaki niso pognali sami. poleg neprostovoljnih žrtev so jim sledile še kohorte lahkoživk in množica bežnega flirta 4 Pozdrav iz domovine našim vojakom na bojišcu, I/9–10, 15. julij 1916. 5 Švent (ur.), Andrej Cebokli: pesnik in pisatelj iz Kreda, str. 145–146. 6 Abel, Kras, knjiga o Soci, str. 75. 7 Hofbauer, Pohod v zmedo, str. 98. VSE ZA ZGODOVINO Miha Sluga, VtAkNI GA, jA, MA NE prAV V VSAk lAjbEN ZGODOVINA ZA VSE regimentni zdravnik in medicinska sestra sredi dela (narisal F. Schönpflug, Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges) željnih domacink. »Ženstvo ob fronti moralno propada. Strašno je. Žena ne pozna vec moža, ki je na drugem bojišcu, in ne mati svojih otrok. Še v dekletovem srcu ni vec zvestobe. Matere tu ne spijo vec pri svojih otrocih […]. Tu zažene mlada mati svoje otroke v zanemarjeno sobico, v sobi pa […] ona sama, cisto sama spi – ne, drema in caka, kdaj tuja ljuba roka potrka na okno. In v takem trenutku ona ni vec mati treh otrok – marvec dekle in ljubica«,8 je s krvavecim srcem v svoj dnevnik sredi leta 1917 zapisal andrej Cebokli in tako nadaljeval serijo opažanj o moralnem propadu, ki ni zajel samo neposrednega zaledja fronte, temvec vso širno habsburško monarhijo, pri tem pa svojih bridkih ugotovitev ni izkoristil za napad na ženske, temvec je z veliko mero rahlocutnosti in razumevanja nakazoval na eksistencialne stiske civilnega prebivalstva, ki so jih ženske le skušale blažiti s prodajanjem svojega telesa. mnogi drugi vojaki, casopisni komentatorji in vsakovrstni dušebrižniki podobnega razumevanja niso imeli. Ženske so kaj hitro postale prirocna tarca njihovih obrekovanj ter ocitkov, da so v vojnem casu povsem pozabile na svoj »dekliški ponos«, »svetinje poštenosti in Švent (ur.), Andrej Cebokli: pesnik in pisatelj iz Kreda, str. 46. nedolžnosti« pa pohojene in pomendrane pustile ležati na tleh kakor »cvetoc[o] trat[o], po kateri je šel regiment vojakov«.9 ni dvoma, marsikatera od teh obdolžitev je bila povsem na mestu, a kaj ko se je obtožujoci prst vse prepogosto ustavil le na nežnejšemu spolu ter njegovemu pogubnemu zapeljevanju. Sicer se ni tajilo, da je tudi veliko vojakov zavrglo dolocbe poštenega življenja ter se brez ozira na case in kraje vdajalo pohotnosti, a kaj ko se je obenem nonšalantno dodalo, da je temu še najvec krivo ženstvo, ce ne zaradi drugega, pa zato, ker je s svojo »pohujšljivo nošo naravnost zapeljivo«.10 »nedostojni izrodki pariške mode« s svojimi kratkimi krili, meter dolgimi peresi in golimi pleci so ocitno tako prefrigano vplivali na »najnižje« instinkte moških, da so ti zlahka podlegali carom ženskega šopirjenja in »razkazovanja mesa«.11 gonja proti razuzdanem lepoticenju je nameravala biti le uvod v širše zastavljeno akcijo nravne prenove. ugledni casopisi so zavzeto priobcali clanke, ki so vojake, še raje pa dekleta svarili pred pretecimi nevarnostmi necistovanja, prav tako so se za isti namen intenzivno tiskale in delile krepostne knjižice, svoj delež pa so skušali z navduševanjem za življenje v skladu s kršcanskimi cednostmi pridati še vestni clani verskih društev, vojni kurati in drugi duhovniki. na Slovenskem je akciji veliko moralno podporo s svojimi pridigami, pastirskimi listi in napotili nudil ljubljanski knezoškof anton bonaventura jeglic ter tako napovedoval, da se s Sodomo in gomoro, ki je zajela tudi naše kraje, ne bo kar zlepa sprijaznil.12 a njegova bitka se je zdela bolj kot ne že izgubljena. dan za dnem so si sledile bolj umazane podrobnosti in zlobni jeziki so si z njimi delali veliko opravkov. »Nikdar ni bilo toliko pogovorov o spolzkih stvareh nego zdaj; sucejo se sicer zgražaje okoli sedanje morale, privajajo pa le v ta miljé«, je ugotavljal fran milcinski in ob tem za namecek navrgel tragicno prigodo o vojaku, ki si je po dolgem moledovanju le izprosil dopust, potem pa se presenecen nad svojo ženo v blagoslovljenem stanu – za kar pa sam ni nosil zaslug – obesil.13 S kom je žena grešila, milcinski seveda ni izdal, a je v drugih virih dovolj odkritih namigov, da se je ženski spol rad pentljal tako s krepkimi avstro–ogrskimi soldati in ruskimi vojnimi ujetniki kot osamljenimi sosedi, dovolj dobri tudi pa so bili, kar dokazuje naslednja zgodba, tudi še negodni mladenici: »Njemu je bilo komaj devet let, sorodnica [ki je zaradi bojev pribežala iz okolice soške fronte] pa 9 Goriška straža, 1/1, 19. september 1918. 10 Pozdrav iz domovine našim vojakom na bojišcu, I/13–14, 10. oktober 1916. 11 Bogoljub, 1914/10. 12 Jeglicev dnevnik, 28. maj 1917. 13 Milcinski, Dnevnik 1914–1920, str. 179–180. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 jih je imela okoli dvajset. Zaradi prostorske stiske so jo neuki starši namestili v njegovo sobo. Že sedaj se spominja prve noci, kako ga je slekla, ko je nepremicno ležal na postelji. Še danes cuti drsenje njenih mehkih rok po njegovem telesu. Ko mu je lizala spolovilo, je mislil, da bo umrl od groze. Ko ga je zajahala, je bruhal od strahu in neznanega užitka. Toda nasilje se tisto noc ni koncalo. Ponovilo se je vsakokrat, ko si je ona zaželela, kar pa je bilo zelo pogosto. Casa in prilik pa je bilo takrat veliko. […]. Na sreco so nekoc v vas prišli vojaki in je sorodnica že prvo noc dobila nekega žensk lacnega vojaka. Menda jih je bilo tisto noc celo vec, zagotovo pa je v naslednjih dneh spala prav z vsemi, z nekaterimi tudi po veckrat.«14 tovrstne seksualne stranpoti žensk niso naletele samo na srd širše javnosti, razocaranje nad njihovo nemoralnostjo je zaneslo tudi na bojišce med osamljene in zapušcene vojake, ki so kot price (in koristniki) prostitucije in koketiranja vdov in deklet s tujimi moškimi kaj hitro obupali nad žensko ljubeznijo. vcasih je njihovo moralno obsodbo sprožil že pogled na nedolžne eroticne prizore, ki nekako niso sodili v bližino bojišc.15 idealiste so tako razdražile »frajlice v modernih krilih in bluzah, s smehom na ustih«, ki so se predajale dvorjenju vojakov in imele z njimi »rendes vous«, predvsem pa jih je razburilo dejstvo, da je namesto zrelega in neoporecnega vedenja ter vdane potrpežljivosti, kar bi od ljudi v težkih vojnih casih morali upraviceno pricakovati, le nekaj ur hoda za krvavim bojišcem, kjer je smrt hlastno požirala mlade žrtve, življenje (p)ostalo tako brezskrbno in veselo.16 dozdevno razuzdanost, ki naj bi se bohotila v zaledju, so potemtakem hitro zaceli smatrati kot znak domnevne brezbrižnosti in neobcutljivosti civilnega prebivalstva za grozna doživetja in obcutja bojujocih se vojakov. v trpecem cakanju usode so zato slednji svoj srd, neredko pomešanim z nacionalisticnim nabojem, naperili prav proti civilistom oziroma ženskam: »Kako pa naša [slovenska] dekleta? Vse je že izprijeno, vse zapeljano. Vlacijo se z Madžari in Nemci vse od kraja: dekleta, žene in vdove, a že celo šolarke pohajkujejo po cestah za mladimi kadeti. Gostilnice in kavarne so nabite do polnoci. Res, lansko leto so babe molile za nas, zdihovale, letos se smejejo, pijejo, kade cigarete vse križem, za nas se ne brigajo vec.«17 Ce je »prej tako visoka morala naših deklet in tudi žen« na grozo domoljubov poniknila v objemih nemških 14 Medvešcek (ur.), Obrusnice, str. 73. 15 Irena Novak–Popov, Slovenski dnevniki iz prve svetovne vojne, str. 113–114. 16 Mlakar, Dnevnik 1914–1918, str. 80. 17 Maticic, Na krvavih poljanah, str. 71. in madžarskih, na ozemljih zasedenih od italijanske armade celo laških vojakov,18 pa je negodovanje moškega sveta sprožila še grozeca stvarnost novih razmerij med spoloma. S pijaco in cigareto v roki je namrec ženska samozavestno stopila na podrocje, ki je bilo dotlej rezervirano le za moškega, in s tem dokoncno prekoracila sprejemljive meje obce spodobnosti. pohujšljivo evino zapeljevanje, njeno drzno in direktno prigovarjanje ter vsakršno pomanjkanje sramu in smisla za dostojnost,19 je bilo zato deležno še hujših ocitkov zvecine samo moških kritikov, ki so ocitno spregledali, da se je najhujša nevarnost kršenja šeste božje zapovedi vendarle povecini pojavljala tam, kjer je bilo »mnogo vojaštva skupaj«.20 Žalibog se pozna, da je vojaštvo tukaj »Od vseh strani se cuje o nemoralnosti naših oficirjev: dobro jedo in pijo, pa z ženskami nesramno žive. Mnogo je sifiliticnih; marsikateri se sam nalašc okuži, da mu na fronto ni treba. Boljši so rezervni castniki, tudi bolj obzirni. Castnik iz Moravske ima brata zdravnika na Dunaju v sifilisticnem oddelku: ta mu je rekel, da ima premnogo posla in sicer skoraj s samimi dunajskimi damami. Vojaki tudi nesramno žive. Na Gorenjskem jih je mnogo; nobena dekla ni varna, nobena ne sme sama na pot, še v hlev ne, siloma napadajo, posebno mažari. O mažarskih huzarjih se cuje, da so bili v Galiciji hujši od ruskih kozakov in so ženstvo s surovo brezobzirnostjo napadali. Nek mažarski oficir je v Retecah dekletom, ki so na podu delale, zacel kar obleko s prsi trgati; moža, ki je to preprecil, je hotel aretirati in je napravil velik škandal. Od vojakov sem cul, da je v dnevnem povelju stalo, da bo vsak castnik kaznovan, ki postane sifiliticen, ker se tako stori nesposobnega za službo; ravno tako opomin, da celo zakonski možje pridejo okuženi domu. Tudi sem cul od vojakov, da so celi bataljoni okuženi – Moj Bog!«21 nespodobnosti, ki so jih vojaki pocenjali v zaledju in na fronti, ter posledicno bohotenje spolnih bolezni so ljubljanskega škofa jeglica primorali, da je tudi po izbruhu vojne nadaljeval svojo že pred letom 1914 zaceto trnavo pot utrjevanja moralnih vrlin in ceprav je ob tem pogosto resignirano ugotavljal, da je (bil) sprico bridke realnosti njegov trud zaman, je vseeno z inštrukcijami skušal ostajati v tesnih stikih s svojimi podrejenimi ter preko njih tudi s samimi vojaki. dolocene zapreke so mu postavljale le (vojaške) oblasti, ki so po škofovem mnenju prevec popustljivo regulirale delovanje vojaških bordelov, obcasno pa se tudi bolj odlocno zoperstavile jeglicevem poskusom, da bi omejil plese ali pa sam 18 Švent (ur.), Andrej Cebokli: pesnik in pisatelj iz Kreda, str. 154. 19 Rueh, Moj dnevnik 1915–1918, str. 40, 49 in 127. 20 Pozdrav iz domovine našim vojakom na bojišcu, I/8, 10. junij 1916. 21 Jeglicev dnevnik, 20. september 1915. VSE ZA ZGODOVINO Miha Sluga, VtAkNI GA, jA, MA NE prAV V VSAk lAjbEN ZGODOVINA ZA VSE S pregrešnimi grafiti okrašen zid razdejane hiše (Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges) osebno obiskal vojaške postojanke v zaledju.22 tu je bila morala na splošno najslabša, saj sta relativno zatišje ter množica prebivalstva ženskega spola ponujali priložnost ljubezenske in eroticne sprostitve. tudi na gorenjskem, kar je škof v svojem dnevniku bežno omenil, ni bilo nic drugace, to mu je kasneje potrdil še valentin oblak, župnik v kropi, ki je tožil, da prihajajo »nemški vojaki, ki bivajo v okolici v Kropo, v nekatere hiše, kjer se zbirajo dekleta, da se popiva, šnopsa in gode reci kakor po ljubljanskih beznicah«, hkrati pa da taisti vojaki hodijo še v izbrane hiše z ženskami, da »ž njimi greše po cele noci«, medtem ko jih po sili razmer nekatera dekleta celo hodijo v okolico obiskovati. 23 Ceprav je oblak le leto predtem trdil, da kropa v moralnem oziru (še) ne obcuti zlih posledic vojne tako kot jih v sosešcini – obenem pa skrušeno priznal, da bi »naše ženstvo […] ne bilo prav nic trdnejše, ako bi bilo tu vojaštvo, kakor je drugod – je zdaj s prižnice svoje farane že moral opozarjati pred prirejanjem godb in plesov, ženskam prepovedovati ponocno zadrževanje izven domacih hiš, vse skupaj pa svariti, da se bo morebitno vlacuganje odtlej naznanjalo višjim inštancam.24 Zlo »strašn[e] korupcij[e] ženstva v vseh slojih po vseh krajih, kjer se je nastanilo vojaštvo, celo pred žrelom kanonov v strelskih jarkih«, po drugi strani pa tudi »razpoloženj[a] za necistost«, ki so se ga nalezli v vojaških taborih tudi mladenici, komajda obleceni v vojaško suknjo, so dušni pastirji skušali zatreti v kali: okrepili so delo v spovednici in tako utrjevali svoj nadzor nad župljani, predvsem pa so še naprej ohranjali pristne vezi z domacimi vojaki in tako poskušali prepreciti, da bi njihove molitve preglasili grehi.25 22 Likar, Kronika župnije Kropa, str. 259. 23 Likar, Kronika župnije Kropa, str. 311. 24 Likar, Kronika župnije Kropa, str. 256 in 311. 25 Škulj, Jerebova kronika župnije Škocijan pri Turjaku, str. 331–332. a »cistost neomadeževano in neoskrunjeno« je bilo v vojski težko ohranjati. krepost je bila tu na trdi preizkušnji in kljub posameznikovem trudu in najboljši volji se je morala vedno znova spoprijemati z lastno šibkostjo in s slabimi zgledi neprimerne drušcine. »O, kakšne pogovore imajo moji tovariši! 90 odstotkov vseh njih pogovorov služi necisti strasti. V moji sobi so zbrani vsi najvecji govnarji vse kompanije. Sam sem med njimi«, je tožil ernest mlakar in pridal, da ga mnogi zaradi njegove trde vere ter stroge moralne drže gledajo postrani, obenem pa precej radi zbadajo, da bo že po nekaj mesecih vojaškega življenja tudi on postal drugacen, t.j. moralno sprijen, in ce ne prej, vsaj pri kadru v judenburgu pustil svojo nedolžnost. a mlakar je vseeno vztrajal na svoji poti in ob misli na sveto devištvo je hodil pogumno in veselo vsak dan v hud boj, ki mu ga je vsiljevala njegova »izprijena narava, hudobni duh in zapeljivi, necimurni svet«, vse dokler ni na soškem bojišcu pustil svojega življenja.26 mlakar in zagotovo še mnogi drugi torej niso podlegali necednim prigodam, obiskom bordelov ali zakonski nezvestobi, temvec so vestno grajali ta »prvovrstni cvet sprijenosti«, ki se je bohotil med ostalimi soborci.27 »Kar sem sam opazoval, sem videl mnogo pokvarjenosti med vojaštvom, kakor tudi med ljudstvom. Povsod sama hudobija, lumparija in greh. Necistost, sleparija!«, je svojo nejevoljo med oddihom svoje enote junija 1916 ob kopališcu v rencah28 stresal karel jurca, pri tem pa žal zamolcal pokvarjene detajle, ki jim je bil prica.29 So bili to samo nedolžni, zaljubljeni pogledi ali poželjivo obracanje oci za napol golimi telesi? So bila to le opolzka namigovanja in nespodobna otipavanja ali tudi resni poizkusi spraviti žensko za najbližji grm? po razlicno dolgem bivanju na prvi bojni crti so se pripadniki vojaških enot na tovrstnih pocitkih oziroma retablirungah nastanili v taborih ali lagerjih, manjše skupine pa tudi v zasebnih hišah in javnih poslopjih zalednih naselij, kjer so povecini še vedno prebivali domacini. 30 prav tu so imeli najvec možnosti nadoknaditi manjko toplih, drhtecih teles deklet, ki so v praviloma kratkih, a vrocih dogodivšcinah smrti zapisanim rade volje podarjale zadnje zaklade življenja31 – kar je lepo opisal oskar reya v svojem sicer literarnem delu o brdih: »Samo enkrat ga je za casa vojne v zaledju na Krasu 26 Alojzij Plantaric, Življenjepis Ernesta Mlakarja, padlega v vojski 16. avg. 1916, str. 31–33. 27 Naglic, Moje življenje v svetovni vojni., str. 88. 28 Naselje v obcini Rence–Vogrsko, nekaj kilometrov stran od kraškega in goriškega bojišca. 29 Jurca, Vojni dnevnik desetnika, str. 232. 30 Budkovic (ur.), S Turudijevim bataljonom na soškem bojišcu, str. 125–126. 31 Abel, Kras, str. 33 in 75. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 premotil ne toliko spolni nagon kot strah pred poginom. Njegova ceta je bila izmenjena in je pocivala nekaj dni v ozadju. Karla so kot korporala poslali še bolj nazaj, da je spremljal neki prevoz streliva. Prišel je prav do zadnje železniške postaje, do katere so vlaki še privozili. Ljudstvo je bilo tu še doma. Med nakladanjem se je nekoliko odtegnil in šel po vasi, da vidi civilistke, za kraškim zidom izven vasi je zagledal kmecko dekle, ki je paslo ovce. Ker je prišel naravnost iz bojne crte, so ga dekletove oble oblike omotile. Približal se je in jo prijazno nagovoril […]. Obema so se tresle roke. Objel jo je in položil na tla. V bližini ni bilo žive duše. Branila se ni nic …«. po tem dogodku se je junak potešen in potolažen vrnil nazaj proti frontni crti, hkrati pa kancek svoje slabe vesti zaradi bežne avanture tolažil z opravicilom, da je ob takorekoc vsakodnevnem izpostavljanju smrti prisiljen, da vendarle enkrat izkusi dražest spolne naslade.32 nabiranje prvih spolnih izkušenj je sprico izpostavljenosti sovražnikovim kroglam in s tem vedno pretece smrti mladenicem pravzaprav postala nuja, da so še pravocasno izživeli slasti erotike, povrhu pa dokazali drugim, predvsem pa samim sebi, da so naposled postali pravi možje. nasprotno pa slednjega zrelejšim, tudi porocenim, vojakom ni bilo potrebno dokazovati, potreba po avanturah je prej ticala v dejstvu, da so v sleherni seksualni priložnosti videli tudi svojo poslednjo. a vsako morebitno priložnost je bilo potrebno izkoristiti že zavoljo tega, ker so se lahko kmalu znova znašli na fronti v družbi samih moških, kjer je posamezniku le stežka uspelo zadovoljiti potrebo po custveni, še posebej pa telesni intimnosti. po stanovanjih in hišah v mestih in vaseh bližnjega zaledja front, kjer so se vojaki drenjali skupaj z domacini, so bile zato »vrocekrvne žene izrocene poželenju, vsiljivosti, pohoti moških, ki so žejno iskali drugi spol« in si v »svoji samoti hlastno želeli združitve«. kot opisuje hofbauer, so tu nekatere ženske rade volje klepetale in se šalile s prišleki, se zadrževale v njihovih sobah, po kakšnem srecanju na hitro popravljale obleko in zapenjale bluzo, kar (jih) je izdajalo, da so pravkar z njimi ljubimkale ali pa se jim darovale in s tem podarile »ure blaženosti, odrešenja in opojnosti«. poroceni družinski ocetje so v objemih »ljubicah bežnih ur« pozabili na svoje žene in obenem sami sebe prepricevali, da jih morajo slednje razumeti in jim odpustiti, ce so morali seci po »sladkem sadežu, ki se je ponudil koprnecemu pred pohodom v pušcavo«.33 »V nedeljah in praznikih se nismo vežbali. Navadno je po en castnik peljal vojake v cerkev; po službi božji smo imeli kake pol ure šolo, potem pa smo bili prosti castniki in moštvo. In tiste nedelje so bile za nas najlepše. 32 Kozanski, Nepozabljena Brda, str. 74–75. 33 Hofbauer, Pohod v zmedo, str. 96–100. Samo za avstrijske vojake! Vojaški bordel v Galiciji (Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges) Z domacimi smo se kmalu dobro razumeli; zahajali smo k njim na dom, izpocetka bolj redko, pozneje vedno bolj pogosto in naposled si prav malokrat srecal vojaka, oziroma castnika, ki bi se šetal sam po prekrasni otoški okolici. Vsakdo si je znal poiskati primerne družbe. Oženjeni so po navadi lepo sneli in spravili svoje zakonske prstane ter igrali samske kavalirje – no pa saj tega niti ni bilo treba storiti; otoške lepotice, deklice in gospe, so bile zelo ljubeznive in dobrega srca in niso mislile takoj na možitev, ampak v prvi vrsti samo na prijetno zabavo«.34 tako je 34 Pavlic, Ljubezen in sovraštvo, str. 27. VSE ZA ZGODOVINO Miha Sluga, VtAkNI GA, jA, MA NE prAV V VSAk lAjbEN ZGODOVINA ZA VSE tipicen prosti nedeljski dan v otoccu35 na hrvaškem, kjer je vodil teoreticno in prakticno vežbanje oddelka enoletnih prostovoljcev, opisal porocnik rado pavlic. vojaki, še bolj pa castniki, so imeli tam obilo možnosti, da so se predajali prijetnim zabavam, obiskom pri domacinkah ali kratkim sprehodom, na katerih so se z damami sicer lahko le spogledovali, kramljali in šalili, se jim izpovedovali ali pa jih platonicno oboževali, vcasih pa tovrstna družabna srecanja izkoristili še za spolne avanture. do ženskega telesa na splošno ni bilo težko priti – osamljene žene, ki so imele može na frontah, ter mladenke, nad katerimi so imeli nadzor le ostareli, ki so ostali doma, so namrec zlahka postale plen zaradi lastne radoživosti ali priložnosti zaslužka kot tudi agresivnosti ali kavalirskega dvorjenja samih vojakov. Slednji so tako lahko bili izredno ljubeznivi in dobrotljivi, in so svoje izbranke so varovali pred drugimi zalezovalci, jim kupovali lepe obleke in fine ceveljcke,36 obenem pa z njimi gojili pristne ljubezenske vezi. marsikatero dekle je zaradi teh zvez svojega ljubimca, ce je le–ta s svojo enoto bival v zaledju, redno obiskovalo ali pa se nenazadnje k njemu celo preselilo.37 Spet drugi so raje iskali trenutnega užitka v letanju s cveta na cvet – kot npr. neki mlad madžarski stotnik, ki je proti koncu vojne prišel v grapo in tam zaslovel kot pravi kurbir, ki je s »svojim buzdovanom […] obdelal vec žensk kakor cela njegova stotnija« ter s tem pridno »sejal svoje ungareško seme med naša dekleta in porocene žene«.38 taki možje se niso ustavili niti pred mladenkami; le–te so bile vecinoma »zelo lepe in že s trinajstimi leti popolnoma razvite«, hkrati pa precej »strastne in vecinoma tudi lahkomiselne«, zato jih vojakom ni bilo težko – ce so to le želeli – spraviti v posteljo: »Bila je še tako nepokvarjena in nedolžna kot otrok in še danes mi ni žal, da sem spoštoval to njeno nedolžnost in to tem bolj, ker je bila revica – siromašna! Ceprav to ni ponavadi vojakova cednost, zlasti ne v sovražni deželi, je vendar vcasih tako lepo in ti dč tako dobro ob zavesti, da nisi oblatil nedolžnega cvetja!«, je v spominih, polnih opisov srecanj s pripadnicami nežnejšega spola, priznal pavlic.39 po zapisih sodec slednji tovrstna druženja vendarle ni izkoristil za kaj vec kot prijetno klepetanje in spogledovanje, k cemur je morebiti prispevala zavest, da ga doma cakajo žena in otroci, ali pa srecna okolišcina, ki mu je omogocala bolj pogoste dopuste oziroma obiske soproge pri njemu. 35 Mestece v Liki na Hrvaškem. 36 Pavlic, Ljubezen in sovraštvo, str. 57. 37 Pavlic, Ljubezen in sovraštvo, str. 144. 38 Medvešcek (ur.), Obrusnice, str. 106. 39 Pavlic, Ljubezen in sovraštvo, str. 243 in 313. obiski žena pri svojih možeh niso bili najbolj pogosta praksa, saj so bili omejeni vecinoma na castnike, ki so s svojo enoto dalj casa bivali v zaledju, pa še to relativno blizu svojega domacega kraja. nedvomno pa so tovrstni obiski pri porocenih vojakih krepili njihovo zakonsko zvestobo, kajti žene so rade volje poskrbele za moževe potrebe in s tem zmanjšale verjetnost, da bi se spogledovali z drugimi. »Mara mi pridno pisari, postala je le name malo – ljubosumna. V tukajšnjem lepem mestecu ne poznam nikake dame, živim zelo solidno, torej vsaka ljubosumnost odvec«, je skrbi svoje izvoljenke vztrajno in užaljeno zavracal rueh, vseeno pa to nezaupanje ni skalilo njune ljubezni, kar je rueh izprical ob deset dni trajajocem ženinem obisku v boznu: »Vendarle je prišla zvecer moja ženka! Nepopisno je bilo moje veselje, posebno še, ker jo tako zelo ljubim. Izgleda še primeroma dobro. Zame se je zacelo lepo življenje, polno srece in zadovoljnosti «. devet mesecev kasneje je ponosno priznal, da je žena povila otroka.40 a vedno se zadeve niso koncale tako lepo, saj so bili obiski žena semtertja tudi vzrok, da je prihajalo do ljubezenskih škandalov, spolnih afer ali protekcij. bridke in vcasih prav banalne podrobnosti tovrstnih prigod niso ostale skrite pred zvedavimi pogledi, pravzaprav so se dogajale tako javno, celo »oficielno«, da so jih ostali vojaki spremljali z obilico nevošcljivosti in opravljanja. egon kisch je tako zabeležil številne intrige, v katere so bile ustrežljive dame primorane iti, da so ustregle svojim možem: »Poznam ženo nadporocnika J., komaj dvajsetletno plavolaso hcerko nekega fabrikanta iz Prage, ki se zaradi enega kosa plocevine [odlikovanja] za svojega moža pusti izkorišcati podpolkovniku, temu starcu, ki je na fronto prišel pred tremi tedni in ki ure govori samo o svojih hemoroidih. In temu podobne stvari postajajo povsem obicajne. Žena nekega uradnika, infanterista, je imela razmerje z regimentnim zdravnikom, pa je ta zato po namišljenem zdravniškem pregledu predlagal, da se njen mož zaradi tuberkuloze pošlje v zaledje. A upravnik bolnišnice, ki je poznal pravi razlog (tu poznan vsem), je to zavrnil vse dokler žena tudi njemu ni izpolnila želja. Šele potem je možu izdal potrebne dokumente, a veljavne šele cez tri dni, zato da je v tem casu še lahko užival z damo. Neki nadporocnik iz 8. kompanije je danes dopoldne ujel racunskega podoficirja kako zaracunava denar za hrano ljudem, ki jih sploh ni v sestavi kompanije, in zato proti njemu vložil prijavo. Že popoldne se je v nadporocnikovem stanovanju pojavila podoficirjeva žena in prosila milosti za moža. V stanovanju je ostala do vecera – in prijava je preklicana. In vse to se odigrava dovolj javno, saj v vsaki hiši stanuje po vec ljudi, oficirski sluge in ordonansi pa vse vedo.«41 40 Rueh, Moj dnevnik, str. 34 in 188. 41 Kisch, Zapiši to, Kiš!, str. 242–243. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Ce je po eni strani negodovanje ostalih, vecinoma spolno nezadovoljenih vojakov, nad podobnimi dogodki sprožala njihova nevošcljivost oziroma nesrecna okolišcina, da se tudi sami niso zmogli zaplesti v podobne avanture, pa je potrebno omeniti še pomembnejša dejavnika za zgražanje – tj. moralni credo, ki je preprosto zapovedoval, kaj je prav in kaj ne. izven meja dobrega okusa so tako pristali razni »ljubezenski« pripetljaji s svojimi »bestialnimi detajli«,42 castniški plejboji, ki so po sprevrženi logiki govoricili o posebnem in castnem mestu oficirske elite, obenem pa se jim ni zdelo »[n]ecastno […] varati žene, zapeljevati, imeti in okuževati s spolnimi boleznimi druge«,43 prav tako tudi zvrhana mera dvolicnosti in sprenevedanja ostalih vojakov pri vprašanju zakonske zvestobe: »Prizor, ki se mi je nudil, naj ga tudi opišem, ko smo vcasih nekaj casa sedeli v stražnici, se je marsikatera govorica razvila. Danes je imel glavno besedoneki Štajerec, ki je ravno prišel s štirinajstdnevnega dopusta. Med raznimi govoricami sem si zapolnil sledece. Bil je porocen in se je posebno zanimal za zakonsko zvestobo, kar je tudi zelo nazorno slikal. Pripomnil je, da ako bi jo žena prelomila, bi jo ob prvem snidenju z bajonetom zabodel. Pri tej prici je potegnil iz nožnice bodalo in ga z veliko mašcevalno navdušenostjo zasadil v desko s pripombo, da bi ga ravno tako v ženo. Njegov kolega mu je v šali pripomnil, ce je on tudi vedno zvest, in kmalu se je pokazala cloveška zvestoba. Pri naslednji straži sta prišli z vecernim vlakom dve postrežljivi punci in se smolili okoli vojakov. Bil sem ravno prost, ko me eden dregne v hrbet in mi pravi: ''Hitro pojdi z menoj, da ti pokažem nekajfletnega.'' Nato opaziva cudni prizor. Ravno tisti Štajerec, ki je poprej zahteval od svoje žene upraviceno zvestobo, je s svojim zgledom pokazal ravno nasprotno. Moj kolega mu je zakrical: ''Ti, koga bi sedaj tvoja žena rekla?'' Bil je tiho in niti besedice ni vec z nama spregovoril.«44 dolgotrajna vojna je veliko prispevala k razrahljanju družinskih vezi, to pa je vplivalo na (zakonsko) nezvestobo in »svobodnejše« ljubezensko življenje, cesar so se posluževali tako moški na bojišcih kot njihove ženske doma. a ce je na tem podrocju ženski živelj postal bolj enakovreden moškemu, je hkrati postal tudi plen zlovešce miselnosti, ki je v njem videla le sredstvo za hitro potešitev ter potrošno blago, ki se ga je po uporabi enostavno zavrglo. tega niso izkusile le prostitutke, ki so se vdinjale bodisi prostovoljno bodisi zaradi eksistencialne stiske, ali pa ženske, ki so bile žrtev spolnih napadov podivjanih vojakov, temvec tudi mnoge uslužbenke, ki so službovale po raznih vojaških uradih, kuhinjah in bolnišnicah. S tem so sicer potrdile svojo postopno emancipacijo, a kaj ko so hkrati bile izrocene 42 Kisch, Zapiši to, Kiš!, str. 142. 43 Rueh, Moj dnevnik, str. 14. 44 Naglic, Moje življenje v svetovni vojni, str. 89–90. zelo nevarnemu okolju, ki ni kaj veliko dal na telesno neoskrunjenost, hkrati pa v svoji vojaški hierarhiji ženske še vedno pušcal v podrejenem in odvisnem položaju, zaradi katerega so bile te neredko na milost in nemilost predane vojakom in predvsem oficirjem. ocitno so se slednjega, predvsem pa moralnega tveganja zavedali že pisci v bogoljubu, zato so vse do konca vojne neutrudno pozivali dekleta, da naj se nikar ne pogreznejo v blato s službovanjem pri vojakih.45 a zaradi pomanjkanja in draginje, ki sta se z vsakim letom vojne le še povecevali, njihovi pozivi niso bili vedno uspešni, še vec, iz neposrednega zaledja italijanskega bojišca so prihajale skrb vzbujajoce novice, da naj bi bilo tam med vojaštvom nastanjenih vec tisoc žensk: »Same Slovenke. Povsod se sliši slovensko govorjenje. Najvec jih je iz Trsta in Ljubljane, dalje iz Goriškega, pa tudi Štajerskega in Koroškega. Služijo kot kuharice, po bolnicah, po pisarnah, tudi kot ordonantke. Skoro vse so moralno zgubljene ali vsaj v veliki moralni nevarnosti. […] Nekaj tednov ali tudi nekaj mesecev se drži, podem se vda in pade in navadi na tako življenje. To so vecinoma mešcanske ženske, hcere obrtnikov in tudi nižjih uradnikov. Njih nesreca je, da znajo nemško«.46 prav mešcanskim ženskam so se zaradi znanja nemškega jezika odpirale na videz privlacne priložnosti s t.i. ukrepom »weibliche hilfskräfte« oziroma ženskega pomožnega osebja, s katerim so v zadnjih dveh letih vojne v vojaških pisarnah in štabih skušal zapolniti vrzeli, ki so nastale zaradi kronicnega pomanjkanja moških. Ženske so sicer že od zacetka vojne množicno služile kot bolniške sestre in negovalke, pa tudi v drugih ustanovah pod vojaškim nadzorstvom, a institucija »weibliche hilfskräfte« je bila vendarle nekaj novega, saj nikoli prej niso za tako »ocitno moško opravilo« novacili ženski spol v tako velikem obsegu. natancnejše število teh uradnic ostaja uganka, najvišje ocene se gibljejo tudi do števila sto tisoc, a najzgovornejši podatek pri vse tem je, da se je bržkone tretjina ali cetrtina teh pomocnic znašla v situaciji, ko je morala nuditi vojaštvu svoje spolne usluge.47 povedano drugace, žensko osebje v vojski je predstavljalo pomemben kontingent skrite prostitucije in s tem dopolnjevalo ponudbo, ki so jo sicer nudile dame v legalnih bordelih ter druge za avanture dostopne žene. Pridite, vojacek, tu imamo lepa dekleta da bi svoje vojake vzradostile in obenem preprecile neprijetne scene ob njihovih nasilnih napadih na žen 45 Bogoljub, 1918/9. 46 Bogoljub, 1918/10. 47 Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, str. 291–292. VSE ZA ZGODOVINO Miha Sluga, VtAkNI GA, jA, MA NE prAV V VSAk lAjbEN ZGODOVINA ZA VSE Gospod oficir, pridite do moje sestrice – le za hlebcek kruha! (narisal L. Gedö, Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges) ske, so (vojaške) oblasti zamižale na obe ocesi in poleg že obstojecih blagovolile odpirati nove javne hiše. bolj ali manj organizirana prostitucija je bila stalnica v vojnih dogodivšcinah sicer že pred prvo svetovno vojno, a z mobilizacijo mož v najboljših letih ter pozicijsko vojno so se zahteve spremenile. niso bile dovolj samo prostitutke, ki bi potovale z vojaki kot pratež, nujna je postala trdnejša oblika prostitucije s stalnimi bordeli za bojno crto ter v drugih krajih, kjer se je dlje casa zadrževalo vojaštvo. povrhu je taka organizacija omogocala doslednejši zdravstveni nadzor nad zaposlenimi uslužbenkami in njihovimi strankami ter s tem nudila možnost ucinkovitejše zašcite pred spolno nalezljivimi boleznimi.48 nove vojaške bordele so zaceli odpirati takoj po zacetku vojne v zaledju balkanskega in ruskega, od leta 1915 tudi italijanskega bojišca, namestili pa so jih vecinoma v opušcene stavbe in improvizirana bivališca ali posebne prostore gostiln ter prenocišc po bližnjih vaseh in mestecih, vcasih pa tudi kam na samo. število teh bordelov na dolocenem obmocju je lahko nihalo, saj so zaradi premikanja bojnih crt (kar še posebej velja za galicijo) bili le zacasne narave. avstro–ogrske vojaške oblasti se niso pretirano vtikale v notranje delovanje in odnose v bordelih, so pa se njeni ukrepi tikali higienskih predpisov, pri cemer pa je treba priznati, da so le–te v primerjavi s svojimi nemškimi kolegi bistveno bolj malomarno nadzorovale. vseeno pa so se trudile s sestavljanjem podrobnejših predpisov, ki so dolocali, kakšnih preventivnih postopkov se morajo v javnih hišah držati zaposleni in njihove stranke. tako je pravilnik, ki je reguliral delovanje bordelov na srbskem bojišcu predpisoval, da mora vsako dekle, ki ponuja spolne usluge 48 Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, str. 231. zavrniti vsakega obolelega in opitega gosta, od ostalih pa dosledno zahtevati uporabo preservativov, ki jih je bilo možno dobiti na blagajni bordela. obenem je bilo okuženim vojakom, ki bi si kljub temu drznili spolno obcevati, zagroženo s kaznijo.49 Ceprav so opisana navodila, ki so od vojakov najprej zahtevala prijavo pri službujocemu podcastniku in mu pododelila zašcitna sredstva, po tocno odmerjenem casu razvedrila pri prostitutki pa ga poslala še pred sanitetnika, marsikoga obvarovala pred spolnimi boleznimi, nad rigorozno in utesnjevalno proceduro vojaki niso bili najbolj navdušeni: »V vojnem bordelu […] ni tudi nic pravega. Sem že bil v takem bordelu. Toda povem vam, to je ostudno! Ljudje stoje v vrsti, tam je sanitejski podcastnik, ki si vsakega ogleda, in samo nekaj minut smeš ostati pri dekletu, to je tako kakor v tovarni; nobenega pravega užitka nimaš«.50 kljub neprijetni atmosferi, ki je obiskovalca oropala vsakršne romantike, pa obiskov v bordelih ni bilo nic manj. egon kisch tako že v letu 1914 popisuje, da se je pred dvema javnima hišama v bijeljini51 trlo na stotine vojakov, ki so poželjivo stali pred sobami in na hodnikih, njihova vrsta pa se je od glavnega vhoda vila vse do ulice. k velikem navalu je poleg potrebe do utehe in sprostitve prispevala še relativno nizka cena, ki jo je vojaška komanda dolocila na eno krono in ki se brez njene odobritve ni smela povišati, nenazadnje pa tudi pricakovanja, da bodo v »orientalski« bosni hiše veselja bolj eksoticne. toda, namesto harema so bile s svojo nevpadljivo notranjostjo ter hitro in povprecno spolno storitvijo le kopija tipicnih vojaških bordelov.52 boljše postrežbe so se lahko nadejali oficirji, saj so se smeli zabavati v posebnih castniških bordelih. ti so bile namešceni bodisi v povsem locene stavbe bodisi so si prostor delili z jasno locenim delom za moštvo. mestna kavarna v Sanoku53 v galiciji je tako pod svojo streho združevala oba dela: zadnji vhod je bil namenjen vojakom, glavni, ki je vodil skozi kavarno, pa castnikom. medtem, ko so vojake po prihodu kratkomalo takoj poslali v sprejemnico, kjer so eni izmed pomankljivo oblecenih deklet najprej odšteli znesek po ceniku, so imeli castniki poleg kavarne in sob za potešitev v zgornjem nadstropju na voljo še posebne separirane prostore, kjer so v družbi svojih izbrank lahko srkali vino ali likerje.54 49 Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, str. 251–252. 50 Hofbauer, Pohod v zmedo, str. 84–85. 51 Mesto v severovzhodnem kotu Bosne, le nekaj kilometrov zahodno od Drine. 52 Kisch, Zapiši to, Kiš!, str. 27–28. 53 Nekdanja mestna kavarna v Sanoku, mestu v jugovzhodnem delu 54 današnje Poljske, zdaj nosi ime Hotel „Pod Trzema Rózami”. Hašek, Dobri vojak Švejk, 3. knjiga, str. 202. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Castniški bordeli so bili sicer dražji, vendar so razmere v njih odtehtale cenovno razliko. a boljša ponudba ni bila glavni razlog nejevolje navadnih vojakov, ti so se pritoževali predvsem nad dejstvom, da lahko castniki »presede vse dni v bordelu«, kar daje slutiti, da je bilo moštvo prikrajšano tudi v številu njim namenjenih javnih hiš (oziroma prostitutk).55 v Cepovanu v zaledju soške fronte so tako poskrbeli le za castnike, ki so se lahko zbirali v hiši oziroma »kurbštanu« nad vasjo in se tam kratkocasili z lepimi damami v klobukih in svilenih nogavicah.56 južneje, izza kraškega bojišca, so podobne ustanove med drugim obstajale še v komnu57 in dornberku, kjer je bilo zaradi štaba, polnega kavalirjev in aristokratov, življenje najbolj bogato in divje.58 pri ustanavljanju bordelov pa ni šlo vedno gladko, kar prica pismo vojnega kurata škerjanca škofu jeglicu, v katerem prvi razkriva, da se je v njegovi gorski župniji v severnem delu soškega bojišca med dva tisoc možmi nahajalo tudi 25 deklet. te so bile v glavnem begunke, ki so jih v tabor povabili kot perice, a s skritim namenom, ki ga je narekovala »pohotnost. Hoteli so [namrec] napraviti Puff«.59 nakana jim zaradi kuratovega energicnega nasprotovanja, ki mu je pritrdila tudi višja komanda, sicer ni uspela, je pa v tolažbo vojakov uspela nedalec stran na Selu v idrijski dolini, kjer tako odlocnega vojaškega duhovnika ni bilo.60 Zaradi pomanjkanja moštvenih bordelov so se vojaki zatekali k prostitutkam, ki so svojo obrt opravljale v »privat režiji«. le–to so oblasti skušale preprecevati z dolocilom, da je »prostitucija dopušcena samo pod nadzorstvom nravstvene policije«,61 kar je pomenilo, da so sumljive lahkoživke lahko kaj hitro »naznanil[i] okrajnemu glavarstvu, da se postavijo pod policijsko nadzorstvo in od zdravnika preišcejo«.62 kljub preventivnim ukrepom je problem ilegalnega prostituiranja in s tem nevarnost širjenja spolnih bolezni ostal: potepuške prostitutke so ponujale svoje usluge zelo blizu vojaških taborov in strelskih jarkov,63 še vec pa jih je »delalo na crno« po hotelih, gostilnah in drugih grešnih krajih po vsej monarhiji – 55 Hofbauer, Pohod v zmedo, str. 84. 56 Medvešcek (ur.), Obrusnice, str. 114. 57 Tu je poleg castniškega obstajal še moštveni bordel. Hofbauer, Po- hod v zmedo, str. 84. 58 Tuma, Izza velike vojne, str. 18–19. 59 Bordel. 60 Jeglicev dnevnik, 13. oktober 1917. 61 Štepec, V strelskih rovih in zaledju fronte, str. 30. 62 Likar, Kronika župnije Kropa, str. 311. Pod pojmom nravstvene policije razumemo regulacijo in nadzor tako bordelske kot skrite prostitucije. Zaradi nje so prostitutke v bordelih morale delovati po predpisih, ki so jim prepovedovali druge postranske dejavnosti, hkrati pa od njih zahtevali redne tedenske zdravniške preglede in zaracunavanje storitev po prej dolocenih cenah. 63 Milcinski, Dnevnik, str. 148 in 321. tudi v ljubljani, kjer so predstavljale resno konkurenco cislani ustanovi na Zvonarski 11 in 13. javna hiša v ljubljani je spadala med tiste institucije, ki so se uveljavile že pred prvo svetovno vojno in katerih zato ni možno uvršcati v isto kategorijo z vojaškimi bordeli v zaledju bojišc. So pa njihov poglavitni vir zaslužka v letih 1914–1918 vendarle predstavljali tu stacionirani vojaki in dopustniki s fronte.64 razkroj morale, ki je bil »nepopisljiv radi toliko vojakov in radi toliko nesramnic, ki so sem prehitele za vojaki«,65 je napeljal milcinskega, da se je v svojem dnevniku veckrat pikro dotaknil zloglasne, a cvetoce ljubljanske prostitucije: »Ena s številke 13 pravila, da je gneca po stopnicah in je ona sama v teku enega dne odpravila 50 strank. […]. Namerava se ustanoviti zaradi vojaštva vecji zavod takih žensk.«66 novega zavoda lahkih žensk sicer niso ustanovili, se pa je povecal promet v že obstojecem ter v ostalih družabnih zbirališcih, predvsem pa se je našlo ob vecerih »polno tega blaga na cesti«.67 Z ocitki, da se pohujšljivo vedejo in da se povrhu v teh težkih vojnih letih pretirano veseljacijo in košatijo v dragocenih oblekah, so se prostitutke morale soocati ves cas.68 resda so nekatere izbranke zaradi obilice strank na lahek nacin služile denar in se jim je zato precej dobro godilo, a celokupno ozadje razmaha prostitucije je bilo bolj zlovešce. »Pravila mi je, da je stara šele 16 let, da je omožena in da je njen mož pri vojakih nekje. Prihaja skoro vsak teden po dvakrat v trg, da si kaj 'prisluži', ker drugace ne more živeti. Tu v tej hiši ima najeto sobo, v katero lahko pride, kadar hoce. […] Njeni lastni starši jo silijo, naj gre v mesto, da si kaj prisluži s svojo lepoto. Izpocetka je šlo težko, sedaj se je pa že privadila«, je pisal pavlic, ko je v mestecu šikloš69 v stavbi s pomenljivim napisom restavracija/kopališce – v resnici je šlo za javno hišo – naletel na eno od teh »zavrženih nesrecnic« in v bistvu potrdil srž vsega problema.70 Ženske se se potikale po ulicah v dnevu in noci in si tam iskale svojega vsakdanjega kruha. kupovale so ga s »svojim živim mesom. In tudi žene, matere peterih otrok, živijo v taki sili. Z zakonom posveceno telo izrocajo strastnemu tujemu možu, ki ji nudi strast, obljube ali denar. V nekaterih slucajih ni cuda: mož mrtev na bojišcu ali v ujetništvu, dve ali tri leta že, žena pa še mlada in polnokrva, življenja 64 Milcinski, Dnevnik, str. 334. 65 Jeglicev dnevnik, 20. oktober 1915. 66 Milcinski, Dnevnik, str. 132. 67 Milcinski, Dnevnik, str. 154. Milcinski omenja še, da velik kontingent prostitucije v Ljubljani predstavljajo italijanske begunke. 68 Rueh, Moj dnevnik, str. 126–127; Milcinski, Dnevnik, str. 134 in 164. 69 Siklós v Baranji na madžarski strani meje. 70 Pavlic, Ljubezen in sovraštvo, str. 99–100. VSE ZA ZGODOVINO Miha Sluga, VtAkNI GA, jA, MA NE prAV V VSAk lAjbEN ZGODOVINA ZA VSE žejna, ki ga je prej pila do slastne pijanosti, strada in trpi in umira. To je žalostna resnica današnjega dne«.71 Stiske civilnega prebivalstva in s tem tudi nevarnost prostituiranja je bila najvecja na že pred vojno manj razvitih obmocjih ter krajih, ki jih je prizadela bližina fronte. vojna je tam prinesla dodatno unicenje in pomanjkanje, zato ni cudno, da »rusinske žene in dekleta niso [bile] kaj boljše od židovskih, še celo slabše. Židovske nimajo hrane, reve se vdajajo za komis in hrano za svojo družino. Rusinke se pa vdajajo na uslugo, škoda jih je, vse bodo obolele.«72 res, za hlebcek kruha, klobaso, pol kilograma sladkorja ali moke je vsakdo lahko ujagal dekleta, in to ne »lajdre temvec pošteno dekle«. še najbolj so profitirali castniki, racunski podcastniki in kuharji, ki so si privošcili placevanje deklet z zalogami, ki so jih imeli na voljo: »Neki kanonir mi je pravil, da ima njegov feuerwerker tako fest puncaro, da mu jo vsi zavidajo. Po cele popoldneve preleži ž njo, docim žena doma veka in mu vsak dan pisari zaljubljena pisma. Pokazal mi ga je. Debel vampež, izpitan kakor svinjska danka. – In veš, kako jo je ujel?!... S sladkorjem, kakor muho. Doma ima deklina bolno mater, pa se vdaja temu ritežu, samo da ujeme za mater kak priboljšek.«73 Ženski spol je moral biti na voljo drugim, da je imela družina za vsakdanji kruh,74 kar so vojaki brez slabe vesti znali izkorišcati. v galiciji so jim plahi pobalini ponujali mladoletne sestrice že za nekaj mark oziroma kron, v od boga zapušcenih vaseh v karpatih pa so lahko vojaki spali z ženami in deklicami tudi le v zameno za nekaj cigaret. v prizrenu na kosovu pa so, potem ko je bila srbska vojska poražena in se je umaknila, avstro– ogrske oficirje oskrbovali z ženskami kar v tamkajšnjih hotelih, cigar lastniki so se do novih zavojevalcev znali obnašati zelo ustrežljivo. goste so povpraševali, kakšne ženske bi si radi poželeli in potem v mestu poiskali tem opisom ustrezne. nasplošno je bil v prizrenu vsak, ki je nosil oficirsko uniformo, dobesedno oblegan s strani mladenicev, ki so za njimi vpili, da »[i]ma žena« in jih ob tem vabili v hiše, kjer so jih cakala »turška« dekleta.75 med prodajalkami svojega telesa so poleg »poklicnih « cip in tistih, ki so se s prostitucijo pecale že pred vojno, znašle množice novo nanovacenih deklet. te so svoje usluge nudile v bordelih in sicer redno ali le obcasno, zelo pogosto pa tudi izven institucionalnega nadzora. kar je družilo vse te kategorije žensk, pa je bilo 71 Švent (ur.), Andrej Cebokli. Pesnik in pisatelj iz Kreda, str. 116. 72 Maticic, Skozi plamene prve svetovne vojne, str. 188–190. 73 Simoncic, Galicija. Spomini padlega vojaka, str. 105–106; Hofbauer, Pohod v zmedo, str. 85. 74 Pepernik, Doberdob slovenskih fantov grob, str. 153. 75 Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, str. 277–278 in 265–266. predvsem dejstvo, da so se vse izpostavljale nevarnosti spolnih in drugih bolezni ter izcrpanosti, zaradi cesar so tudi one masovno »umirale za domovino«. Spolne kuge reši nas, Gospod! Zaradi porasta prostitucije in razuzdanega spolnega življenja so se med vojaštvom in prebivalstvom spolne bolezni razmahnile v taki meri, da se je v reviji Wiener Medizinische Wochenschrift leta 1916 našlo opozorilo, da zaradi njih avstro–ogrski grozi depopulacija ter, kar je še huje, telesna in duševna degeneracija naslednjih generacij.76 v svoji trditvi so morda pretiravali, je pa razširjenost spolnih bolezni vendarle bila dovolj resna, da je lahko vplivala na zmanjševanje števila za boj sposobnih vojakov in s tem primorala oblasti, da so zacele s preventivnimi ukrepi. najpomembnejši potezi sta bili ustanavljanje in nadzor vojaških bordelov, omejevanje spolnih bolezni pa so skušali doseci tudi z izobraževanjem vojakov o ucinkoviti zašciti. »Prišlo mi je v roke navodilo vojaških oblasti, kako naj se vojaki varujejo spolnih bolezni. Navodilo pravi: opozore naj se vojaki, da obcevanje cum meretricibus (z vlacugami) je vedno nevarno; potem se pa natanko razloži, kako si spolni ud mažejo, da bi se jih sifilis ne prijel; zapove se jim, da morejo imeti neko posebno in še druge stvari; tudi se pove kako mora meretrix imeti vsakovrstna preservativna sredstva, kako mora sebe mazati in cistiti. To navodilo se mora vojakom vsake 14 dni precitati«, je zapisal jeglic, ki sicer ni skrival svojega nestrinjanja s tako zasnovanim reševanjem problema. škofa je namrec skrbelo, da bodo s spolnim poukom in radodarno delitvijo sredstev zoper »posledice greha« vojaki imeli še vec motivacije »drzno necistovati«, s cimer bi seksualne »grdobij[e] […] zanesli povsod po deželah v vse vasi«, to pa bi naposled vodilo v krhanje zakonske ljubezni in urejenega družinskega življenja, navsezadne pa tudi v izginjanje sramežljivosti in pravega cuta za greh razžalitve boga.77 Zaradi promiskuitetnega spolnega življenja so verske avtoritete in del zdravniške stroke hitro namenile resno besedo vojakom in jim na fronto pošiljale poucne knjižice,78 v katerih se je zatrjevalo, da spolna nevarnost ni samo predmet zdravniške vede, medicine in higiene, temvec predvsem in v prvi vrsti zadeva morale in poštene vesti. S tem so vojakom skušali dopovedati, da je spolno obcevanje dovoljeno »samo v gotovi starosti in v obliki postavne zakonske zveze«, hkrati pa poudarjali, da tudi z vzdržnostjo ni nic narobe, saj le–ta »nobene 76 Wiener Medizinische Wochenschrift, 66(1916)/1, str. 54; Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, str. 188. 77 Jeglicev dnevnik, 10. november 1915 in 13. februar 1916. 78 Resna beseda vojakom, Katoliško tiskovno društvo, Gorica 1916; Franc Derganc, Spolna nevarnost, Katoliška bukvarna, Ljubljana 1916. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 mu cloveku ne škoduje, ampak nasprotno, […] pospešuje zdravje, daljša življenje, krepi živce in telo, veca užitek in veselje življenja«. avtor zgornjih besed, crnovojni nadzdravnik in primarij deželne bolnišnice v ljubljani franc derganc, pa je šel še dlje in dodal, da »spohotnost ni predmet javne in družabne zabave, predmet casopisja in umetnosti, da spohotnost ni nedolžna igraca, ampak da je vsaka kršitev zakonske zvestobe in zarocne obljube neznacajno in brezcastno dejanje, da je spohotnost zlocin, ki se naj kaznuje po istih strogih zakonih kakor drugi zlocini«.79 Ceprav je t.i. spohotnost postala glavni vir hitrega širjenja spolnih bolezni in zato v vojnem casu tudi hitro oznacena za kriminalno dejanje oziroma zlocin veleizdaje, okuženi vojaki, ki so bili zaradi nje primorani zapustiti »svoje mesto na bojni crti in [se] klati[ti] po bolnišnicah«, pa ožigosani za dezerterje in samokvarce,80 so vojaške inštance do problema zavzele bolj prakticen pristop. nedvomno jih je skrbelo veliko število obolelih vojakov, saj so le–ti slabili vojaško moc monarhije, in so zato tudi same grozile s kaznijo tistim, ki bi se iz malomarnosti ali zavestno okužili s spolno prenosljivimi boleznimi,81 a njihovi glavni ukrepi so vendarle bili manj moralisticne in bolj sanitarne narave. Že prvi vojak avstro–ogrske armade na soškem bojišcu Svetozar boroevic von bojna je s svojim zgledom deloval v tej smeri, saj je v casu, ko so grmeli topovi na Soci in je redno prihajal na opatijsko riviero, tocneje v letovišce avstroogrske elite v lovrano, da bi se tam soncil na plaži in obenem obiskoval neko svojo metreso, poskrbel, da mu je njegov adjutant za te ocarljive pustolovšcine priskrbel vse potrebne malenkosti: sladoled, kavo, viski, šampanjec, pecivo in – preservative.82 poleg kondomov so v preventivne namene priporocali še razna sredstva za samorazkuževanje, uporabo vazelina, ki naj bi se ga pred spolnim odnosom naneslo na spolni ud, po spolnem odnosu pa umivanje spolovila z milom in toplo vodo.83 Ceprav mazila in razkužila niso bila vedno povsem zanesljiva, so bili z njimi v vojaških 79 Pozdrav iz domovine našim vojakom na bojišcu, I/7, 25. maj 1916 in I/9–10, 15. julij 1916. 80 Pozdrav iz domovine našim vojakom na bojišcu, I/7, 25. maj 1916. 81 Lep primer tovrstnega namernega iskanja okužbe lahko zasledi mo v Vadnjalovih spominih: »Fantje (med njimi sta bila tudi dva oženjena) so se bali iti na fronto; zato so iztaknili nekje v mestu dve okuženi prostitutki in ju povabili s seboj. Potem so hodili vsi vsak vecer v drvarnico zadaj. [...] Tja sta namrec prišli vsak vecer tisti dve kurbi, vsaka s svojim cankarjem, in sta prodajali svoje okuženo telo. Vojaki pa, ki so hodili z njima obcevat, so se hoteli okužiti, da bi ostali v bolnišnici in jim ne bi bilo treba iti na fronto«. Leopold Vadnjal, Zapiski vojaka 1914–1921, v: Borec, 41 (1989)/12, str. 1246. 82 Krleža, Deset krvavih let in drugi politicni eseji, str. 78. 83 Demšar, Spolne bolezni. Ljudstvu v poduk in svarilo, str. 33; Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, str. 251–252. Vojaki cesarske in kraljeve vojske na zdravniškem pregledu (narisal L. Gedö, Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges) in drugih javnih bordelih solidno preskrbljeni in so jih bili vojaki primorani uporabljati. doslednejša uporaba zašcitnih pripomockov pri strankah skrite prostitucije je bila že bolj vprašljiva, pravzaprav bolj ali manj odvisna od posameznikove presoje, pa tudi njegovega strahu pred vse pogostejšimi kontrolnimi zdravniškimi pregledi. ti pregledi so resda nudili tudi profilakticne nasvete, a so bili vseeno neprijetni in med vojaki nepopularni. na njih so namrec morali razkazovati svoje intimne predele, obenem pa bili cesto podvrženi zastraševanju, da bodo kaznovani, ce pravocasno ne javijo bolezni.84 vsekakor pa niso bili tako neprijetni kot morebitne neposredne posledice okužbe, kar je kratko, a nazorno opisal anton gruden, ki je v ljubljani v eni od enot garnizijske bolnišnice stregel obolelim: »Oficirji, ki imajo spolno bolezen ne dobe posebne sobe. Pred kratkim je prišel s sifilisticnim in enakimi bolniki 50 let star mož Hrvat. Jaz sem mu rekel: Tako ste stari, pa ste še tako neumni. Oni pravi: Šta ti bom kazal, dragi brate, meni je žal, imam doma ženo i deco. Ce ženka izve, kako bom došel do kuce. Ena 16-letna je šla za menoj in me nagovarjala. Jaz nisem bil kontent. Ko sva prišla do križpota, sem jo odslovil. Šla je po bližnjici in mi nasproti prišla. Je tam sedela. […] Ustavil sem se. Clovek je clovek. Mislil sem si, ce enkrat, saj ne bo nic hudega. Ko sem potem prvic šel, sem cutil morbum. Mene je sram, tako star, že nic las, pa moram s takimi v špital. To se je zgodilo pri kadru v Bjelovaru. […] Vojaški duhovnik, Ceh, je prišel pogledat k nam. Regimentsarzt, tudi Ceh, mu je rekel: Co pak je, notri nic hodit, prevec smrdi, imamo same h…85 tukaj. Smrad je hud od gnilega spolnega dela, perilo smrdi, na spolnem delu gobe; treba je rezati in žgati z lapisom. Od spolnega dela se širi bolezen po trebuhu, po stegnih, polno 84 Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, str. 176. 85 Verjetno kakšna izpeljanka iz nemške besede huren, tj. kurbati se. VSE ZA ZGODOVINO Miha Sluga, VtAkNI GA, jA, MA NE prAV V VSAk lAjbEN ZGODOVINA ZA VSE »flekov«, meso gnije. Zdravnik je jezen na te ljudi. Rezati in štupati moram sam, zdravnik gre na vrt.«86 kaj je zdravnik delal na vrtu, gruden ni povedal, je pa res, da so se tudi oni radi smukali okrog bolniških sester in negovalk. te so za svoje delo dobivale hrano in nekaj mezde, pa tudi do kakega križca se je prišlo, ce je bila katera posebno pripravna, ter so imeli predstojniki smisla in casa to pripravnost presoditi. vsekakor niso bile vedno najbolj »poštene punce«, saj so z napol razgaljenimi prsmi rade dražile tudi bolnike in jim s tem, ce ne drugega, vsaj polepšale kakšen trenutek.87 Poglej, kako lep Avstrijec! po velikih porazih na vzhodni fronti je veliko avstro– ogrskih vojakov pristalo v ruskem ujetništvu, kjer so životarili v taborišcih od urala do Sibirije. v taborišcih je sicer bilo težko priti do konkretne spolne potešitve, a zahvaljujoc praksi ruskih oblasti, da ujetnike porabijo kot delovno silo na raznih delovišcih in še posebej pri kmeckih opravilih, so avstro–ogrski vojaki vendarle imeli možnost, da stkejo osebne vezi z domacini in do- macinkami. še pestrejšega družabnega življenja pa so bili deležni po oktobrski revoluciji, ko je prejšnja stroga taborišcna kontrola v dobršni meri popustila. na kmetijah in obrtnih delavnicah so ujetniki predstavljali predvsem dobrodošlo pomoc, zaradi odsotnosti mož, ki so bili na fronti, pa so lahko postali tudi intimnejši zaupniki osamljenim ženam in gospodicnam. »Marsikatera dva sta skupaj ležala, kakor mož in žena«,88 med njima se je lahko razvila tudi trajnejša ljubezen: »Za nami jok. Posebno sumljiv se mi je zdel jok nekaterih deklet in nekaj mladih vdov; te se kar niso mogle lociti od Avstrijcev, ki so bili namešceni pri njih. Tri mlade vdove in tri dekleta so cez nekaj dni prišle na poveljstvo v Mariinsk prosit, naj jim vrnejo Avstrijce, ki so bili pri njih v Cumaju [...] [O]glasilo [se je] šest Avstrijcev, med njimi en Slovenec. Oficir jih je vprašal, ali bi bili zadovoljni z vrnitvijo v Cumaj in da bi za zmerom ostali tam. Vsi so bili zadovoljni in veselo so odšli.«89 kakšna je bila njihova nadaljna usoda, se ne ve, je pa dejstvo, da je semtertja kakšen tak parcek skocil v zakonski stan. Seveda pri tem ni šlo vedno samo za medsebojno simpatijo, temvec tudi za preracunljivost žene ali novopecenega moža. Slednji je v zakonu lahko videl nacin, kako zaljubljeno žensko cimbolj izkoristiti, 86 Škulj, Jerebova kronika, str. 372–373. 87 Gaberc–Gaberski, Brez slave. Spomini na svetovno vojno, str. 154; Škulj, Jerebova kronika, str. 373. 88 Hameršak, Skoz prvo svetovno, str. 65. 89 Vadnjal, Zapiski vojaka, str. 1279. žene pa so v zvezah z tujimi ujetniki iskale nacin, kako si zagotoviti materialno varnost: »Gospa […] mi [je] vsa v solzah povedala, da je mož padel v Karpatih. Prosila me je, naj ostanem pri njej v službi, kajti ubožica ni imela nobenega cloveka, ki bi ji svetoval, ji šel na roko in vodil trgovino in tvornico kvasa. […]. Gospa je postajala vedno prijaznejša z menoj. Pri vsaki priliki je vzdihovala, da ni kos tako razširjeni trgovini, da bi bila srecna edinole, ce bi dobila za moža kakega zanesljivega cloveka, kakor sem jaz. Videl sem, da se kuhajo v njenih možganih cudni nacrti. Ko sva bila nekoc sama, me je zacela naravnost snubiti.«90 nesojenemu ženinu se je v tem primeru uspelo rešiti snubljenja nadležne rusinje na lep nacin in ji s tem verjetno prihraniti kratek in klavrn zakon, kakršnega so bile deležne nekatere druge nesrecnice, ki so se specale z avstro–ogrskimi ujetniki. ti so po brestlitovskem miru, ko jim je bilo dano iti nazaj v domovino, svoje ruske žene brezsramno pušcali na cedilu: »Bilo je namrec nekaj naših ujetnikov in ti so peljali s seboj žene, ki so ji bili pridobili v Sibiriji. Nekateri so imeli tudi že po enega ali dva otroka. [...] Že po prvem postanku vlaka iz Omska sta zaostala oba oženjena iz našega vagona. Kakor nekaj drugih sta tudi onadva vzela cajnike, kot bi šla po vodo za caj. Vsi so se pravocasno vrnili v vagon, ona sta pa ostala in vlak je odpeljal brez njiju. [...] Ocitno sta se skrila toliko casa, da je vlak odpeljal, tako sta se hotela znebiti svojih žen«.91 pri ljubezenskem koketiranju je vojnim ujetnikom na roko šlo tudi dejstvo, da so bile »[r]uske ženske […] vse kaj drugega glede spolnosti kakor naše«. vsaj tako je menil jože hameršak, ki je s svojo trditvijo ciljal predvsem na njihovo zgovornost in predrzno direktnost, s katerima so nadlegovale postavne avstrijce in tako pripomogle, da so vsem skupaj dnevi »minevali v ljubezenski razburkanosti«,92 nespodobnih razgovorih in prijetnih otipavanjih: »Dekleta so ležale po vrsti ena zraven druge. Jaz sem imel postlano naprej od nog najmlajše, to je Antonine. Ko je bilo že pozno in smo utihnili in je postalo mirno, kakor da že res vsi spimo, me je zacela Toncka z nogo, s stopalom, tipati po glavi, ležal sem tesno pri njenih nogah. Ko mi je tako naznanila, da še bedi, sem jo prijel za meca in jo božal po nogah. Ker je rada držala, sem šel z roko višje, mislec, da ji dobro dene. Ko sem jo zacel božati po stegnu, sem cutil, da se trese.«93 Namesto zakljucka ko je usoda vendarle pripeljala do tega, da vojaki niso imeli priložnosti uživati sadov pristne oziroma kupljive ljubezni, so se posluževali drugih vrst eroticne osvobo 90 Lican, Spomini iz Sibirije, str. 34–36. 91 Vadnjal, Zapiski vojaka, str. 1390–1391. 92 Hameršak, Skoz prvo svetovno, str. 62–63. 93 Hameršak, Skoz prvo svetovno, str. 74–75. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 ditve. predajati so se zaceli sanjarjenju, hrepenenju ter negovanju lepih spominov na ljubljene osebe, pa tudi stalnemu repertoarju kasarniškega jezika, ki je bil na tak ali drugacen nacin vedno prepojen z erotiko: kletvicam, kvantanju ter vulgarnim dovtipom in pesmim. prisilno vzdržnost so blažile še pornografske kracarije po latrinah,94 od vojaka do vojaka krožece fotografije in skice spotakljivih vsebin ter eroticno obarvane zafrkancije na vojaške pravilnike, kot na primer frontni album z naslovom »Schweineriade«, v katerem so vojake razveseljevale inštrukcije za v letu 1915 ustanovljen korpus amazonk ter dolocila o organizaciji avstro–ogrskih vojnih bordelov.95 Zanimivo je, da so v slednjih med smotre ustanavljanja javnih hiš navedli tudi omejevanje homoseksualnih »ekscesov« in onanije, o katerih je sicer malo drugih notic. kljub temu pa sta oba pojava le morala biti dovolj razširjena, da se je škofu jeglicu zdelo smiselno omeniti, da na fronti »kjer ni žensk, tam možje in fantje sami sebe skrunijo, ali pa sodomijo uganjajo.«96 dejstvo je, da se je »grehov proti naravi« držal slab sloves, predvsem homoseksualnost je zaradi morebitnih sankcij ostajala skrita pred zvedavimi pogledi, pa tudi pri »samouživanju« zasaceni »bajonetpucerji«97 so se soocali s porogljivimi komentarji tovarišev, katerim je bilo izpod casti priznati, da tem »sramotnim svinjarijam« ne podlegajo »samo zeleni fantici, ki se še ne upajo k ženski – ampak [tudi] odrasli možje«.98 kakorkoli že, ce vojak ni bil »navajen na post« in vec mesecev ni imel ženske (ali moškega), si je bilo ne glede na kritike »treba pac tako pomagati«.99 vendarle, to je lahko bila le zacasna rešitev, ki je še vedno pušcala cloveka v strastnem tlenju in hrepenenju brez prave potešitve. vojne okolišcine, osebna zadržanost ter moralni zadržki niso dovoljevali ali nudili priložnosti za eroticna izživetja. a najhuje je vendarle bilo, da mnogi svoje ognjevite sle niso znali in zmogli zatajevati: »Strupena moc spolnosti je, ki mi ne da miru in mi umori marsikatero misel, ljubezen do dela, še vec: zapelje in pusti cloveka v poginu. Srecen je clovek misleci, ki se reši iz te cloveške nesrece, ji napove vojno in zmaga. Ali mnogi omagajo v tem boju, se udajo in nadalje gledajo lastni žrtvi v obraz. Tak bojevnik sem tudi jaz. In duševno delajocih mož najvecji življenjski boj je zoper spolnost.«100 94 Kisch, Zapiši to Kiš!, str. 219. 95 Hirschfeld, Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, str. 157–158. 96 Jeglicev dnevnik, 1. februar 1916. 97 Voranc, Doberdob, str. 76. 98 Hofbauer, Pohod v zmedo, str. 84. 99 Hofbauer, Pohod v zmedo, str. 84. 100 Švent (ur.), Andrej Cebokli. Pesnik in pisatelj iz Kreda, str. 148. Viri in literatura Clanki in monografije: Abel, Kornel: Kras, knjiga o Soci. doberdob: društvo rat–Sloga promoSkulture, 2008. Budkovic, tomaž (ur.): S Turudijevim bataljonom na soškem bojišcu. Iz pisem porocnika Vladimirja Bregarja. celovec: mohorjeva družba, 2009. Demšar, jernej: Spolne bolezni. Ljudstvu v poduk in svarilo. ljubljana, 1907. gaberc–gaberski, Vinko V.: Brez slave. Spomini na svetovno vojno. ljubljana: Samozaložba, 1935. hameršak, jože: Skoz prvo svetovno. ljubljana: mladinska knjiga, 1994. hašek, jaroslav: Dobri vojak Švejk, 3. knjiga. ljubljana: dZS, 2004. hirschfeld, Magnus in gaspar, Andreas: Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, komet, [s. d.]. hofbauer, josef: Pohod v zmedo. ljubljana: prijatelj, 1935. Jeglicev dnevnik (prepis tipkopisa, hrani arhiv republike Slovenije). jirgal, Ernst: Die Wiederkehr des Weltkrieges in der Literatur. Wien. 1931. jurca, Karel: Vojni dnevnik desetnika. trst: mladika, 2008. Kisch, Egon E.: Zapiši to, Kiš! Ratni dnevnik. novi sad: matica srpska, 1983. Kozanski, reya oskar: Nepozabljena Brda. Veselje in žalost briškega ljudstva. ljubljana:vitrum, 2002. Krleža, Miroslav: Deset krvavih let in drugi politicni eseji. ljubljana: dZS, 1962. Lican, Aleksander: Spomini iz Sibirije. ljubljana: Samozaložba, 1936. Likar, Sebastjan in oblak, Valentin: kronika župnije kropa 1914–1918, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae 27, ljubljana, 2005. Maticic, Ivan: Na krvavih poljanah. ljubljana: karantanija, 2006. Maticic, Ivan: Skozi plamene prve svetovne vojne. Po neskoncni poti s slovenskim planinskim polkom. ljubljana: Zavod borec, 1966. Medvešcek, Pavel (ur.): Obrusnice. nova gorica: branko, 1998. Milcinski, Fran: Dnevnik 1914–1920. ljubljana: Slovenska matica, 2000. Mlakar, Albin: Dnevnik 1914–1918. kobarid: turisticna agencija k. c. k., 1995. Naglic, Peter: Moje življenje v svetovni vojni. Fotodnevnik vojaka 1914–1918. ljubljana: modrijan, mestni muzej, 2007. Novak–Popov, Irena: Slovenski dnevniki iz prve svetovne vojne, v: Soška fronta 1915–1917. Kultura VSE ZA ZGODOVINO Miha Sluga, VtAkNI GA, jA, MA NE prAV V VSAk lAjbEN ZGODOVINA ZA VSE spominjanja. dunaj: Slovenski znanstveni inštitut, ljubljana: Založba Zrc, 2010, str. 105–120. Pavlic, rado: Ljubezen in sovraštvo. Moja pot preko cvetocih in krvavih poljan. ljubljana: uciteljska tiskarna, 1924. Pepernik, Amandus: Doberdob slovenskih fantov grob. ljubljana: karantanija, 2005. Plantaric, Alojzij: Življenjepis Ernesta Mlakarja, padlega v vojski 16. avg. 1916. ljubljana, 1944. rueh, Franc: Moj dnevnik 1915–1918. ljubljana: Slovenska matica, 1999. Simoncic, Maks: Galicija. Spomini padlega vojaka. ljubljana, 1935. Svoljšak, Petra: Soca, sveta reka. ljubljana: nova revija, 2003. Škulj, Edo: jerebova kronika župnije škocijan pri turjaku, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae 29. ljubljana, 2007. Štepec, Marko: v strelskih rovih in zaledju fronte. o praznovanjih in družabnem življenju med prvo svetovno vojno, v: Podobe družabnosti. ljubljana: muzej novejše zgodovine Slovenije, 2005, str. 21–32. Švent, rozina (ur.): Andrej Cebokli: pesnik in pisatelj iz Kreda (1893–1923). gorica: goriška mohorjeva družba, 1999. tuma, henrik: Izza velike vojne. nova gorica: branko, 1994. Vadnjal, Leopold: Zapiski vojaka 1914–1921, v: Borec, 41 (1989), 12, str. 1236–1921. Voranc, Prežihov: Doberdob. ljubljana: naša založba, 1940. Casopisje Bogoljub, 1914–1918. Goriška straža, 1918. Pozdrav iz domovine našim vojakom na bojišcu, 1916–1917. Wiener Medizinische Wochenschrift, 1916. Zusammenfassung StEcK IhN rEIN, jA, ABEr NIcht grAD IN jEDES DrEcKSLoch Einige Anmerkungen über das Sexualleben österreichisch– ungarischer Soldaten während des Ersten Weltkriegs im ersten Weltkrieg wurden millionen zählende armeen gemustert und eine ganze generation junger männer an die front geschickt, die damit gewaltsam aus ihrer heimischen umgebung gerissen wurden. ihre emotionalen, erotischen und liebesbeziehungen wurden dadurch unterbrochen oder zumindest erschwert. die trennung des ehemannes von seiner frau war ein einschnitt, sowohl im leben der Soldaten als auch der übrigen bevölkerung, und lies sie in einem Zustand ständiger Sehnsucht und emotionalen nicht–auslebens zurück. die Qualen der Sehnsucht, die die jungen männer in den Schützengräben peinigten, kamen zum vorschein in ihren gesprächen, in platten und vulgären Scherzen, in ausschweifenden vorstellungen, in Selbstbefriedigung und nicht zuletzt in einem umtriebigen Sexualleben. dabei halfen kohorten von kokotten und massen von flirthungrigen einheimischen mädchen, was ein Zeichen der stark gelockerten moralvorstellungen war, die nicht nur das unmittelbare hinterland der front, sondern die gesamte habsburgermonarchie erfassten. doch obwohl viele mädchen und frauen ihren verehrern freigiebig ihre flüchtige liebe schenkten, gab es viel zu viele Soldaten, als dass sie alle ihre bedürfnisse bei solchen romantischen verabredungen stillen konnten. Stattdessen mussten sie die schon bestehenden freudenhäuser oder die nach ausbruch des krieges massenhaft entstehenden mannschafts- und offiziersbordelle besuchen. die organisierung von bordellen hinter der frontlinie und in anderen orten, in denen für längere Zeit Soldaten stationiert waren, ermöglichte eine konsequentere gesundheitskontrolle der dort beschäftigten und der kunden. dies erhöhte – zusammen mit einer verstärkten unterweisung der Soldaten über wirksame präventionsmaßnahmen und dem verteilen von verhütungsmitteln – den Schutz vor sexuell übertragbaren krankheiten. dennoch breiteten sich diese krankheiten stark aus, teils auch deshalb, weil Soldaten auch zu jenen unglücklichen frauen gingen, die aufgrund immer größerer entbehrungen und existentieller nöte ihre körper in eigenregie in hotels, gasthäusern oder anderen sündigen plätzen rund um Soldatenlager zu verkaufen gezwungen waren. über diese begebenheiten schrieben die österreichisch–ungarischen Soldaten und ihre Zeitgenossen in autobiographischen aufzeichnungen auf grobe und anstößige Weise, aber auch mit einem hohen maß an entrüstung und scharfer missbilligung. Sie waren sich nämlich bewusst, dass das laxe und anstößige Sexualverhalten ihrer landsmänner nicht nur eine gefahr für das körperliche Wohl des einzelnen, sondern auch für dessen tugendhaften Sinn für (eheliche) treue und liebe darstellte. Schlagwörter: erster Weltkrieg, österreichisch–ungarischen Soldaten, Sexualität, prostitution. VSE ZA ZGODOVINO Eva Batista »Ako nisi kristjanne hodi blizo, in nic se ti ne bo zgodilo«1 Uprizoritve procesij sv. Rešnjega telesa v Ljubljani od 16. stoletja do druge svetovne vojne2 BAtIStA Eva, mag. kulturne antropologije, mlada raziskovalka, oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, filozofska fakulteta, Zavetiška 5, Si-1000 ljubljana 27–536.5(497.4Ljubljana)"15/1941" »AKo NISI KrIStjAN NE hoDI BLIzo, IN NIc SE tI NE Bo zgoDILo« Uprizoritve procesij sv. Rešnjega telesa v Ljubljani od 16. stoletja do druge svetovne vojne prispevek obravnava zgodovinski razvoj procesij sv. rešnjega telesa, ki so bile uprizorjene med 16. stoletjem in drugo svetovno vojno v ljubljani. njihove uprizoritve so predstavljale dominantne kolektivne spomine tekom vec kot treh stoletij in na ta nacin odražale politicna in ideološka prepricanja specificnega casa in prostora. prispevek izpostavlja vlogo, ki so jo procesije sv. rešnjega telesa kot nosilke spomina na habsburške zmage v bitkah z osmani, igrale v habsburškem imperiju in v kraljevini ShS. Selektivna rekonstrukcija spomina na bitke z osmani je služila kot podlaga za interpretacijo prihodnjih družbenih in politicnih konfliktov; v 17. stoletju protireformacijski boj proti protestantizmu oz. »krivoverstvu«, v 19. stoletju politicni boj proti liberalni politicni opciji oz. »liberaluhom« in konec 19. ter prva polovica 20. stoletja narodni boj proti pripadnikom nemške narodnosti, oznacenim kot »nemcurjem« in kasneje »boj« proti srbsko–hrvaški asimilaciji v kraljevini ShS. preucevanje zgodovinskega razvoja procesij je omogocilo vpogled v razmerje med kolektivnim spominom in identiteto tako v casu gradnje habsburškega imperija kot v casu gradnje in strukturacije slovenskega naroda. Kljucne besede: Komemoracija, katoliška religija, habsburški imperij, Kraljevina SHS, slovenski narod, dekolonizacija, konstrukt Drugega 1 Nepodpisano, Kmetijsko–rokodelske novice, 1872, 30(23), str. 182. 2 Pricujoce besedilo je sinteza magistrskega dela z naslovom »Symbolic Violence and Collective Identity: A Comparative Analysis of the Orange Twelfth Parade in Northern Ireland and the Corpus Christi Procession in Ljubljana«, ki sem jo leta 2008 zagovarjala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani; mentor prof. dr. Božidar Jezernik, somentor doc. dr. Mark Maguire. BAtIStA Eva, ma cultural anthropology, Young researcher, department of ethnology and cultural anthropology, faculty of arts, Zavetiška 5, Si-1000 ljubljana 27–536.5(497.4Ljubljana)"15/1941" “IF you ArE Not chrIStIAN, StAy AWAy AND you WILL BE FINE” Corpus Christi Processions in Ljubljana between the 16th Century and the Second World War The article deals with the historical development of corpus christi processions between the 16th century and the Second World War in ljubljana. The processions represented the dominant collective memories over the course of more than three centuries and thus reflected the political and ideological beliefs of a specific time and space. The article focuses on the role of the corpus christi processions as reminders of hapsburg victories against the ottomans in the hapsburg monarchy and later in the kingdom of Serbs, croats and Slovenes. Selective reconstruction of the memory of the fight against the ottomans served as a basis for interpreting future social and political conflicts: the fight against the reformation, protestantism and “heresy” in the 17th century, the political struggle against liberal political thinking and “liberals” in the 19th century, and the national fight against ethnic germans, who were marked as “nemcurji” (a derogatory term for renegades) and later a “struggle” against Serbian–croatian assimilation in the kingdom of Serbs, croats and Slovenes. The examination of the historical development of processions offers an insight in the relationship between collective memory and identity during both the construction of the hapsburg monarchy as well as the construction and structuring of the Slovenian nation. Key words: Commemoration, Catholic religion, Hapsburg monarchy, Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, Slovenian nation, decolonization, the construct of the Other VSE ZA ZGODOVINO Eva batista, »AkO NISI krIStjAN NE hODI blIZO, IN NIc SE tI NE bO ZGODIlO« ZGODOVINA ZA VSE Uvod pred nastankom modernih nacionalnih držav je bil vecji del znanja in razumevanja o svetu religiozno opredeljen in sankcioniran. v habsburškem imperiju 16. stoletja sta politicna in cerkvena elita vplivali na izoblikovanje specificne hierarhije družbenih norm in vrednot, ki je bila kljucnega pomena za zagotavljanje kolektivnega obstoja etnicno raznolikemu prebivalstvu. osmanski vpadi na habsburško ozemlje v 15. in 16. stoletju so privedli tamkajšnje skupnosti prebivalcev do soocenja s pripadniki drugacne etnicne, kulturne in religiozne usmerjenosti. habsburška politicna in cerkvena elita sta s pomocjo kulturne konstrukcije podobe osmana kot »turka« oz. »neverca«, ki je predstavljala vojaškega in religioznega nasprotnika, porajali percepcijo ogroženosti med habsburškim prebivalstvom ne le pred vpadi in plenjenjem, temvec predvsem pred napadom in odvzemom temeljnega sredstva njihove kolektivne identifikacije, katoliške religije in kulture.3 S pomocjo konstrukcije percepcije grožnje oz. antagonizma, se subjekt vdaja tveganju že s tem, ko se sooca z idejo o drugem. ker antagonizem cilja na porajanje obcutkov ogroženosti posameznikovega bistva/bitja, je dovolj ustrezen, da poziva posameznike in skupnosti, da oznacujejo svoje meje, jih vzdržujejo in branijo.4 kulturno reproduciranje konstruktov o drugih in o percepciji grožnje je bilo organizirano skozi uprizoritve raznolikih oblik komemorativnih praks znotraj katoliške ceremonialne kulture. komemorativne prakse so prepletene z družbenimi normami in vrednotami, ki jih predstavljajo skozi ceremonialne in sakralne oblike, ter napolnijo z emocijami in tako vsilijo posameznikom in skupinam pecat ocitnosti in neizogibnosti.5 v 16. in 17. stoletju so bile v habsburškem imperiju katoliške komemorativne prakse preoblikovane tako, da so posvecevale vojne dejavnosti: posvetitev orožja, blagoslov vojakov, parade, spominski pohodi ter prošnje in zahvalne procesije za srecen izid vojne.6 obseg in pogostost vojnih dejavnosti v tedanji zahodni in jugovzhodni evropi sta porajala potrebo po njihovem potrjevanju in vzpodbujanju med prebival 3 V habsburškem imperiju so osmanski vpadi veljali kot kazen za pregrešnost katolikov ali protestantov. Katoliki so z osmanskim imaginarijem konstruirali podobo protestantov kot luteranskih odpadnikov, medtem ko so protestanti na osnovi tega imaginarija opredeljevali Katoliško cerkev kot perverzno in koruptirano. Na Notranjeavstrijskem so protestanti definirali katolike kot »Turke«, kar je bila sicer splošna žaljivka za Osmane. Kljub konfliktom med protestantsko in katoliško skupnostjo je konstrukt »Turka« primarno služil za skupno mobilizacijo in povezavo med skupnostima na vojaškem podrocju (Štih, Simoniti, Slovenska zgodovina, str. 178). 4 Bowman, Violence and Identity, str. 37, 42. 5 Mach, Symbols, Conflict, and Identity, str. 35. 6 Eliade, Mit i zbilja, str. 10. stvom. vojna je morala postati legitimna, to pa je dosegla zgolj in samo, ko je prevzela znacaj svete dejavnosti. Sakralne ceremonialne dejavnosti so služile potrjevanju vojakov, vojne,7 politicne elite in cerkve in obenem tudi kot simbolna dehumanizacija vojaških nasprotnikov. glede na dinamiko religioznega spomina in religiozne družbe, kot jo utemeljuje maurice halbwachs, so tovrstne ceremonije omogocale kolektivno izkušnjo religiozne skupine kot komemoracije kolektivnega spomina na bitke ali druge dogodke, ki so bili simbolicno vezani na katoliško religijo. S prisostvovanjem v cerkvenem obredju, so verniki obnovili lastno in kolektivno religiozno izkušnjo ter skupaj z drugimi obnovili tudi celotno skupnost, skupno mišljenje in spomine.8 izmed vseh katoliških ceremonij so bile prav uprizoritve procesij, zaradi svojega ceremonialnega in emocionalnega znacaja, eden izmed najbolj ucinkovitih mehanizmov poudarjanja imperialne in cerkvene moci in obenem tudi eden izmed najbolj eksplicitnih mehanizmov družbenega vkljucevanja in izkljucevanja. Zahvalne procesije za vojaške zmage so bile oblikovane tako, da so vkljucevale spomine na pretekle bitke, ki so služili kot podlaga za razumevanje prihodnjih konfliktov.9 Simbolni pomen preteklih bitk in konfliktov je bil ponovno interpretiran, da ustreza sedanjim okolišcinam. Skupnosti habsburškega prebivalstva so mobilizirale te spomine, zato da so lahko vzdrževale kolektivno identiteto. v 16. stoletju so habsburški imperij poleg osmanskih vpadov pretresale tudi cerkvene reforme. dosežki protestantskega gibanja proti koncu 16. stoletja so nakazali, da so nekoc svete skupnosti, integrirane preko starih svetih jezikov, postajale postopno fragmentirane, pluralizirane in teritorializirane. v sklopu tovrstnih okolišcin je habsburška elita skušala pridobiti svojo moc nazaj tako, da je oblikovala imperij na absolutisticnih principih. protireformacijsko gibanje ji je pomagalo ohranjati politicne in ekonomske interese, medtem ko so katoliške ceremonialne in druge aktivnosti služile zato, da so ohranjale dominantno vlogo vladarjev v vsakdanjem družbenem življenju. pri katoliški obnovi in politicni rekatolizaciji so bile kot eno izmed temeljnih sredstev poudarjanja katoliškega zmagoslavja uporabljene prav katoliške procesije. Spomin na bitke proti »turkom« kot »nevercem« je služil kot podlaga za interpretacijo protireformacijskega gibanja oz. bitke proti protestantizmu oz. »krivoverstvu«. tako kot so zahvalne procesije posvecevale bitke proti osmanom, 7 Po zmagi Habsburžanov nad Osmani v bitki pri Sisku leta 1593 je stiški opat Lovrenc priredil zahvalno procesijo, v kateri je kora kalo »vec tisoc vernega ljudstva« v procesiji za »križi in banderi« (Potocnik, Procesije, 1, str. 1). 8 Halbwachs, Kolektivni spomin, str. 173–176. 9 Ashplant. Dawson in Roper, The Politics of War Memory and Commemoration, str. 28. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 so kasneje procesije sv. rešnjega telesa posvecevale boj proti protestantizmu in postale eno izmed temeljnih sredstev protireformacijskega gibanja na kranjskem, natancneje v ljubljani. Katoliške komemorativne prakse v Ljubljani med 16. in 17. stoletjem v 16. stoletju habsburškega imperija je evharistija postala kontroverzni objekt, znak boja za ohranitev imperialne in cerkvene moci. praznik sv. rešnjega telesa, imenovan tudi telôvo, ki je na cetrtek deset dni po binkoštni nedelji, je leta 1311 uvedel papež klement v. Slavljenje spomina na dogodek, ko je kristus pri zadnji vecerji v cetrtek pred smrtjo na križu dal ucencem jesti kruh kot svoje telo in piti vino kot svojo kri in tako ustanovil ma- šno daritev,10 so primarno obeležili s tem, da so vzdignili evharistijo iz tabernaklja in jo v sprevodu ponesli na ulice, ceste, polja in travnike. tovrstne ceremonije, bolj znane kot procesije sv. rešnjega telesa oz. telovske procesije, ki so potekale na odprtem, so prirejali iz ljubljanske stolnice med leti 1504 in 1562, potem pa so »iz strahu pred protestanti«11 praznovanje omejili na notranjost cerkve. Zaradi razširjenosti protestantizma in predvsem zaradi narašcajocega nezadovoljstva protestantov nad ukrepi notranjeavstrijskega nadvojvode ferdinanda ii., ki je zatiral njihove želje po svobodi do veroizpovedi zanje in za njihove podložnike, so slednji svoj upor proti tovrstnemu obravnavanju primarno izražali tekom uprizoritev procesij sv. rešnjega telesa. Za razliko od katoliškega osredotocenja na cašcenje kristusovega evharisticnega telesa in ostankov mrtvih, se je protestantizem upiral zahtevam, ki so jih mrtvi zadali živim preko obvezujocih ritualnih praks. po protestantskem zavedanju je slednje onemogocalo vernikom, da sprejmejo besedo svetih tekstov kot jo podajajo protestantski duhovniki. iz tega vidika je protestantizem lahko opredeljen kot revolucija, ki je skušala privilegirati sporocila, ki so bila sprejeta preko sluha in ne preko vida.12 protestanti so uprizoritve procesij sv. rešnjega telesa vecinoma prekinjali z nasilnimi izgredi ali zasmehovanjem, svoje nespoštovanje do procesij pa so izkazovali tudi tako, da niso prekinili s svojim delom tekom uprizoritve. v potridentskem obdobju se je uveljavila nova ikonografija z apologetskim znacajem, ki je spomin na mrtve in na mrtve svetnike razširila skozi ritualne uprizoritve. proti koncu 16., predvsem pa v zacetku 17. stoletja je prišlo do oživitve ter preoblikovanja cašcenja evharistije in device marije. po letu 1590 so zato ponovno uvedli javne uprizoritve stolnih procesij sv. rešnjega telesa, ki jih je 10 Baš (ur.), Slovenski etnološki leksikon, str. 626. 11 Potocnik, Procesije, 2, str. 2. 12 Muir, The Eye of the Procession, str. 40. organizirala bratovšcina sv. rešnjega telesa v ljubljani.13 na preoblikovanje evharisticne pobožnosti je najbolj temeljito vplival ljubljanski škof tomaž hren, ki je s pomocjo jezuitov in kapucinov obnovil tudi marijine pobožnosti in druge katoliške ceremonije. hren je prvic pod svojim okriljem priredil procesijo sv. rešnjega telesa leta 1601. od tedaj naprej sta bili na kranjskem liturgija sv. rešnjega telesa in njegov simbolni jezik sprejeta med prebivalstvom. evharistija je postala del vsakdanjega družbenega življenja kot tudi sredstvo vzdrževanja odnosov moci. postala je priložnost za pridiganje, za organiziranje procesij in za ustanavljanje bratovšcin. odstranjena je bila iz varnega zavetja cerkve in prestavljena na javni prostor, kar je privedlo do potrebe po njene zašciti in povecanju njenega simbolnega vpliva.14 predstavljala je eno izmed kljucnih sredstev ritualne odstranitve »krivoverskega« onesnaženja, saj je bila dosegljiva tistim, ki so grešili, a jih ta greh ni vec privlacil in so se bili pripravljeni zanj pokoriti in odvezati.15 preden so razvili kulturne, politicne in družbene dimenzije procesije sv. rešnjega telesa, so v ljubljani prirejali številne druge procesije, ki so simbolno oznacevale boj proti protestantizmu in moc katoliške cerkve ter habsburškega imperija. leta 1598, ko je ferdinand ii. izdal dekret o prekinitvi protestantskih religioznih in šolskih dejavnosti, so na praznik vseh svetih priredili procesijo iz stolnice v cerkev sv. elizabete, ki je sicer štirideset let prej služila protestantskemu bogoslužju. hren je v cerkvi zbral in sežgal protestantske knjige, na novo posvetil cerkev in v njej opravil sveto mašo. poleg tega je dal razstreliti protestantske kapelice in razkopati protestantska pokopališca ter zmetati trupla v ljubljanico. 16 te dramaticne in formalizirane oblike družbene komunikacije so imele magicno–religiozne konotacije, ki so izražale ritualno odstranjevanje onesnaženja in predstavljale sporocilo o ustrahovanju in dajanju zgleda. usmerjene so bile k tistim posameznikom, ki so postali predstavniki nasprotnega pola prevladujoci moralni poziciji. unicenje protestantskih trupel je namrec pokazalo, da njihova identiteta ne pripada vecini.17 S takšnimi dejanji je hren želel potrditi dinamiko religiozne družbe, ki je hotela vzpostaviti podobo same sebe kot nespremenljive, medtem ko se je okrog nje vse transformiralo. hrenovi ukrepi so predstavljali eno izmed simbolnih oblik izražanja prisotnosti katoliške religije v prostoru, ki ga je predhodno zaznamoval protestantizem. kot je utemeljil halbwachs je potrebno podreti »oltarje starih bogov in porušiti njihove templje«, da bi 13 Lesar, Žiga Lamberg – Tomaž Hren, str. 452. 14 Rubin, Corpus Christi, str. 80. 15 Prav tam, str. 66. 16 Lukan, Gradivo k biografiji škofa Tomaža Hrena v dunajskih ar hivih, str. 8. 17 Blok, The Enigma of Senseless Violence, str. 31–34. VSE ZA ZGODOVINO Eva batista, »AkO NISI krIStjAN NE hODI blIZO, IN NIc SE tI NE bO ZGODIlO« ZGODOVINA ZA VSE Fr. kek, pred telovim (Vrtec: slovenski mladini, let. 20, številka 6, 1. 6. 1890) iz spominskega skladišca ljudi izbrisali spomin nanje.18 Sledile so številne druge procesije v ljubljani,19 ki so simbolno nakazovale obrambo pred transgresijo skupnosti in odvracanje strahu pred onesnaženjem. izmed številnih oblik katoliških komemorativnih praks, so bile v 17. stoletju najpomembnejše štiri, ki so oznanjale obnovo cerkvene in imperialne moci: marijine pobožnosti, jezuitske bicarske procesije na veliki cetrtek20 in na prvo nedeljo po telovem, pasijonske procesije kapucinov na veliki petek21 ter procesije sv. rešnjega telesa, ki so predstavljale ceremonialni višek. te prakse so oznanjale prelom s preteklostjo, tako da so delovale kot mehanizmi izkljucevanja protestantov in znakov protestantizma iz družbe ter da so delovale kot sredstva ocišcenja katoliške skupnosti od pretekle izpostavljenosti »krivoverstvu«. od leta 1619 dalje, ko 18 Halbwachs, Kolektivni spomin, str. 172, 175. 19 Med pomembnejšimi procesijami velja omeniti sledece: Procesija ob Hrenovem blagoslovu kapucinske cerkve 31. avgusta 1608, kjer je bilo prisotnih petintrideset župnij in dvajset tisoc ljudi (Lesar 1913:451); Procesija ob dnevu posvetitve cerkve sv. Jakoba 15. novembra 1615, kamor so prišli verniki iz Koroške, Štajerske in Kranjske in kjer se je zbralo nad 70 župnikov (Steska, Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljubljani, str. 8); Procesija kot proslava kanonizacije svetnikov 12. marca 1622, ki je šla iz stolnice do cerkve sv. Jakoba (Potocnik, Procesije, 2, str. 19); Procesija ob pocastitvi sv. Ignacija Lojole 15. avgusta 1640, ko so colnarji po Ljubljanici pripeljali svetnikov kip v nadnaravni velikosti do stolnice, kjer so jih pred pristanom pricakali duhovšcina in verniki (Potocnik, Procesije, 2, str. 20). 20 Jezuiti so uprizorili prvo bicarsko procesijo na veliki cetrtek v Ljubljani leta 1616. 21 Kapucini so prirejali pasijonske procesije v Ljubljani med leti 1617 in 1681. je ferdinand ii. postal cesar, so habsburške dežele dokoncno vzpostavile svojo katoliško podobo. rekatolizacijske komisije so polagoma zakljucile s spreobracanjem lokalnega in kmeckega prebivalstva. vecina protestantov se je v casu protireformacije spreobrnila in sprejela katoliško vero, tisti, ki pa tega niso storili, so se morali dokoncno odlociti med spreobrnitvijo in izselitvijo po cesarjevem odloku iz leta 1628. prisilna migracija, ki je temu sledila, je vplivala na spremembe v sestavi aristokracije, kar je doprineslo k vecji moci katoliške cerkve in deželnih stanov vse do sredine 18. stoletja.22 procesije kot mehanizmi družbenega izkljucevanja protestantov so potrjevale politicne ukrepe, ki so dejansko izkljucili protestante iz ozemlja, ter so tako pomagale dokoncati proces katoliške obnove in vzpostaviti ter vzdrževati legitimacijo cerkvene in politicne oblasti.23 Evharisticne in Marijine pobožnosti hren je oživil evharisticno pobožnost v ljubljani na številne nacine. preoblikoval je procesije sv. rešnjega telesa in jih letno vodil na glavni praznik kot tudi na nedeljo po njem in ob priložnosti 40-urnega cašcenja evharistije. vplival je na obnovo in številcno ustanavljanje bratovšcin, vecinoma tistih posvecenih evharistiji. prvo ljubljansko bratovšcino sv. rešnjega telesa, ki so jo krojaci ustanovili leta 1399, je hren obnovil in ji dal poseben protireformacijski pridih.24 cesar ferdinand ii. se je vpisal v ljubljansko bratovšcino in s tem dejanjem pokazal, kako tehten je simbol evharistije kot sredstvo legitimacije politicne moci. bratovšcina sv. rešnjega telesa je od tedaj naprej vpisovala clane habsburške elite, ljubljanske škofe, clane deželnih stanov na kranjskem in druge cerkvene in posvetne ugledne može.25 cesarjevemu zgledu sta leta 1596 sledili nadvojvodinji marija in eleonora, ceprav bratovšcine tedaj še niso sprejemale ženskih clanic. v zacetku 17. stoletja so procesije sv. rešnjega telesa preoblikovali tako, da so razvili in povecali njihov ceremonialni in emocionalni znacaj. pred uprizoritvijo procesije so ljubljancani z razsvetlitvijo svojih hiš, razprostiranjem tapet, zaves in religioznih skulptur cez svo 22 Simoniti, Fanfare nasilja, str. 56–57. 23 Davis, Society and Culture in Early Modern France, str. 182. 24 Med pravili bratovšcine je bila navedena kot njihova glavna naloga pridobiti samozaupanje med katoliki, da se bodo lahko zoperstavili protestantom. Peti clen v pravilih navaja, da so se morali clani na telovo in na osmino tega praznika s prižganimi svecami v rokah udeležiti slovesne procesije z Najsvetejšim »za dobro Cerkve, v cast bratovšcini, za izkoreninjenje heretikov in za odvrnitev tur ške nevarnosti« (Dolinar , Bratovšcina svetega Rešnjega telesa v ljubljanski stolnici , str. 8). 25 Dolinar, Bratovšcina svetega Rešnjega telesa v ljubljanski stolnici, str. 8. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 ja okna26 in s polaganjem napisov in znakov cez mestne ulice,27 spremenili urbani prostor v ritualni prostor. v skoraj vsakem mestu in trgu na notranjeavstrijskem, so prebivalci naredili loke iz zelenega rastlinja in dvignili mlaje ob cestah. drevesne veje, ki so jih postavili ob cesti ali naslonili na stene hiš, so simbolizirale obrambno moc pred naravnimi in drugimi nesrecami.28 procesija sv. rešnjega telesa je šla v sprevodu iz katedrale cez mesto do vseh vecjih cerkva, deželnega dvorca in mimo hiš pomembnih clanov premožnejših stanov. urbane procesijske poti so na ta nacin oznacevale sfere vplivnosti in sedeže pomembnih družin ter odsevale lokalno politiko in specificne pomene, ki jih je evharistija posedovala v ljubljani. Sprevod, ki sta ga varovali vojska in mestna straža,29 se je ustavil ob oltarjih, ki so bili postavljeni na štirih ali petih delih mesta, kjer je diakon bral iz štirih evangelijev. temu so sledile prošnje molitve za obrambo pred naravnimi nesrecami, vojno in proti nasprotnikom katoliške religije. otroci, ponavadi obleceni v belo, so pred oltarji trosili pisano cvetje. Zatem je procesija sledila v cerkev, kjer je duhovnik med mašo delil zakramente. uprizoritev procesije so spremljali glasni in doneci zvoki godb, topovskih strelov na ljubljanskem gradu in v mestu30 ter strelov iz pušk mestnih stražarjev in prebivalcev, ki so simbolizirali ritualno odstranjevanje zlih duhov. tako ritualno okraševanje urbanega prostora kot ritualno proizvajanje glasnih zvokov je simboliziralo odstranjevanje preteklega vpliva osmanske in protestantske religije in kulture kot tudi preprecevanje nadaljnjega vpliva. udeleženci v sprevodu procesije so bili clani duhovšcine, redovniki ter cehi in bratovšcine, ki so s svojimi zastavami in banderi, držec gorece svece, simbolizirali prinašanje svetlobe in odganjanje zla. škofu, ki je pod baldahinom nosil evharistijo, so sledili plemici, nato ostali moški in za njimi ženske. število udeležencev je z leti narašcalo, vkljucujoc jezuitske ucence in druge pomembne cerkvene in predvsem politicne predstavnike. poleg udeležencev je v sami uprizoritvi procesije igralo kljucno vlogo obcinstvo, ki je bilo sestavljeno iz vseh družbenih razredov.31 procesija sv. rešnjega telesa pa ni bila opazovana le s strani obcinstva, temvec je bila tudi aktivno izkušena. gledalci so bili simultano gledani preko tistih, ki so korakali v procesiji, tako da je bil gledajoci objekt hkrati tudi videni objekt.32 tako udeleženci v procesiji kot clani obcinstva so s svojim 26 Potocnik, Procesije, 1, str. 2. 27 Baraga, Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove, str. 45. 28 Kuret, Praznicno leto Slovencev, str. 362. 29 Baraga, Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove, str. 93. 30 Potocnik, Procesije, 1, str. 4. 31 Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 1.del, str. 836. 32 Muir, The Eye of the Procession, str. 130–131. Greg. Gornik, telovo (Angelcek, letnik 5, številka 6, 1. 6. 1897) prisostvovanjem pri uprizoritvi procesije potrjevali enotnost kolektivne katoliške izkušnje. ena izmed temeljnih karakteristik procesije sv. rešnjega telesa v ljubljani je bil njen družbeni potencial metamorfoze od ritualnega reda do ritualnega nereda, ko je napredovala skozi mestne ulice. napetost, ki je spremljala uprizoritev, je bila povezana z nestabilnostjo pomena same ceremonije. procesija je nosila pecat izkljucevanja ali celo demonizacije,33 zaradi cesar so jih protestanti dojemali kot teološko motece in tudi kot fizicno ogrožajoce. Že v 16. stoletju se protestanti kot znak upora proti evharistiji in kasneje v 17. stoletju tudi kot znak upora proti sporocilu družbenega izkljucevanja, uprizoritve procesije niso udeleževali ali pa so nadaljevali s svojim delom. tovrstna dejanja upora, ki so za katolike predstavljala vir nespoštovanja in žalitev, so v foucaultovskem smislu aktivirala protestantsko moc znotraj kranjske družbe in so delovala kot protiprakse imperialnim nacrtom.34 v 17. stoletju je simbol evharistije postal enakovreden simbolu habsburške krone. namrec, ko je bilo evharisticno telo prineseno v mesto, je bilo sprejeto z enakimi castmi kot cesarjev prihod.35 ikonografija moci, 33 Howe, Introduction, str. 5. 34 Foucault, Discipline and Punish. 35 Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej: 3. del, str. 40. VSE ZA ZGODOVINO Eva batista, »AkO NISI krIStjAN NE hODI blIZO, IN NIc SE tI NE bO ZGODIlO« ZGODOVINA ZA VSE ki je bila razvita znotraj procesij sv. rešnjega telesa, je nakazovala, da z enako mocjo kot je bog institucioniral evharistijo in naložil njeno praznovanje je prav tako umestil cesarja na njegov od boga dan položaj.36 Zato ni presenetljivo, da je cesar leta 1622 ukazal vsem predstavnikom habsburškega dvora, da morajo sodelovati v vsakoletni procesiji sv. rešnjega telesa.37 Simbol evharistije je poleg preoblikovanega ceremonialnega in emocionalnega znacaja dosegel visoko nabit potencial tudi zato, ker je bil v 17. stoletju komplementiran s simbolom device marije. hren je veliko pozornosti namenil tudi preoblikovanju marijanskih komemoracij,38 ki so jih po njegovi smrti razvijali jezuiti, tako da so organizirali procesije na marijine praznike39 in ustanavljali marijanske kongregacije. v drugi polovici 17. stoletja je bila percepcija osmanske grožnje ponovno oživljena med kranjskim prebivalstvom. v casu osmanskih vpadov med leti 1640 in 1655 je habsburški cesar leopold i. sam vplival na porast marijinega kulta. leta 1644 so na njegovo zahtevo priredili prošnjo procesijo za vojno krizo na dan brezmadežnega spocetja,40 medtem ko so leta 1664 na njegovo zahtevo kranjski deželni stanovi prisegli, da bodo komemorirali brezmadežno spocetje vsako leto v spomin na bitko pri Szentgothhárdu.41 istega leta se je kranjska uradno posvetila devici mariji, temu dogodku v cast pa so se politicne avtoritete odlocile postaviti marijin spomenik, kar pa se je zgodilo šele leta 1682.42 prebivalci ljubljane so se od tedaj naprej zbirali pred spomenikom ob raznolikih priložnostih; v zahvalo za uspešno obrambo dunaja pred osmanskimi silami in kasneje v zahvalo habsburške zmage v bitki pri budimu leta 1686. rastoci marijin kult je ovekovecil praznovanje spomina na vojaške zmage nad osmani v 17. in 18. stoletju. postavljanje marijinih spomenikov je simboliziralo lojalnost habsburški dinastiji in patriotizem kranjske. marijanske manifestacije so legitimirale habsburško pravico do prestola kot tudi izkljucevale alternativne poglede na preteklost. potrjevale so zmago katolicizma nad protestantizmom in zmago habsburškega imperija nad osmanskim.43 Simbola evharistije in device 36 Rubin, Corpus Christi, str. 259. 37 Kovacic, Jezuiti in Slovenci, str. 30. 38 Hren je vpeljal praznovanje treh marijanskih praznikov: rojstvo de vice Marije, Marijino vnebovzetje in dan Brezmadežnega spocetja. Proti koncu prve polovice 17. stoletja je prvic slovesno praznoval praznik Brezmadežnega spocetja. 39 Jezuiti so prvo marijansko procesijo v Ljubljani uprizorili med leti 1633 in 1634 na dan Marijinega obiskanja. 40 Baraga, Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove, str. 228. 41 Bitka med Habsburžani in Osmani, ki je potekala med leti 1663 in 1664. 42 Jezernik, Pomnjenje zgodovine kot pozabljanje preteklosti, str. 40. 43 Prav tam, str. 43–45. marije sta bila komplementirana zato, da sta z vecjo mocjo in vplivom opredeljevala druge kot »neverce« ali »krivoverce« in jih družbeno izkljucevala. Zaradi rabe dveh izjemno mocnih katoliških simbolov in zaradi povecanega števila ritualnih uprizoritev,44 je sporocilo evharisticnih in marijinih pobožnosti – izkljucevanje drugih na osnovi njihove religiozne in kulturne identitete, postalo del moralnega in družbenega reda, in zato tudi ponotranjeno s strani prebivalcev na kranjskem. Procesije kot nosilke umišljene tradicije sredi 19. stoletja v pozni drugi polovici 18. stoletja je prišlo v habsburškem imperiju do razlicnih politicnih in državnih ukrepov, ki so mocno oklestili religiozne dejavnosti. v skladu s cerkvenimi reformami in zakonodajnimi ukrepi jožefa ii. je bilo število katoliških praznikov, procesij, romanj in bratovšcin mocno zmanjšano. v teh okolišcinah sicer evharisticne in marijine pobožnosti niso bile nikoli prekinjene ali ukinjene, saj so predstavljale temeljno sredstvo kolektivne identifikacije, minimizirali pa so njihov ceremonialni in emocionalni znacaj, kar je porajalo negodovanje in tudi nasilne izgrede med kmeckih prebivalstvom in cerkvenimi predstavniki na kranjskem.45 tovrstni znacaj procesij se je obdržal vse do prve polovice 19. stoletja, nato pa so bile katoliške komemorativne prakse vnovicno podvržene oživljanju in preoblikovanju. po protestantski reformaciji, ki je mocno zaznamovala preoblikovanje vezi med kršcanstvom in ljudstvom, je vez med religioznim in politicnim potekala v ožjem okviru naroda. v habsburškem imperiju so se konec 16. in predvsem v prvi polovici 17. stoletja zacela na novo oblikovati razmerja med katoliško religijo, katoliško cerkvijo, politicno elito ter narodno skupnostjo. protireformacijsko gibanje je namrec omogocilo, da so katoliški narodi ostali zvesti »tradicionalni« religiji in si s tem izostrili identiteto. religiozna pripadnost je postala merilo in temelj politicne družbe in je kot takšna vplivala tudi na odnos do narodne pripadnosti.46 v casu evropskih revolucij, zacenši z letom 1789, pa se je pricela ostreje poglabljati locenost med religijo in narodom. po marcevski revoluciji 1848, so sanje o neodvisnosti specificnih skupnosti in spremljajoca nacionalna gibanja znatno vplivali na odnos do religije. v habsburškem imperiju 19. stoletja, ki ga je zaznamovala tranzicija iz fevdalnega v kapitalisticni družbeni red, je porast nacionalnih teženj 44 V drugi polovici 17. stoletja so bile številne procesije uprizorjene na isti dan in ni bilo ene same nedelje ali praznika brez procesije (Škrabl, Hrenova oznanjevalna dejavnost, str. 296). 45 Grafenauer: Zgodovina Slovenskega naroda: Zvezek 5, str. 88. 46 Rémond, Religija in družba v Evropi, str. 130–131. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 procesija sv. rešnjega telesa na Dunaju, 9. 5. 1898 (foto: W. Muller, hrani: Osterreichische Nationalbibliothek) med skupnostmi odsevala na nezadovoljstvo z monarhijo, ki je postala prevelika, da bi še lahko vplivala na lojalnost posameznih skupnosti in prevec oddaljena, da bi se odzivala posameznim ljudem.47 religija je po vsej evropi odigrala veliko vlogo pri obrambi identitete in pri gibanju za ustanovitev neodvisnih držav.48 ko so nacionalna vprašanja grozila, da bodo razdvojila avstrijske narode, je postala usoda habsburške elite odvisna od njene sposobnosti rekonstrukcije ustrezne zgodovinske preteklosti. umišljene tradicije49 predstavljajo odzive na novo nastale situacije, ki crpajo na preteklih praksah in tako ustvarjajo navidezno kontinuiteto s preteklostjo. katoliška ceremonialna kultura je bila preoblikovana tako, da je odsevala vez med katoliško religijo in enotno narodno skupnostjo, kot je bila vzpostavljena v protireformacijskem casu. cerkev in njeni pripadniki so tako postali varuhi narodovega spomina.50 47 Lowenthal, Possessed by the Past, str. 79. 48 Rémond, Religija in družba v Evropi, str. 137–138. 49 »Invented tradition« po Ericu Hobsbawmu. Hobsbawm in Ranger (ur.), The Invention of Tradition. 50 Rémond, Religija in družba v Evropi, str. 134. evharisticne in marijine pobožnosti so bile ponovno oživljene in preoblikovane kot umišljene tradicije, ki povezujejo raznoliko prebivalstvo habsburškega imperija v en narod. podobno kot v casu protireformacije, je monarhija pridobila svojo moc tako, da je promovirala katoliško religijo in kulturo na politicni in ceremonialni ravni.51 cesar franc jožef i. je od samega zacetka svoje vladavine stremel k obnovi cerkvene moci v vsakodnevnem družbenem življenju in politicni sferi. katolicizem je zato dobil prevladujoc vpliv v številnih sektorjih javnega življenja, med drugim v izobraževalnem sistemu in pri obnovi ceremonialnega koledarja.52 proti koncu 19. stoletja so bile politicne tendence v imperiju usmerjene h katoliški desnici.53 voditelji slovenskega narodnega gibanja iz druge polovice 19. stoletja so prevzeli prevladujoco konzervativno perspektivo,54 kar se je odsevalo skozi njihov glavni slogan »vse za vero, dom in cesarja«. 51 Bled, Franc Jožef, str. 100. 52 Grafenauer, Zgodovina Slovenskega naroda, str. 218. 53 Macartney, The Habsburg Empire, str. 439. 54 Prav tam, str. 36. VSE ZA ZGODOVINO Eva batista, »AkO NISI krIStjAN NE hODI blIZO, IN NIc SE tI NE bO ZGODIlO« ZGODOVINA ZA VSE popularna podoba cesarja je postala manifestirana v vsakodnevnem življenju, kar je prispevalo k izgradnji njegovega kulta.55 njegov rojstni dan se je praznovalo vsako leto v ljubljani do konca prve svetovne vojne. podobno kot je bil v 17. stoletju cesarjev prihod sprejet z enakimi castmi kot ko je šla evharistija v sprevodu skozi mesto, je bilo v 19. stoletju praznovanje cesarjevega rojstnega dne identicnega ceremonialnega znacaja kot procesije sv. rešnjega telesa. cesar je namrec sam predstavljal velicastni simbol procesije in je korakal v sprevodu takoj za nadškofom, nosec goreco sveco, kot prinašalec luci med ljudi in raznolike skupnosti v imperiju. obnovljene evharisticne pobožnosti so bile tako kot v 17. stoletju tudi v 19. stoletju uporabljene zato, da so uprizarjale politicne pomene.56 procesija sv. rešnjega telesa na dunaju je predstavljala najbolj viden simbol partnerstva med cerkvijo, državo in avstrijskim katoliškim koledarjem.57 Sama cesarjeva udeležba na procesijah sv. rešnjega telesa vse do leta 1912 osvetljuje njihov politicni pomen. po vzoru in zgledu iz dunaja so ljubljanske procesije sv. rešnjega telesa prav tako organizirali kot neke vrste politicne manifestacije in tudi podobno oblikovali njihov ceremonialni znacaj, ki je bil sicer identicen tistemu iz 17. stoletja, a vecji po obsegu.58 vecja kot je bila grandioznost uprizoritve procesije, bolj je manifestirala lojalnost imperiju. v ljubljani so bile procesije sv. rešnjega telesa uprizorjene iz stolnice, trnovske in franciškanske cerkve ter cerkve sv. petra in sv. jakoba. najvecja in najbolj slovesna med njimi je bila stolna procesija, ki je imela najvec udeležencev in je bila ponavadi uprizorjena prav na dan sv. rešnjega telesa, medtem ko so se preostale odvijale kasneje v tem dnevu ali tednu. uprizoritev procesije se je pricela zgodaj zjutraj, npr. šentpetrska in trnovska med 5. in 6. uro zjutraj, medtem ko stolna med 8. in 9. uro zjutraj. Sprevod se je odvijal po vecini ulic v mestnem jedru, mimo cerkva, mestne dvorane in mimo hiš posameznikov in družin, ki so bili prepoznani kot ugledni clani skupnosti in ki so predstavljali politicne 55 Prav tam, str. 536. 56 Na Dunaju je župan proti koncu 19. stoletja uporabil procesijo sv. Rešnjega telesa zato, da je demonstriral klerikalno moc v nasprotju z rastocim delavskim gibanjem na avstrijskih deželah (Simoniti 2003: 92.) 57 Bowman, Priest and Parish in Vienna, str. 199. 58 Niko Kuret je zapisal, da so skoraj povsod na Notranjeavstrijskem na telovo ob cestah postavljali mlaje in slavoloke, oltarje pa so po stavili v ute iz zelenja. Ob poti so zasajali brezove, lipove, gabrove in celo jelševe veje, ponekod so jih naslonili na hišne stene. Tudi hiše, kjer je šla procesija mimo, so okrasili. Na okna so postavili svete podobe ali kipe, vaze s cvetjem in svecnike s svecami, ki so jih prižgali, ko je šla procesija mimo. V mestih je bila navada, da so belo obleceni otroci otresali pred oltar živobarvne cvetne liste, ki so jih nosili v košaricah ali nahrbtnih koših (Kuret, Praznicno leto Slovencev, str. 362). podpornike katoliško–klerikalnega gibanja in habsburškega imperija. Stalna postojanka vseh procesij je bilo marijino znamenje pred cerkvijo sv. jakoba. procesije so se pricele v prvi vrsti z otroci, sledili so šolarji, društva, banderi, kongregacije, bratovšcine, duhovšcina in pomembne javne in politicne figure. vrstni red v sprevodu je ponavadi zaobjemal vec kot deset vrst udeležencev. procesije je redno spremljala vojaška godba ter veliko število marijinih družb. v katoliško–politicnem listu Slovenec so redno porocali o poteku procesij v ljubljani in drugod po notranjeavstrijskih deželah, o sprevodnem redu in o seznamu udeležencev procesije. ceremonialni znacaj procesije je odseval odnos ljudi do katoliške religije in do imperija. to, da je bila procesija »velicastna in sijajna«59 je bil »dokaz, da je ljubljansko mesto res verno«,60 in torej zvesto imperiju in cesarju. udeležba pri sprevodu in udeležba med obcinstvom sta postali tako kot v 17. stoletju opazovani. Slovenec je redno navajal sezname z imeni udeležencev, s cimer so konzervativni politiki kontrolirali ritualno okolje, zato da bi opredelili tiste, ki so bili njihovi podporniki in nasprotniki. tisti, ki se procesij niso udeležili, so bili oznaceni kot heretiki: »kje ste pa bili vi bogotajni brezverci pri sprevodu?«61 podobna oznaka je doletela tudi tiste, ki niso sneli pokrival z glave ali se priklonili, ko je šel procesijski sprevod mimo njih ali ki so na kakršenkoli drug nacin izražali nespoštovanje do uprizoritve. poleg same procesije je bil torej tudi casopisni prostor uporabljen kot mehanizem družbenega vkljucevanja in izkljucevanja. Seznami udeležencev v sprevodu, ki so jih casopisi redno objavljali, so pokazali na hierarhijo moci in ugleda med samimi podporniki katoliško–klerikalnega tabora. red udeležencev v procesiji je namrec odseval dejanske odnose moci med cerkvijo in državo.62 Zaradi tega je veckrat prišlo do izgredov med udeleženci, saj so nekateri želeli imeti boljše pozicije v sprevodnem redu, kar bi jim lahko dalo vecji status v družbi.63 udeležba v sprevodnem redu je tako postala obvezujoca za ucence in ucitelje, za politicne, obcinske in državne avtoritete, uradnike, pomembne trgovce in druge. procesije so z 59 Nepodpisano, Slovenec, 6. junij 1874. 60 Prav tam. 61 Nepodpisano, Slovenec, 11. junij 1874. 62 Johnston, The Austrian Mind, str. 57. 63 V Kmetijsko–rokodelskih novicah (1864, 22(21)) so zapisali: »Za radi predloga nekega ucitelja je ravnatelj ljubljanske gimnazije za prosil pri mestnem gospostvu, da se njihovim ucencem pri procesiji sv. Rešnjega telesa odredi castnejše mesto, namrec za rokodelskimi, obrtniškimi in trgovskimi družbami. Mestna oblast je to podprla in predložila deželni vladi, ki jo je uslišala. Tudi stolni farmošter je zvedel o tem, ki pa je svoje nadrejene povprašal o tem, ali se starodavni red pri procesiji sv. Rešnjega telesa lahko spremeni z njihovim dovoljenjem. Škof je mestni oblast odpisal, da oni o tem ne morejo odlocati, farmošter pa je moral delovati po cerkvenih dolocilih naprej. Nekaj dni kasneje so omenjene družbe protestirale pri mestni oblasti proti spremembi starodavnega reda v procesiji«. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 veliko udeležbo kot tudi sodelovanjem vseh razredov družbe poudarjale enotno konzervativno nacionalno politiko, lojalnost imperiju ter katoliški cerkvi in potrjevale skupnost posameznikov, ki so bili njeni podporniki. Procesije kot manifestacije politicne in narodne pripadnosti v drugi polovici 19. stoletja se je proces narodne prebuje na notranjeavstrijskem okrepil in s tem tudi ideja ekskluzivnosti, ki je okrepila locnice med »domorodci « in »ptujci«. porajanje novega sloja prebivalstva, mešcanstva, in njegovo promoviranje ideologije »svoji k svojim«,64 kot sredstvo legitimacije krepitve lastnih kulturnih, politicnih in ekonomskih interesov, je privedlo do konstruiranja podobe nemcev kot tujcev.65 ideologija divizije domorodec–tujec se je izrazito manifestirala leta 1886, ko je prišlo do želje po praznovanju tristote obletnice smrti primoža trubarja, ki pa se je lahko uresnicila šele dvajset let kasneje, saj sta bili javnost in politika mocno razdvojeni glede te ideje. liberalni politiki so idejo sprejemali, saj so trubarja dojemali kot simbol svobodomiselnosti in boja proti dogmatizmu in klerikalizmu ter kot ustanovnega oceta slovenske narodne zavesti. katoliški klerikalci pa so bili proti temu, saj so trubarja dojemali kot nosilca tuje in protiljudske miselnosti, ki bi, ce bi uspel dokoncati to kar je zacel, zadušil slovensko narodno gibanje. klerikalci so opredeljevali kakršnokoli obliko spominjanja protestantizma kot protinarodno dejanje, saj so po drugi strani »narodno« povezovali izkljucno s katolicizmom. paradoksalno pa so bila protestantska dedišcina in njena literarna dela v okviru razvijajocega narodnega gibanja, ki se je opiralo na slovensko jezikovno komponento,66 vedno bolj prisotni v notranjeavstrijski družbi. glede na to, da so bile osnove ljudskega jezika opredeljene v casu protestantizma, s protestantskimi pisci, je že v 18. in 19. stoletju prišlo do obnove interesa za notranjeavstrijski protestantizem s strani narodno zavednih Slovanov. med prebivalstvom notranjeavstrijskih de- žel je bila v sredi 19. stoletja ideja nacije nerazumljiva, ravno z razvojem jezikovne samozavesti, identitete in ideologije, pa se je skupna usoda nastajajoce populacije Slovencev pokazala kot drugacna od usod nemcev ali drugace govorecih populacij. uradni jezik v ljubljani je bil po letu 1848 še vedno nemški, saj se je upor proti rabi nemškega jezika povecal šele, ko so se razvile ideje o osebni svobodi in državljanskih pravicah.67 Simbolna 64 Jezernik, Svoji k svojim!, str. 66–70. 65 Pozivanje k bojkotiranju Nemcev je bilo aktivno na Kranjskem do prve cetrtine 20. stoletja. 66 Po principu nemških romantikov je bila nacionalna identiteta temelj državotvornosti, njen glavni znak pa je bil jezik. 67 Jezernik, Od vzpona nacije do nacionalizacije, str. 45. konstrukcija slovenske identitete se je tako naslonila na podobo drugega kot pripadnika nemške narodnosti. konstrukt podobe nemca kot »nemcurja« so pripadniki klerikalno–katoliškega nazora dopolnili s selektivnim rekonstruiranjem spomina na protestantsko udejstvovanje v 16. stoletju. protestantizem je bil »za nazaj« oznacen kot nemška religija oz. religija nemške narodnosti. posledicno je bilo v drugi polovici 19. stoletja zatrtje protestantizma v casu protireformacije predstavljeno kot zajezitev nemške kulture in religije.68 katoliški duhovnik in literarni zgodovinar andrej fekonja je leta 1890 v svojih razmišljanjih o protestantizmu zapisal: »kar je danes ohranjeno protestantske vere, po posameznih krajih v notranji avstriji, tudi v ljubljani, ni slovenskega rodu, temvec nemškega/…/«.69 protestantizem je opredelil kot »glavni pripomocek za razširjanje in utrjevanje nemštva«.70 poleg enacenja protestantizma z germanizacijo je bila po drugi strani protireformacija na novo opredeljena kot gibanje, ki je ohranilo »slovenstvo «, njen glavni protagonist na kranjskem, to- maž hren, pa kot slovenski narodni heroj, ki je varoval notranjeavstrijsko prebivalstvo pred germanizacijo in odtujitvijo. ideologija divizije domorodec–tujec je postala še posebej izostrena proti koncu 19. stoletja, ko je prišlo do razpada enotne politike na tri politicne stranke; katoliško, liberalno in socialdemokratsko. katoliška narodna stranka se je razvila v samostojno slovensko politicno– katoliško organizacijo in stranko po tem, ko je bila na volitvah v kranjski deželni zbor leta 1895 izredno uspešna, zaradi cesar je prišlo do odmika od vseavstrijske katoliške konzervativne usmeritve. anton mahnic je idejo katolištva kot narodne identitete utemeljil že pred ustanovitvijo stranke: »ostali smo katoliki, katoliški do današnjega dne, da ga ni morda pod soncem naroda, ki bil tako cisto katoliški kakor mi«. Z nemškimi katoliki niso paktirali, saj kot se je janez evangelist krek opredelil, bi ta zveza pomenila narodno izdajstvo. katoliška narodna stranka na kranjskem je leta 1905 lahko ovrgla ime narodna in se preimenovala v Slovenska ljudska stranka (SlS), saj v svojem imenu ni vec potrebovala besede narod, ker je dovolj uspešno propagirala pre 68 Poleg obujanja spomina na protestantsko in protireformacijsko gibanje na Notranjeavstrijskem, so v drugi polovici 19. stoletja selektivno rekonstruirali spomin na bitke z Osmani. Ob tristoti obletnici bitke pri Sisku, ki so jo leta 1893 praznovali v Ljubljani, je ljubljanski škof Jakob Missia v svojem govoru primerjal politicne nasprotnike katoliške stranke s »Turki«: »Z bicem je treba izganja ti iz cerkve slovenske naprednjake«, »brezverski gadi« (Simoniti, Fanfare nasilja, str. 91–92). 69 Fekonja, Reformacija v Slovencih, str. 716. 70 Prav tam, str. 722. VSE ZA ZGODOVINO Eva batista, »AkO NISI krIStjAN NE hODI blIZO, IN NIc SE tI NE bO ZGODIlO« ZGODOVINA ZA VSE pletenost narodne identitete in katoliške religije med vecinskim notranjeavstrijskim prebivalstvom.71 katoliška narodna stranka je kmalu po razpadu enotne nacionalne politike preoblikovala procesije sv. rešnjega telesa v mehanizme vkljucevanja oz. potrjevanja katolikov in predvsem podpornikov njihove stranke ter izkljucevanja drugih na osnovi njihove drugacne politicne pripadnosti. liberalec je postal opredeljen kot »brezverec« in zato kot ne–Slovenec, saj so klerikalni politiki zagovarjali idejo o slovenski narodnosti, osnovani na katoliški religiji in kulturi. tovrstni odnos je v 19. stoletju sprožilo rimsko papeštvo, ki je anatemiziralo liberalizem kot poglavitni krivec za vse težave v družbi.72 v Slovencu in Kmetijsko–rokodelskih novicah so porocali o preoblikovani podobi procesij, saj njihov slovesen ceremonialni znacaj ni vec odražal le lojalnosti imperiju ter klerikalizmu, temvec je hkrati dokazoval, da »ni še povsod okuženo od liberalnih nacel«.73 ceremonialni znacaj procesije je predstavljal ritualno odstranjevanje onesnaženja, ki ga je predstavljala liberalna struja. politicni pomen, s katerim so oplemenitili procesije sv. rešnjega telesa, se je odražal skozi casopisno porocanje. leta 1878 so v Slovencu ostro kritizirali ljubljanskega župana, ker je prepovedal postavljanje mlajev ob procesijski poti, ceš »kakšen kristjan pa sploh je on?«74 procesije sv. rešnjega telesa so se razvile v politicne demonstracije in cetudi posamezniki niso verjeli v religiozno moc evharistije, so se zavedali, da je imela ogromno politicno pomembnost znotraj države.75 politicne manifestacije procesij so predstavljale grožnjo liberalno in drugace politicno usmerjenim ljudem, ki so se posledicno posluževali praks upora in jih izražali med uprizoritvijo, s cimer so postavljali pod vprašaj simbolno konstrukcijo katoliško–klerikalne skupnosti. percepcija grožnje je podobno kot v 17. stoletju porajala nujo po obrambi in vzdrževanju meja identitete skupnosti, zato je velikokrat med uprizoritvami procesij prišlo do nasilnih izgredov, zaradi cesar so tako kot v preteklosti uprizoritve nadzirali vojaki in mestni policaji. vsi, ki so opazovali procesije, so bili naprošeni, da naj »bodo odkriti in naj se vedejo dostojno in spoštljivo«.76 liberalci so izkazovali svoj upor ravno s tem, ko se niso odkrili ali se priklonili, ko je šel sprevod procesije mimo njih. tedaj so jih udeleženci procesij opredelili za »liberaluhe « in jih tudi fizicno napadali. veljali so namrec 71 Pleterski, Katoliška ali socialna, narodna ali ljudska stranka?, str. 25–26. 72 Rémond, Religija in družba v Evropi, str. 132. 73 Nepodpisano, Slovenec, 29. maj 1875. 74 Prav tam. 75 Bowman, Priest and Parish in Vienna, str. 200. 76 Nepodpisano, Slovenec, 29. maj 1907. za »zasmehovalce katoliškega obicaja«,77 ki so »s svojo brezversko propagando«78 predstavljali vir nespoštovanja in s tem provokacije: »pri procesiji se je zgodilo, da jo je marsikdo od omenjenih liberalcev 'po pinji' dobil in tudi po glavi«.79 podobno kot v 17. stoletju, so procesije še vedno nosile potencial, da se iz ritualnega reda razvijejo v ritualni nered: »na trgu sta dva lokalca nekomu, ki se ni odkril iz glave klobuk zbila, saj sta poprej omenila, da bo šla procesija tu mimo. tako je jasno, kdo tukaj zapoveduje. Za drugima liberalcema sta kricala 'v hlev z osli'.«80 o nasilnih soocenjih so v casopisju pisali kot o primerih dajanja zgleda in kot svarilo pred tem, kaj se lahko pripeti, ce se ne upošteva meril katoliške skupnosti: »dva mandarjerska fanta sta ukazala gospodu, naj se odkrije, zato stopita k njemu in se spravita nad njegovo pinjo, nato so mu jo morali zaradi hudih poškodb iz glave izrezati. njegovi tovariši so ga naposled rešili iz te žalostne situacije«.81 doloceni viri nespoštovanja pa so privedli posameznike celo do soocenja s pravnimi ukrepi. leta 1904 so tako dva cloveka, ki sta kadila tobak, medtem ko je šla mimo njiju marijina trnovska procesija, popisali in sta se morala za to dejanje zagovarjati na sodišcu.82 Socasno z razvojem ceremonialnega in emocionalnega znacaja procesij, so se širile tudi prakse upora povezane z njimi. poznane so t.i. proti–procesije, ki so jih liberalci leta 1907 izrabili za lastne politicne demonstracije: »liberalci so sklenili jutrišnjo procesijo sv. rešnjega telesa uporabiti za neke vrste demonstracijo /…/ v programu imajo locitev cerkve od države /…/ jutri bodo šli demonstrativno za procesijo v trnovem /…/ koliko se norcujejo iz procesij in božjih potov nenehno«.83 njihov zgled je predstavljalo socialdemokratsko gibanje na dunaju, ki je od zaceta 20. stoletja uprizarjalo svoje procesije na telovo, ko so nosili rdece zastave.84 leta 1910 so trubarju postavili spomenik v ljubljani, na pobudo dveh nacionalisticnih politikov, župana ljubljane, ivana hribarja in njegovega namestnika ivana tavcarja, ki pa je bil odkrit brez pravih casti. ljubljanski škof anton bonaventura jeglic je to dejanje dojel kot izredno žalitev za katolike, saj je po njegovem prepricanju trubar uporabljal kranjski jezik zgolj za širjenje luteranskih napak.85 trubarjev spomenik je bil zares sprejet v slovensko okolje šele leta 1913, ko je bil dokoncan hrenov spomenik v ljubljanski stolnici. dvojica, trubar in hren, predstavlja razkol misli in razkol dveh 77 Nepodpisano, Kmetijsko–rokodelske novice, 28(16), 1870, str. 130. 78 Prav tam. 79 Nepodpisano, Kmetijsko–rokodelske novice, 28(26), 1870, str. 207. 80 Prav tam. 81 Nepodpisano, Kmetijsko–rokodelske novice, 30(23), 1872, str. 182. 82 Nepodpisano, Slovenec, 9. september 1904. 83 Nepodpisano, Slovenec, 29. maj 1907. 84 Braunthal, In Search of the Millenium, str. 268. 85 Kolar, Jeglicevi pastirski listi, str. 112. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 politicnih taborov. prav ta notranja strukturacija notranjeavstrijskega prebivalstva pa je porajala oblikovanje modernega slovenskega naroda.86 Procesije kot vezi z imperialno preteklostjo poleg antona mahnica, ki je zacel s procesom rekatolizacije slovenskega obcestva v 1880-ih, je glavno mesto katoliškega ideologa na notranjeavstrijskem prevzel aleš ušenicnik, ki je oblikoval glavno nacelo slovenskega katoliškega gibanja: »uveljaviti za vsako ceno vodilno vlogo katoliških nacel v kulturnem prizadevanju Slovencev«. v letih pred prvo svetovno vojno se je slednje tudi posrecilo, saj se je javno življenje skoraj v celoti odvijalo na katoliški podlagi ali imelo vsaj katoliško fasado.87 Slednje se je odražalo tudi pri uprizoritvah procesij v casu prve svetovne vojne, ko so se izkazale kot nosilke imperial- ne zapušcine podobno kot v 16. in 17. stoletju. politicne in cerkvene elite so namrec obnovile prošnje procesije za »srecen izid vojne«88 ali za »zmago avstroogrskega orožja«.89 v ljubljani je škof jeglic organiziral procesije za podporo in v zahvalo vojski in za srecen konec vojne od leta 1914 dalje. procesije sv. rešnjega telesa so v ljubljani uprizarjali neprekinjeno celotno obdobje prve svetovne vojne, z nekaterimi ceremonialnimi omejitvami.90 predvsem uprizoritev prošnjih procesij so se udeleževali vsi sloji prebivalstva, razlicnih politicnih pripadnosti. kljub vzpostavljeni locenosti med religijo in narodom, ki se je zacela porajati v drugi polovici 19. stoletja na notranjeavstrijskem, pa se je v casu vojne ta locenost zmanjšala, saj so se posamezniki cutili pripadne svoje domovini ravno preko religioznih nazorov.91 katoliška cerkev, ki je postala varuhinja spomina na case imperija, je obudila spomine na vojaške zmage habsburžanov v bitkah z osmani kot podlago za legitimacijo politicne in vojaške moci monarhije med prvo svetovno vojno. vojno dogajanje po letu 1914 je vzpostavilo percepcijo ogroženosti prebivalstva na ozemlju monarhije. njihov kolektivni obstoj so med drugim simbolno zagotavljale prakse slavljenja spomina na nekdanje vojaške zmage imperija, s cimer so posamezniki in skupine izražali podporo in lojalnost monarhiji. v tem obziru bi lahko prošnje procesije ter tudi procesije sv. rešnjega telesa in marijine procesije opredelili kot t.i. »trdne kulturne oblike«,92 ki so bile prepletene s skupki vrednot, pomenov in utelešenih praks in jih je bilo kot ta 86 Jezernik, Dva obraza podobe Primoža Trubarja, str. 161. 87 Dolenc, Katoliška kulturna politika in kulturni boj v Kraljevini SHS, str. 49. 88 Nepodpisano, Slovenec, 22. avgust 1914. 89 Nepodpisano, Slovenec, 13. september 1914. 90 Od leta 1915 dalje je bilo streljanje kot del ceremonialnega zna caja procesije prepovedano (Slovenec, 31. maj 1915). Leta 1917 so uprizoritev procesije omejili na notranji prostor stolnice (Slovenec, 6. junij 1917). 91 Rémond, Religija in družba v Evropi, str. 133. 92 Appadurai, Modernity at Large, str. 90. kšne prakticno nemogoce prekiniti, ukiniti ali spremeniti. njihove uprizoritve so vec stoletij zapored utelešale moralne vrednote notranjeavstrijske družbe. 29. maja 1918 so v Slovencu porocali o uprizoritvi procesije sv. rešnjega telesa: »kljub pomanjkanju hrane in miru se bo mesto jutri odelo slavnostno – ob hišah bodo slonele brezove veje, po cestah praznicni ljudje veselih obrazov /…/ gre za silo, energijo, ki izhaja iz skrivnosti sv. rešnjega telesa /…/ Sedaj, ko so se strnila sovražne sile, da nas ugonobe, je temelj, na katerem stoje vse naše nade, moralna moc našega ljudstva«.93 29. oktobra 1918 so se z nastankom države Slovencev, hrvatov in Srbov porajala nova družbena in politicna vprašanja, ki so temeljila na preteklih politicnih divizijah in njihovih razumevanjih koncepta slovenske narodnosti. novembra 1918 se je staremu kulturnemu boju med katolicizmom in liberalizmom v novi državni skupnosti pridružilo kulturno vprašanje, kako ohraniti slovensko narodno in jezikovno samobitnost v nasprotju s pripravljenostjo za srbsko–hrvaško kulturno asimilacijo. to je porajalo nasprotujoca si stališca, saj so kulturno avtonomijo zavracali liberalni politiki, ker so stremeli k združitvi države Slovencev, hrvatov in Srbov s kraljevino Srbijo.94 ko je do prišlo do nastanka kraljevine ShS se tovrstni konfliktni odnos ni pomiril, temvec je zaznamoval nadaljnji duh casa. odnosi med katoliško cerkvijo in novo nastalo državo kraljevino ShS so bili od svojih zacetkov konfliktni. katoliška cerkev se je zaradi privilegiranega položaja v habsburški monarhiji in v skladu s svojimi religioznimi naceli videla kot institucijo, ki je v vseh pogledih nad državo. nova država pa je bila razmeroma liberalno urejena in je zaradi prisotnosti številnih religioznih skupinrazglasila locitev cerkve od države in versko strpnost. Žev Ženevskem sporazumu o združevanju države ShS s kraljevino Srbijo, dne 9. novembra 1918, je bilo religiozno vprašanje pušceno ob strani.95 primat nad veroizpovedmi sta hoteli imeti združena Srbska pravoslavna cerkev in jugoslovanska škofovska konferenca, ki je izrazila pripravljenost, da z vsemi veroizpovedmi, predvsem pa s pravoslavno, živi v miru in slogi. Srbska pravoslavna cerkev je bila namrec tesno povezana z državo do leta 1918 in naj bi v novi državi položaj državne cerkvene organizacije kar podedovala, saj je še vedno združevala vecino vernikov, s kraljem na celu. po drugi strani pa je del katoliške cerkve združitev južnih Slovanov zaznaval kot priložnost za širjenje katolicizma. katolicizem naj bi po mnenju nekaterih njegovih lokalnih voditeljev, 93 Nepodpisano, Slovenec, 29. maj 1918. 94 Dolenc, Katoliška kulturna politika in kulturni boj v Kraljevini SHS, str. 49. 95 Dolenc, Med kulturo in politiko, str. 143. VSE ZA ZGODOVINO Eva batista, »AkO NISI krIStjAN NE hODI blIZO, IN NIc SE tI NE bO ZGODIlO« ZGODOVINA ZA VSE vkljucujoc antona mahnica, pri postopnem združevanju s pravoslavjem prevladal kot višja in razvitejša oblika kršcanstva in tako postal vodilna religija v novi državi. poleg tenzij med katoliško in pravoslavno cerkvijo, so se slednje med leti 1918 in 1920 porajale tudi med Svetim sedežem v rimu in katoliško cerkvijo v kraljevini ShS. Sveti sedež je bil nezadovoljen z razpadom pretežno katoliške habsburške monarhije, še bolj pa z oblikovanjem kraljevine ShS, saj je povezovanje na osnovi nacionalizma, ignoriranje problema religije in povezovanje z vecjo pravoslavno skupnostjo slabilo vlogo katoliške cerkve.96 po letu 1920 so se nenaklonjeni odnosi med kraljevino ShS in Svetim sedežem nadaljevali, poleg tega pa so med leti 1921 in 1925 vladne koalicije srbskih radikalcev z demokratsko oz. (od 1924) Samostojno demokratsko stranko mocno pritiskale na katoliško cerkev in omejevale njen vpliv v družbi, zlasti v šolstvu.97 nesporazumi med katoliško cerkvijo in državo so se primarno zaceli s prvimi državnimi poskusi pri ureditvi državnega šolstva, ki so bili že v drugi polovici 19. in kasneje v prvi polovici 20. stoletja najpomembnejši element kulturnega boja med katolicizmom in liberalizmom. leta 1919 sta Združenje jugoslovanskih uciteljev in vlada izdelala prve predloge za ureditev in poenotenje osnovnega in srednjega šolstva v državi, ki so predvideli neodvisnost državnega šolstva od cerkve, proti cemur je ostro kampanjo nacelo katoliško casopisje na Slovenskem. državna težnja po locitvi od cerkve na podrocju šolstva je namrec predstavljala korak bližje k laizaciji družbe in tudi poskus odvzema privilegiranega položaja katoliške cerkve, ki je preko poucevanja novih generacij stoletja predpisovala družbeno življenje in opredeljevala narodno in domovinsko zavest utemeljeno po religioznih nacelih. ideje o nacionalni enotnosti, ki jih je promovirala liberalno usmerjena država, so temeljile na sekularizirani cerkveni zamisli o enotnosti.98 resnicnost nacionalnih teženj in jugoslovanizacije države je predstavljala grožnjo obstojecemu cerkvenemu redu, ki je ravno s pomocjo organizacije mreže ustanov pod cerkvenim nadzorom, kamor so sodile kongregacije, združenja in predvsem šole, ohranjal svojo preteklo vlogo v družbi. katoliška cerkev je torej stremela k obnovi imperialne izkušnje, zaradi cesar so se slovenski škofje poleg mreže ustanov posluževali raznolikih sredstev, da bi uveljavili vecji status katoliške cerkve, med drugim tudi tako, da so želeli slovenskim vernikom cimbolj približati obred maše, pri cemer so jim bile v izjemno pomoc ravno procesije sv. rešnjega telesa.99 96 Prav tam, str. 136–139. 97 Prav tam, str. 142–144. 98 Rémond, Religija in družba v Evropi, str. 140. 99 Dolinar, Prakticno duhovno oblikovanje slovenskega katolicana, str. 159, 162. procesije sv. rešnjega telesa in marijine procesije, nekoc simboli lojalnosti in predanosti imperiju in cerkvi, so v kontekstu nove države postali simboli lojalnosti in predanosti slovenski kulturi in skupnosti. proces dekolonizacije namrec pomeni dialog s kolonialno preteklostjo in ne zgolj prekinitve kolonialnih navad in nacinov življenja. ostanki kolonialne dedišcine so institucionalni, ideološki in estetski in se jih zato ne da preprosto ukiniti. reproduciranje uprizoritev procesij tekom vec kot treh stoletij je ustvarilo globino, ki so jo nasledili pokolonialni nasledniki.100 katoliška cerkev je s pomocjo katoliško–klerikalne stranke proti koncu 19. stoletja katoliške komemorativne prakse vpletla v narodno tkivo. v kraljevini ShS pa sta tako cerkev kot Slovenska ljudska stranka (SlS) s tovrstnimi praksami nadaljevala. narodni znacaj procesij sv. rešnjega telesa je spretno izrabila SlS, ki je podpirala avtonomno držo slovenske skupnosti znotraj države južnih Slovanov. tekom razprav o sprejetju nove ustave leta 1921 se je porajalo vprašanje o ohranitvi slovenske kulturne in jezikovne posebnosti ali asimilacije s hrvati in Srbi. Skupina uglednih intelektualcev se je angažirala s t.i. avtonomisticno izjavo slovenskih kulturnih delavcev. SlS, ki je sicer razvijala avtonomisticne težnje že od leta 1919, in vecji del katoliških izobražencev so podpirali težnje po avtonomiji slovenske kulture tudi na podrocju uprave in gospodarstva. politicna avtonomija slovenske skupnosti bi namrec katoliški cerkvi zagotavljala boljše pogoje za ohranitev politicne, ideološke in kulturne prevlade. v zacetku 20. letih so slovenski katoliški politiki izpeljali slovenizacijo in izpopolnitev šolskega sistema, ustanovitev univerze v ljubljani, podpirali so razvoj znanosti, nove umetnostne smeri in strokovno avtonomijo humanistiki.101 SlS je s podporo politicnemu avtonomizmu in nasprotovanjem vidovdanski ustavi pridobila absolutno vecino slovenskega volilnega telesa, saj je s toleranco do sodobnih usmeritev v znanosti in umetnosti in podporo slovenskim kulturnim ustanovam bistveno popravila svojo podobo tudi v oceh slovenskih izobražencev.102 množicna podpora stranki in ideji o slovenski samobitnosti so posamezniki izražali tudi z udeležbo na procesijah sv. rešnjega telesa. uprizoritve procesij so ucvrstile slovensko narodno identiteto, zato se je tudi udeležba v obcinstvu pri uprizoritvi obravnavala kot znak »pravega slovenstva«: »vsak pošten Slovenec se veseli procesije«.103 navkljub temu pa je vlada s sprejetjem vidovdanske ustave, 28. junija 1921, potrdila liberalni znacaj države. uzakonjena je postala svoboda do veroizpovedi in ena 100 Anderson, Imagined Communities, str. 185. 101 Dolenc, Med kulturo in politiko, str. 119. 102 Prav tam, str. 92–96. 103 Nepodpisano, Slovenec, 30. maj 1927. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 kopravnosti med njimi. poleg tega je ustava omejila politicno udejstvovanje duhovnikov in religioznega tiska ter poudarjala državljansko in narodno šolsko vzgojo nad religiozno, zaradi cesar so se nesoglasja med katoliško cerkvijo in državo le še poglobila.104 katoliška cerkev in katoliški politicni voditelji so ohranjali svojo moc med slovenskim prebivalstvom tako, da so organizirali številne procesije in tudi druge katoliške komemorativne prakse,105 s cimer so nenehno ohranjali podobo drugega, bodisi kot religioznega ali politicnega nasprotnika, in s tem percepcijo grožnje živo. uprizoritev procesije je ustvarjala odnos med vidnim in nevidnim in s tem tudi podobo totalnosti – obstoja ene verzije zgodovine in ene skupnosti. podoba drugega je bila definirana kot nenehno trajajoca in ni bila zgodovinsko opredeljena, zato je lahko vsakic znova zaživela. Spomini na bitke z osmani so postali imperialni miti o bitkah z drugimi – vojaškimi, religioznimi, politicnimi in nacionalnimi nasprotniki, in so dobili nepogrešljive pomene za slovensko narodno identiteto.106 odnos mi–drugi je bil zgrajen na imperialni izkušnji in je kot tak temeljito zaznamoval zamišljanje slovenske narodne identitete znotraj kraljevine ShS.107 prisotnost imperialne zapušcine v katoliških komemorativnih praksah, ki so bile prevzete v slovenski skupnosti, se je pokazala tudi skozi idejo nadziranja subjektov. ti so predstavljali cloveško pokrajino vidnosti, opredeljujoc tiste, ki so sodelovali kot zveste in predane imperiju.108 udeležba v sprevodu procesije sv. rešnjega telesa in v obcinstvu je bila izjemnega pomena že od 17. stoletja dalje. procesije so iz tega vidika predstavljale mehanizem nadzorovanja, kjer je gledajoci objekt postal tudi videni objekt. v drugi polovici 19. stoletja pa sta k temu pripomogla tudi casopisa Slovenec in Kmetijsko– rokodelske novice, ki sta navajala sezname imen udeležencev. Z udeležbo so posamezniki potrdili svojo pripadnost imperiju, kasneje pa svojo politicno in narodno pripadnost. ideja nadziranja je bila tako prenesena v narodni prostor. število udeležencev in gledalcev je hitro narašcalo, saj niso predstavljali vec le vernikov in politicnih podpornikov, temvec pripadnike enega naroda. leta 1929 je po kraljevi razpustitvi parlamenta prišlo do vecjega preobrata v odnosu med državo in katoliško cerkvijo, saj je zaradi protidržavnih teženj v kraljevini jugoslaviji na dvoru prevladalo mišljenje, da bi morali 104 Dolenc, Med kulturo in politiko, str. 145–147. 105 Katoliški shodi so bili ponovno oživljeni. Leta 1923, ko je bil or ganiziran poslednji, se ga je udeležilo devetinštirideset tisoc ljudi (Slovenec, 30. maj 1927). 106 Baskar, Martin Krpan ali habsburški mit kot sodobni slovenski mit, str. 75. 107 Özkirimili, Theories of Nationalism, str. 234. 108 Anderson, Imagined Comumunities, str. 185. na svojo stran pridobiti katoliško cerkev, zaradi cesar so sprožili vnovicna pogajanja za konkordat, ki so nekoliko omilila cerkvene kritike med leti 1929 in 1930 sprejete enotne šolske zakonodaje. v casu njenega sprejemanja, so se procesije sv. rešnjega telesa v ljubljani udeležili rektor ljubljanske univerze dr. vidmar s prof. dr. ujcicem in prof. dr. kušejem,109 kar je izkazovalo naklonjenost najvišjih avtoritet na podrocju šolstva katoliški cerkvi. kljub pritiskom države z razmeroma liberalno šolsko zakonodajo in zakonskimi prepovedmi glede privatnih šol je katoliški cerkvi v slovenskem delu jugoslavije uspelo obdržati vecino svojih starejših šolskih zavodov, poleg tega so ustanovili kar nekaj novih. vzgoja mladine, kot temeljno poslanstvo katoliške cerkve je kljub vsem zapletom napredovalo.110 navkljub državnemu odnosu je katoliška cerkev poleg šolsko–vzgojnega podrocja doživela razvoj tudi na podrocju katoliških komemorativnih praks. od leta 1919 so namrec sprevodi procesij sv. rešnjega telesa priceli zaobjemati cedalje vec mestnega prostora v ljubljani. Sprva so potekali iz stolnice, cerkve sv. petra, sv. jakoba in trnovske cerkve, medtem ko so z letom 1923 zaceli potekati tudi pri franciškanih v šiški,111 kasneje iz uršulinske cerkve,112 razširili pa so se tudi v bežigrajski župniji ter na vicu in v cerkvi sv. družine v mostah.113 pomembna vloga procesij kot mehanizmov slovenske narodne identifikacije se je odsevala v seznamih udeležencev, ki pricajo o številni prisotnosti najrazlicnejših slojev, generacij in poklicev: »procesije so se udeležili vsi najpomembnejši predstavniki politicne, mestne, cerkvene, šolske, gospodarske oblasti. tako so bili prisotni mestni magistrat, ravnatelji in predstavniki srednjih, mešcanskih in strokovnih šol, predstavniki pošte, državno tožilstvo, okrožno sodišce, akademski senat in profesorji univerze, ban in predstavniki kranjske banske uprave/…/«.114 kljub temu, da so procesije že po prvi svetovni vojni izgubile »nekdanji barocni sijaj«, so še leta 1940 veljale za »najvecje in bucne manifestacije verskih custev«, poleg tega pa »njihova priljubljenost v širokih vrstah naroda ni prav nic popustila«.115 poleg teh komemorativnih praks, sta pomembno vlogo kot simbola katoliške kulture in ceremoniala odigrala drugi evharisticni kongres jugoslavije, organiziran leta 1935 in šesti mednarodni kongres kristusa kralja organiziran leta 1939. evharisticni kongres je bil uprizorjen na ljubljanskem štadionu, kjer je petnajst tisoc 109 Nepodpisano, Slovenec, 31. maj 1929. 110 Dolenc, Med kulturo in politiko, str. 158–159. 111 Nepodpisano, Slovenec, 27. maj 1923. 112 Nepodpisano, Slovenec, 30. maj 1927. 113 Nepodpisano, Slovenec, 29. maj 1937. 114 Nepodpisano, Slovenec, 7. junij 1936. 115 Potocnik, Procesije, 2, str. 32. VSE ZA ZGODOVINO Eva batista, »AkO NISI krIStjAN NE hODI blIZO, IN NIc SE tI NE bO ZGODIlO« ZGODOVINA ZA VSE primer narodne manifestacije ob procesiji sv. rešnjega telesa, domacini iz klec in Savelj, 1938 (foto: Peter Lampic, hrani: Slovenski etnografski muzej) mladih pelo evharisticne pesmi. tovrstni kongresi so bili od leta 1881 organizirani z namenom poudarjanja evharistije kot simbola katoliške zmage v procesu katoliške obnove.116 udeležba na kongresu je bila tako kot na procesijah obvezna in je vkljucevala clane vseh politicnih, izobraževalnih in drugih institucij. med kongresom kristusa kralja so se odvijale slovesnosti v stolnici, hotelu union in na ljubljanskem štadionu, kjer je dvajset tisoc otrok molilo in pelo.117 ljubljanske trgovine so tekmovale za »najlepše okrasje svoje izložbe«,118 ženske pa so tekmovale v okrasju stolnice in škofijske palace. poleg tega so bili kipi kristusa kralja izpostavljeni na vecjih prometnih središcih in glavnih cestah, stolnica je bila odeta v zelenje, povsod v mestu pa so visele državne in mestne zastave v cast kongresu. namen kongresa je bil podkrepiti delo, s katerim bi se narodi odvrnili od »brezboštva«.119 do zacetka druge svetovne vojne so torej uprizarjali raznovrstne katoliške komemorativne prakse, ki pa jim je bilo vsem skupno to, da so delovale kot mehanizmi izkljucevanja drugih na osnovi njihove drugacne religiozne in narodne pripadnosti. 116 Benedik, Jeglicev cas v zgodovini cerkve, str. 11. 117 Nepodpisano, Slovenec, 26. julij 1939 118 Prav tam. 119 Prav tam. Sklepne misli Sledenje zgodovinskemu razvoju uprizoritev procesij sv. rešnjega telesa v ljubljani razkriva nacine, s katerimi je bila habsburška imperialna zapušcina oživljena in preoblikovana od 16. stoletja do druge svetovne vojne. Simbolna moc evharistije, vloga procesije kot mehanizma nadziranja subjektov in kot mehanizma družbenega vkljucevanja in izkljucevanja ter sam ceremonialni in emocionalni znacaj uprizoritve so predstavljali temeljna sredstva legitimacije imperialne in cerkvene moci. tovrstne karakteristike procesije sv. rešnjega telesa so predstavljale efektivna sredstva tudi v procesu narodne identifikacije slovenske skupnosti proti koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja. prav iz tega pa je razvidno, da je bila slovenska narodna identiteta vpeta v habsburški imperialni okvir. procesije so postale kulturno udomacene in so predstavljale del lokalnega življenja, s cimer so jim prebivalci notranjeavstrijskih dežel dali pomen, ki se je obdržal po razpadu habsburške monarhije in ohranjal tudi v novi državni tvorbi, kraljevini ShS. ko so procesije postale nelocljiv del politicnega, kulturnega in družbenega življenja prebivalcev, so njihove uprizoritve doprinesle tudi k proizvajanju slovenske narodne identitete. Selektivna rekonstrukcija spomina na bitke z osmani je služila kot podlaga za interpretacijo prihodnjih VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 konfliktov, bodisi protireformacijskega boja proti »krivi veri«, politicnih bojev z »liberaluhi«, narodnih bojev z »nemcurji«, bodisi bojev med državo in katoliško cerkvijo v kraljevini ShS. konstrukt drugega je temeljil na podobi transgresorja obstojecega moralnega reda, ki ogroža obstoj skupnosti. tovrstna podoba je bila kulturno rekonstruirana skozi cas, komplementirana z novimi kategorijami, zato da je lahko ohranjala vitalnost imperialne zapušcine in torej vitalnost same kulture. uprizoritev procesij sv. rešnjega telesa niso do druge svetovne vojne nikoli prekinili, saj bi to impliciralo prelom s selektivno konstruirano verzijo zgodovine in torej prekinitev kontinuitete med preteklostjo in sedanjostjo, kar bi ogrozilo idejo prihodnosti kolektivne in narodne skupnosti. obstojnost uprizoritev procesij sv. rešnjega telesa tekom vec kot treh stoletij kaže na to, da so kot simboli katoliške religije nosile lastnosti, ki so sorodne tistim od naroda: podoba univerzalne družbene stvarnosti; trajnost, ki presega cas posameznega življenja; zahteva po popolni pripadnosti in predanosti posameznikov in skupin.120 v casu druge svetovne vojne in predvsem po njej se je vez med religijo in narodom predrugacila in s tem tudi pomen katoliških komemorativnih praks. od tedaj so bile procesije ukinjene in s tem tudi tista verzija zgodovine, ki jo je slovenska narodna skupnost vzdrževala od konca 19. in do prve polovice 20. stoletja. Viri in literatura Monografije in clanki: Anderson, Benedict: Imagined Communities: Reflections on the Origin and Spread of Nationalism: Revised Edition. london in new York: verso, 2006. Appadurai, Arjun: Modernity at Large: Cultural Dimensions of Globalization. minneapolis in london: university of minnesota press, 1996. Ashplant, t.g., Dawson, graham in roper, Michael: The politics of war memory and commemoration: contexts, structures and dynamics. v: The Politics of War Memory and Commemoration. t.g. ashplant et al (ur.). london in new York: routledge, 2000, str. 3–85. Baraga, France: Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596–1691): Historia Annua Collegii Societatis Iesu Labacensis. ljubljana: družina, 2003. Baskar, Bojan: martin krpan ali habsburški mit kot sodobni slovenski mit. v: Etnolog 18 (2008), str. 75–94. 120 Rémond, Religija in družba v Evropi, str. 125–126. Baš, Angelos (ur.): Slovenski etnološki leksikon. ljubljana: mladinska knjiga, 2004. Benedik, Metod: jeglicev cas v zgodovini cerkve. v: edo škulj (ur.), Jeglicev simpozij v Rimu. celje: mohorjeva družba, 1991, str. 7–19. Bled, jean–Paul: Franc Jožef. ljubljana: mladinska knjiga, 1990. Blok, Anton: The enigma of Senseless violence. v: göran aijmer in jon abbink (ur.), Meanings of Violence: A Cross Cultural Perspective. oxford in new York: berg, 2000, str. 23–38. Bowman, William David: Priest and Parish in Vienna: 1780 to 1880. boston: humanities press, 1999. Bowman, glen: ‘violence and identity.’ v: Anthropology of Violence and Conflict. bettina e. Schmidt in ingo W. Schröder (ur.). 25–46. london in new York: routledge, 2001. Braunthal, julius: In Search of the Millenium. london: victor gollancz ltd., 1945. Davis, Natalie: Society and Culture in Early Modern France. oxford in cambridge: polity press, 1995. Dolenc, Ervin: 'katoliška kulturna politika in kulturni boj v kraljevini ShS.' v: Cerkev, kultura in politika 1890–1914: Simpozij 1992. france m. dolinar et al (ur.). 48–60. ljubljana: Slovenska matica, 1993. Dolenc, Ervin: Med kulturo in politiko: Kulturnopoliticna razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama. ljubljana: inštitut za novejšo zgodovino, 2010. Dolinar, France M.: 'prakticno duhovno oblikovanje slovenskega katolicana 1890–1941.' v: Cerkev, kultura in politika 1890–1914: Simpozij 1992. france m. dolinar et al (ur.). 155–166. ljubljana: Slovenska matica, 1993. Eliade, Mircea: Mit i zbilja. Zagreb: matica hrvatska, 1970. Eliade, Mircea: Zgodovina religioznih verovanj in idej: Tretji del: Od Mohameda do reformacije. ljubljana. dZS, 1996. Foucault, Michel: Discipline and Punish: the Birth of the Prison. new York: pantheon books, 1977. grafenauer, Bogo: Zgodovina Slovenskega naroda: Zvezek 5: Zacetki slovenskega narodnega prebujenja v obdobju manufakturne in zacetkov industrijske proizvodnje ter razkroja fevdalnih organizacijskih oblik med sredo XVIII. in sredo XIX. stoletja. ljubljana: dZS, 1974. gruden, josip: Zgodovina slovenskega naroda: 1.del. celje: mohorjeva družba, 1992 [1908]. halbwachs, Maurice: Kolektivni spomin. ljubljana: Studia humanitatis, 2001 [1968]. hobsbawm, Eric: ‘introduction: inventing tradition.’ v: The Invention of Tradition. eric hobsbawm in terence ranger (ur.). cambridge, new York in VSE ZA ZGODOVINO Eva batista, »AkO NISI krIStjAN NE hODI blIZO, IN NIc SE tI NE bO ZGODIlO« ZGODOVINA ZA VSE melbourne: cambridge university press, 1983, str. 1–14. howe, Nicholas: ‘introduction.’ v: Ceremonial culture in pre–modern Europe. nicholas howe (ur.).1–12. indiana: university of notre dame, 2007. jeraj, josip: Cerkvena zgodovina: Oris z domorodnega vidika. maribor: Samozaložba, 1935. jezernik, Božidar: ‘pomnjenje zgodovine kot pozabljanje preteklosti: marijin steber pred cerkvijo sv. jakoba v ljubljani.’ Zgodovina za vse Xv (2008), št. 1, str. 37–56. jezernik, Božidar: 2008b ‘Svoji k svojim!: politicne in družbene dimenzije slovenskega narodnega vprašanja.’ Etnolog 18 (2008)a, str. 65–74. jezernik, Božidar: ‘od vzpona nacije do nacionalizacije.’ v: Slovensko mešcanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1848–1948). jože dežman, jože hudales and božidar jezernik (ur.). celovec: mohorjeva založba, 2008c, str. 17–66. jezernik, Božidar: ‘dva obraza podobe primoža trubarja.’ Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma (2008)d 7/8, str. 147–164. johnston, William M.: The Austrian Mind: An Intellectual and Social History 1848–1938. berkeley: university of california press, 1983. Kolar, Bogdan: ‘jeglicevi pastirski listi.’ v: Jeglicev simpozij v Rimu. edo škulj (ur.). celje: mohorjeva družba, 1991, str. 107–122. Kovacic, Lojze: Jezuiti in Slovenci. ljubljana: predstojništvo Slovenske province družbe jezusove, 1991. Kuret, Niko: Praznicno leto Slovencev: Starosvetne šege in navade od pomladi do zime. ljubljana: družina, 1989. Lowenthal, David: Possessed by the Past: The Heritage Crusade and the Spoils of History. new York: The free press, 1996. Lukan, Walter: ‘gradivo k biografiji škofa tomaža hrena v dunajskih arhivih.’ v: Hrenov simpozij v Rimu. edo škulj (ur.). celje: mohorjeva družba, 1998, str. 7–21. Mach, zdzislaw: Symbols, Conflict, and Identity: Essays in Political Anthropology. albany: State university of new York press, 1993. Macartney, c.A.: The Habsburg Empire 1790–1918. london: Weidenfeld and nicholson, 1971. Muir, Edward: ‘The eye of the procession: ritual Ways of Seeing in the renaissance.’ v: Ceremonial culture in pre–modern Europe. nicholas howe (ur.). indiana: university of notre dame, 2007, str. 129-153. Özkirimili, umut: Theories of Nationalism: A Critical Introduction. london: macmillan press, 2000. Pleterski, janko: 'katoliška ali socialna, narodna ali ljudska stranka? (koncepcije katoliške ljudske demokracije 1890–1918).' v: Cerkev, kultura in politika 1890–1914: Simpozij 1992. france m. dolinar et al (ur.). ljubljana: Slovenska matica, 1993, str. 21–33. rémond, rené: Religija in družba v Evropi: Esej o sekularizaciji evropskih družb v 19. in 20. stoletju (1789–1998). ljubljana: Založba/*cf, 2005. rubin, Miri: Corpus Christi: The Eucharist in Late Medieval Culture. new York in melbourne: cambridge university press, 1991. Simoniti, Vasko: Fanfare nasilja. ljubljana: Slovenska matica, 2003. Steska, Viktor: Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljubljani. ljubljana: Župna cerkev sv. jakoba, 1915. Škrabl, France: ‘hrenova oznanjevalna dejavnost.’ v: Hrenov simpozij v Rimu. edo škulj (ur.). celje: mohorjeva družba, 1998, str. 181–198. Štih, Peter and Simoniti, Vasko: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. celovec: mohorjeva družba, 1996. Periodicni tisk: Dolinar, France Martin: ‘bratovšcina svetega rešnjega telesa v ljubljanski stolnici.’ Naša luc 47 (1998), 4, str. 8. Fekonja, Andrej: ‘reformacija v Slovencih: reformacijska komisija v kranjski leta 1614–1618.’ Ljubljanski zvon 10 (1890), 11, str. 656–664, 712–722. Lesar, jos: ‘Žiga lamberg – tomaž hren.’ Dom in svet, (1913), 12:, str. 446–453. Potocnik, A.: ‘procesije v stari in novi ljubljani.’ Kronika slovenskih mest 7 (1940), 1, str. 1–15. Potocnik, A.: ‘procesije v stari in novi ljubljani.’ Kronika slovenskih mest 7 (1940), 2, str. 13–20. Potocnik, A.: ‘procesije v stari in novi ljubljani.’ Kronika slovenskih mest 7 (1940), 3, str. 25–35. [Nepodpisano] ‘avstrijsko cesarstvo: iz ilirske bistrice.’ Slovenec, 11. junij, 2 (1874), 68. ‘dnevne novice.’ Slovenec, 13. september, 42 (1914), 207a. ‘domace novice: iz ljubljane.’ Slovenec, 29. maj, 3 (1875), 62. ‘domace stvari.’ Slovenec, 6. junij, 2 (1874), 66. ‘dopisi.’ Kmetijsko in rokodelske novice 22 (1864), 21, str. 170–174. ‘dopisi.’ Kmetijsko in rokodelske novice 28 (1870), 16, str. 130–132. ‘dopisi.’ Kmetijsko in rokodelske novice 28 (1870), 26, str. 207–211. ‘dopisi.’ Kmetijsko in rokodelske novice 30 (1872), 23, str. 182–186. ‘ljubljana: procesija sv. rešnjega telesa v Stolnici.’ Slovenec, 7. junij, 64 (1936), 129. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 ‘ljubljanske novice.’ Slovenec, 22. avgust, 42 (1914), 190. ‘ljubljanske novice.’ Slovenec, 29. maj, 35 (1907), 122. ‘ljubljanske novice.’ Slovenec, 31. maj, 43 (1915), 121. ‘ljubljanske novice.’ Slovenec, 6. junij, 45 (1917), 128. ‘ljubljanske novice.’ Slovenec, 9. september, 32 (1904), 205. ‘na telovo.’ Slovenec, 29. maj, 46 (1918), 121. ‘olepševalna dela za kongres.’ Slovenec, 26. julij, 67 (1939), 168. Zusammenfassung „WENN Du KEIN chrISt BISt, gEh NIcht IN DIE NähE, uND DIr WIrD NIchtS PASSIErEN“ Inszenierungen von Fronleichnamsprozessionen in Ljubljana vom 16. Jahrhundert bis zum Zweiten Weltkrieg religiöse Symbole wurden durch die geschichte häufig zu politischen Zwecken verwendet. im frühen 16. jahrhundert benutzte die habsburgische elite zwei religiöse hauptsymbole, um das öffentliche gesicht der politischen macht darzustellen: die eucharistie und die jungfrau maria. fronleichnamsprozessionen als katholische, mit der eucharistie verbundene kommemorative praktiken wirkten im kontrollierten rituellen umfeld als wirksame instrumente, um für Zuschauer und teilnehmer die von der katholischen kirche und dem habsburgischen reich gebilligten Werte widerzuspiegeln. die inszenierungen der prozessionen bekräftigten die allgegenwart der religiösen und imperialen macht und beeinflussten damit das empfinden des raumes, den die menschen besaßen. die eucharistie als fundamentales katholisches und politisches Symbol stellte im 16. und 17. jahrhundert das gefüge der gesellschaftlichen beziehungen zwischen den menschen dar und spiegelte die haltung der menschen zu mystischen entitäten, die ansonsten aus der alltäglichen erfahrung ausgeschlossen waren. die fronleichnamsprozessionen rühmten einerseits den leib christi und aktualisierten somit die biblische vergangenheit in der gegenwart, andererseits preisten sie die erinnerung an den habsburgischen triumph über die „ungläubigen“, wie die osmanen bezeichnet wurden, und später über die „ketzer“, wie die protestanten genannt wurden. die prozession wurde so umgestaltet, dass sie nicht nur das religiöse gedenken glorifizierte, sondern auch das gedenken an den militärischen triumph des imperiums und den moralischen triumph der katholischen kirche. diese botschaft und das selektiv konstruierte kollektive gedächtnis bildeten die grundlegende charakteristik der prozession, aufgrund der sie immer wieder, wenn es zu gesellschaftlichen, politischen oder militärischen konflikten kam, zur vermittlung der botschaft über die allmacht der dominanten politischen option und der kirche verwendbar war. im 19. jahrhundert, als die nationalen fragen die habsburgischen völker zu entzweien drohten, belebten die katholische kirche und die politische elite erneut ebendiese fronleichnamsprozessionen und gestalteten sie um – einerseits zu mechanismen der bestätigung der Zuseher und teilnehmer als dem imperium und der kirche loyal zugetan, andererseits zu mechanismen des ausschlusses der „glaubenslosen“ bzw. der liberalen politiker. gegen ende des 19. jahrhunderts kam es mit dem Zerbröckeln der einheitlichen nationalen politik in innerösterreich zu einer immer intensiveren entwicklung der slowenischen nationalen idee. es entstand die ideologie der teilung einheimischer – fremder und gleichzeitig bestrebungen zur entwicklung der slowenischen sprachlichen ideologie und identität. die prozessionen wurden umgestaltet zu mechanismen der bestätigung für angehörige der katholisch–klerikalen politischen option, unterstützer der katholischen kirche und vor allem angehörige des slowenischen volkes. die klerikalen politiker sahen die idee des slowenischen volkes auf der grundlage der katholischen religion begründet. Wegen ihrer andersartigen religion und vor allem ihrer andersartigen nationalität wurden die deutschen als „deutschtümler“ aus dem innerösterreichischen kollektiv verbannt. das imperiale erbe, das in den prozessionen mitgetragen wurde und sich in der betonung des konstruktes des anderen und der bekräftigung der vorherrschenden politischen richtung spiegelte, wurde übernommen und bewahrt, und zwar von den klerikalen politikern in innerösterreich als auch der mehrheitsbevölkerung, die deren unterstützung sicherstellte. gerade weil die prozessionen stark mit lokalen bedeutungen und dem gesellschaftlichen leben sowie moralischen Werten verflochten waren, wurden sie auch im neu enstandenen Staat, dem königreich der Serben, kroaten und Slowenen (ShS) beibehalten. Sie stellten ein wesentliches mittel der slowenischen nationalen identifikation und somit auch ein mittel des Widerstandes gegen die serbisch–kroatische assimilation dar. Schlagwörter: gedenkfeiern, katholische religion, habsburgisches reich, königreich der Serben, kroaten und Slowenen (ShS), slowenisches volk, entkolonialisierung, das konstrukt des anderen VSE ZA ZGODOVINO Goranka Kreacic Dvesto let celjsko– samoborskega rodu Wiesner Livadic Kreacic goranka, uciteljica umetnostne zgodovine, osnovna šola preserje, jezero 34, Si-1352 preserje 929.52Wiesner Livadic DVESto LEt cELjSKo–SAMoBorSKEgA roDu WIESNEr LIVADIc rod Wiesnerjevih, ki izvira iz celja, je v razponu dvestotih let prispeval pomemben delež v hrvaško kulturno zgodovino. ferdinand Wiesner iz celja, pravnik in skladatelj, je kot desetleten decek podedoval posestvo in dvorec svoje tete, ocetove sestre, vdove po dvornem svetniku franju pl. tisztapatakyju, in se s staršema preselil v Samobor. bil je ena od osrednjih osebnosti ilirskega gibanja na hrvaškem, »prvi in najvecji glasbenik ilirije, kot so si jo zamislili napoleon v politicnem pomenu, janko draškovic in ljudevit gaj pa v literarnem in politicnem pomenu«. v ilirskem duhu je svoj priimek prevedel v livadic. v njegovem dvorcu, »ilirskem gnezdu«, v Samoboru, so se zbirali znani pripadniki ilirskega gibanja, med njimi tudi ferdov dober prijatelj, slovensko–hrvaški pesnik Stanko vraz. ferdinandov sin, kamilo Wiesner–livadic je bil odvetnik in kr. notar ter (amaterski) operni pevec, ki je nastopil v prvi hrvaški operi Ljubezen in zloba vatroslava lisinskega. vnuk branimir je bil pisatelj, pripadnik hrvaške moderne, literarni teoretik in predsednik hrvaškega pen kluba med dvema svetovnima vojnama. ferdinandov pravnuk in kamilov vnuk, kamilo tompa, je bil slikar, scenograf in univerzitetni profesor Kljucne besede: Fedinand Wiesner Livadic, ilirsko gibanje, Kamilo Wiesner Livadic, Branimir Wiesner Livadic, Kamilo Tompa. Kreacic goranka, art history teacher, preserje primary School, jezero 34, Si-1352 preserje 929.52Wiesner Livadic 200 yEArS oF thE cELjE–SAMoBor WIESNEr LIVADIc FAMILy The Wiesner family, originally from celje, made a significant contribution to croatian cultural history over a period of 200 years. ferdinand Wiesner from celje, lawyer and composer, was 10 when he inherited an estate and a mansion from his aunt, who was his father’s sister and the widow of the court advisor franjo von tisztapataky; the 10-year old moved to Samobor with his parents. he was the central figure of the illyrian movement in croatia, “the first and finest musician of illyria as was epitomized by napoleon from a political and janko draškovic and ljudevit gaj from a literary and political sense”. in illyrian fashion, he translated his family name into livadic. his mansion, “the illyrian nest” in Samobor, became a meeting place for famous protagonists of the illyrian movement, among them ferdo’s good friend, the Slovenian–croatian poet Stanko vraz. ferdinand’s son, kamilo Wiesner–livadic, was a lawyer, notary and (amateur) opera singer, who performed in the first croatian opera Love and Hate by vatroslav lisinski. his grandson branimir was a writer, a member of croatian modern, a literary theoretician and president of the croatian pen club between the world wars. ferdinand’s great grandson and kamilo’s grandson, kamilo tompa, was a painter, scenographer and university professor. Key words: Ferdinand Wiesner Livadic, Illyrian Movement, Kamilo Wiesner Livadic, Branimir Wiesner Livadic, Kamilo Tompa. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 rod Wiesnerjevih, ki izvira iz celja, je v razponu dvestotih let prispeval pomemben delež v hrvaško kulturno zgodovino. ferdinand Wiesner iz celja, pravnik in skladatelj, je kot desetletni decek podedoval posestvo in dvorec svoje tete, ocetove sestre, vdove po dvornem svetniku franju pl. tisztapatakyju, in se s staršema preselil v Samobor. bil je ena od osrednjih osebnosti ilirskega gibanja na hrvaškem. hrvaški etnomuzikolog in zgodovinar iz 19. stoletja, f. kuhac, ga je oznacil za prvega in najvecjega glasbenika ilirije, »kot so si jo zamislili napoleon v politicnem pomenu, janko draškovic in ljudevit gaj pa v politicem in literarnem pomenu.« v ilirskem duhu je prevedel svoj priimek in postal livadic (nem. die Wiese – livada). v njegovem dvorcu, »ilirskem gnezdu«, v Samoboru so se zbirali znani pripadniki ilirskega gibanja, med njimi tudi ferdov dober prijatelj, slovensko–hrvaški pesnik Stanko vraz. ferdinandov sin kamilo Wiesner–livadic je bil odvetnik in kr. notar ter (amaterski) operni pevec, ki je nastopil v prvi hrvaški operi Ljubezen in zloba vatroslava lisinskega. vnuk branimir, kamilov sin, je bil pisatelj, najradikalnejši predstavnik hrvaške moderne, literarni teoretik in predsednik hrvaškega pen kluba med dvema svetovnima vojnama. ferdinandov pravnuk in kamilov vnuk, kamilo tompa, je bil slikar, scenograf in univerzitetni profesor. Ferdinand Wiesner Livadic (1799–1879), skladatelj, pravnik mestni uradnik1 franz Wiesner in maria Theresia dornigg (dornik/g) sta se porocila v celju, 26. decembra 1795, kjer je ob poroki franz zapisan kot Wiser. Zakonca sta sprva živela na naslovu celje mesto 62 in nato celje mesto 111. imela sta tri hcerke: franzisko kunigundo, ki je umrla še kot dojencica, josepho amalio in karolino mario ter edinega sina franza ferdinanda. ferdinandova krstna botra sta bila materin brat mathias josephus dornigg, lastnik Forsthofa (gozdni dvorec ob ložnici), in ocetova sestra elisabeth Wiesner, por. tisztapataky, iz Samobora. v mariborskih nadškofijskih arhivih je bilo mogoce odkriti le rojstvo ferdove matere marije terezije, ki se je rodila 9. ok- Po podatkih Nadškofijskega arhiva iz Maribora (RMK Celje 1794– 1801, str. 92) je bil Ferdov oce uradnik na sodišcu oz. actuar. Franz Ferdinad Wiesner oz. Ferdo livadic »Samoborski«. (wikipedia) tobra 1767 v celju, in sicer slikarju urbanu in anni mariji elisabethi dornigg, roj. Wersin. ker v rojstnih maticnih knjigah celja ni bilo mogoce najti podatkov o rojstvu ferdovega oceta franza Wiesnerja, je mogoce domnevati, da se je priselil v celje od drugod ali da je morda res germaniziral slovenski priimek višnjar, kot je to veliko pozneje zatrjeval njegov vnuk. dvorec s posestvom v Samoboru,2 ki ga je ferdu leta 1809 zapustila teta elisabeth, vdova po dvornem svetniku franju pl. tisztapatkyju, in kamor se je družina preselila, je upravljal njegov oce, in sicer do ferdovega štiriindvajsetega leta. ferdo se je že od mladih nog glasbeno izobraževal, sprva v samoborski šoli in nato v Zagrebu, kjer je vadil petje in violino. po gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto v gradcu, kjer je diplomiral leta 1822. tam je nenavadno hitro zaslovel kot skladatelj, pianist in violinist, kmalu pa je postal tudi clan štajerskega glasbenega društva. po diplomi je nameraval nadaljevati s študijem glasbe in s pripravljanjem doktorata iz prava na dunaju, a mu je oce zaradi opešanega zdravja in v skladu s tetino oporoko izrocil posestvo v Samoboru. tako se je mladi ferdo moral vrniti. 24. februarja 1923 se je v gradcu porocil z domacinko catharino presinger,3 hcerko posestnika franza pl. presingerja.4 mlada zakonca, ki sta imela pet otrok, sta se nastanila v Samoboru, kjer je njun dvorec kaj kmalu postal zbirališce pristašev ilirskega gibanja. poleg rednih gostov, kot so bili ljudevit gaj, grof janko draškovic in drugi ilirci, so Wiesnerje obiskale še mnoge druge znane osebnosti, med njimi tudi julius epstein in franz liszt. Slovensko–hrvaški pesnik Stanko vraz je bil zelo dober ferdov prijatelj in je pri njem preživel veliko casa. Samobor je bil v tistem casu politicno razdeljen na dve stranki. mestna politicna elita je pod vodstvom ferda Wiesnerja in nosilcev ilirskega gibanja v Samoboru podpirala narodno (ilirsko) stranko. mocna je bila tudi t.i. »madaronska stranka«, ki jo je vodil e. Súlykom, potomec v 18. stoletju z ogrske v Samobor priseljene družine Súlyok de karatsos. v casu revolucionarnega vrenja leta 1948 je bil ferdo Wiesner livadic nacelnik obcinskega sodišca in mestni župan,5 kar je gotovo pospešilo vzpon narodne stranke v mestu. 2 Iz popisa posestev iz leta 1848 v Samoboru je mogoce ugotoviti, da je Ferdo Wiesner Livadic delil lastništvo skupaj s Praunspergerji nad 113 »selišti« (sessio colonicalis), na katerih je živelo 130 »se lišnih« družin ter ena družina inquilinov (Popovic, Popis imanja Zagrebacke županije u doba ukidanja feudalnih odnosa, 1995). 3 Zakonca sta imela pet otrok, štiri sinove, Kamila, Emila, Huga in Josipa ter hci Pavlino. 4 Kuhac, Ilirski glazbenici, str. 15. 5 Ferdo Wiesner Livadic je bil župan in nacelnik sodišca med leti 1842–1945 ter 1847–1950. Istocasno je bil tudi ravnatelj samoborske šole. VSE ZA ZGODOVINO Goranka kreacic, DVEStO lEt cEljSkO-SAMObOrSkEGA rODu WIESNEr lIVADIc ZGODOVINA ZA VSE livadicev dvorec/kurija v Samoboru je danes sedež Samoborskega muzeja. (Samoborski muzej, 2010). do sedaj odkrita Wiesnerjeva glasbena zapušcina obsega 140 hrvaških samospevov »popijevaka«, 10 slovenskih, 45 nemških, 32 cerkvenih pesmi, 40 koracnic za klavir itn. najbolj pa je znan po budnici Još Horvatska nej' propala, s katero se je za vedno usidral v narodno zavest hrvatov. izrocilo pravi,6 da se je ljudevit gaj sredi zime 1833 s sanmi peljal na obisk k ferdu v Samobor. idila jasne zimske noci in odmev petja vašcanov sta ga tako prevzeli, da je takoj po prihodu v dvorec zapisal verze, ki jih je sestavil že na poti. ferdo je sedel za klavir in zacel skladati melodijo na gajevo besedilo. tako je nastala pesem, ki je kmalu postala nekakšna himna ilirskega gibanja. prvic je bila izvedena 7. februarja 1835 v zagrebškem gledališcu, in sicer med odmorom ob uprizoritvi neke gledališke predstave v nemšcini. dirigent juraj Wiesner von morgenstern, ki ni bil ferdov sorodnik, je skladbo priredil za zbor in orkester. pozneje je ferdo skladbo priredil še za vokal in klavir. prvo vokalno izvedbo je zapela mlada grofica Sidonija erdödy, ki je potem še veckrat nastopala v glasbenih delih ilirskih skladateljev in se tako zapisala v hrvaško glasbeno zgodovino kot prva hrvaška koncertna pevka. tudi sama vneta »ilirka« je nastopila v prvi hrvaški operi Ljubezen in zloba vatroslava lisinskega ter se tako še enkrat zapisala v glasbeno zgodovino kot prva hrvaška operna pevka. Franjo Kuhac je to zgodbo prvic objavil v Viencu leta 1874 in omenja, da mu jo je povedal sam Ferdo Wiesner Livadic. Pozneje so nekateri avtorji temu oporekali, vendar je Kuhaceva razlaga obveljala za najbolj verjetno. v literaturi ni nikjer zaslediti podatka, razen pri kuhacu, da je ferdov oce dobil plemiški naslov von Wiesenfeld. ko je kuhac leta 1874 to prvic objavil v Viencu,7 se je vsul plaz kritik iz vrst samoborskega plemstva, ki so zanikali kakršnokoli povezavo Wiesnerjev s plemici. pismo, ki ga je kuhac v celoti citiral,8 je bilo sicer anonimno, tako da zagotovo ne moremo vedeti, kdo ga je napisal. kuhac namrec omeni, da mu je podatek posredoval sam ferdo Wiesner. nato poda še dva pisna dokaza, ki naj bi potrjevala resnicnost njegove trditve. prvi je dopis Stanka vraza iz leta 1845,9 ki omenja ferda Wiesnerja kot plemica, drugi pa prihaja iz ohranjenega pisma, ki ga je napisal sam ferdo Wiesner. pismo, ki ga je v prepisu hranil kuhac, je ferdo napisal 7. januarja 1868 velimirju gaju, ljudevitovemu sinu. v pismu se ferdo opravicuje, ker ni odgovoril na gajevo pismo. pojasnjuje, da pisma sploh ni dobil, ker ga poštar ni dostavil, in razloži, zakaj se je to zgodilo: »morate vedeti, da je naš poštar nekoc rekel, da na tem naslovu ni nobenih livadicev temvec so samo Wiesnerji. Das k.u.k. Postamt kennt keine Livadic, nur einen Wiesner. Der alte illyrische Esel hat sich, oder die Illyrier ihn, in Livadic umgetauft.« nato omenja, da se je pred leti tudi neki drugi Wiesner von morgenstern ukvarjal z glasbo v Zagrebu, zato mu je prišel prav priimek livadic, saj ju tako niso zamenjevali. in nadaljuje: »on je bil von Morgenstern, jaz sem von Wiesenfeld, madžarski plemic, toda hvala lepa sedaj za takšno plemstvo; ne bomo nikoli za njega vedeli niti ga 'na vidjelo dali'«.10 takoj, ko je družina Wiesner prišla v novi dom, je ferdov oce kot celjski sodni uradnik11 dobil službo mirovnega sodnika v Samoboru. Zaradi dobro opravljene službe in zvestobe kralju in domovini naj bi mu podelili dedni naslov ogrskega plemica s pridevkom von Wiesenfeld. omenili smo že, da je bil tudi franjo t., mož ferdove tete elisabeth, pravnik in dvorni svetnik, »prvi asesor«.12 tomic ga v zgodovinskem romanu Za kralja, 7 Vienac je bil osrednji hrvaški literarni casopis v 19. stoletju. 8 Kuhac, Ilirski glazbenici, str. 6. 9 Ibid., str. 281. Stanko Vraz piše Karlu Jaromiru Erbenu, ceškem zgodovinarju, pesniku in pisatelju. 10 Ibid. str. 7. 11 Podatkov o sodnem upravitelju oz. mestnem uradniku Franzu Wiesnerju v Celju ni bilo mogoce najti, ker se v Zgodovinskem ar hivu Celje hranijo kadrovske evidence v fondu Krajevnega sodišca Magistrata Celje šele od leta 1815. 12 »Bivšega kraljevega sodnika je zelo jezilo, da je bil za predsednika sodišca imenovan Mirko Paszthory, dvorni svetnik Njegovega Veli canstva, prvi pomocnik (asesor) pa je bil Franjo Tisztapataky. Oba sta bila z Ogrske in znanca bana Balaša. Gospoda Bolto je jezilo, da so mu nastavili ta dva Madžara, njemu, ki je bil steber banske uprave in ki je kot protonotar reševal najbolj zapletene primere«. Tomic, Za kralja - za dom, 2. del, str. 280. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 za dom omenja z imenom in priimkom brez naslova. Samoborski dvorec je omenjen v dokumentih leta 1764 kot last pl. kraljicev. ob koncu 18. stoletja pa ga je kupil novi lastnik, zapisan že kot franjo pl. tisztapataky. ob tem kaže poudariti, da je bilo v tistem casu mogoce zaprositi za plemstvo po tridesetih letih dela v državni upravi. tako je skoraj gotovo prišel do plemstva ferdov stric, sodnik in dvorni svetnik franjo tisztapataky, in verjetno je tako prišel do plemstva, ce je, tudi njegov oce, celjski »actuar« in samoborski mirovni sodnik franz Wiesner. potrdilo, da so Wiesnerji dobili plemiški naziv, je mogoce prebrati tudi v dokumentu, ki ga je leta 1938 izdal župnijski urad pri okickoj Sv. mariji, kjer jamcijo za resnicnost podatkov pri rodoslovju družine tompa. nepopoln dokument, ki beleži samo moške potomce štirih generacij, je za nas pomemben le zato, ker je v njem omenjena vnukinja ferda livadica, ki se je porocila z jankom pl. tompo. Zapisana je kot Wanda pl. Wi(e)sner. omeniti kaže, da v hrvaškem državnem arhivu ne hranijo nobenih dokumentov, ki bi dokazovali pridobitev plemstva franza Wiesnerja. o ferdu Wiesnerju livadicu je bilo napisanih veliko clankov, razprav in knjig. v devetdesetih letih 20. stoletja je oživelo zanimanje stroke in javnosti za neki, skoraj pozabljeni del hrvaške zgodovine. ferdo Wiesner– livadic in ilirci so bili po eni strani slavljeni junaki, po drugi strani pa celo »krivci« za 90 let poznejšo hrvaško izkušnjo v obeh jugoslavijah. to bipolarno razklanost, ki je sledila ilirskemu »revival–u« lepo ponazarja poskus analize ilirske dedišcine za hrvaško zgodovino izpod peresa dr. Srecka lipovcana. avtor poskuša »razrešiti« ilirce tako »zaslug« kot tudi »krivde« za odlocitve hrvatov skoraj sto let pozneje, pri tem pa se ne upre skušnjavi podati še svojo sodbo: »gajev narašcaj velja razrešiti 'krivde' za vse poznejše jugounitaristicne konstrukte, ki so negativno vplivali na zgodovinski razvoj moderne hrvaške družbe.«13 ter še nekoliko dlje: »gajev narašcaj kaže razrešiti tudi 'zasluge', da je omogocil 'pravi' ('pravilen') razvoj umetnosti, ceš da so prerodili umetnost. dejansko so zavrli njen razvoj in nas s tem potisnili nazaj v preteklost, saj so zaceli z usodnim locevanjem od dotedanjega civilizacijskega in kulturnega prostora, v katerem se je v paralelnih koncentricnih kulturnih krogih mediteranske oz. srednjeevropske kulture že od 9. stoletja razvijal hrvaški narod. posledice takšne preusmeritve, za katero seveda niso 'zaslužni' samo 'preroditelji', pa se cutijo še danes.«14 13 Srecko Lipovcan, »Kroatizem« ili »ilirizem«, 1992, str. 19. 14 Ibid,, str. 19. odlomek nam lepo ponazarja, kako prav je imel ferdinand Wiesner, ko je 12. aprila 1873 v pismu hrvaškemu etnomuzikologu f. kuhacu napisal naslednje besede: »nikoli ne hvalite nobenega hrvata pred njegovo smrtjo, niti mene ne! poleg tega povsem pozabljate, da smo hrvatje razdeljeni v vec strank, zato bi opis mojega dela in življenja nakopal mnogo sovražnikov ne samo meni, temvec predvsem mojim otrokom, zelo bi jim namrec škodovali v njihovi karieri.«15 ferdinand Wiesner je umrl leta 1879; v hrvaški glasbeni zgodovini je zapisan kot ferdo livadic. Svoj dvorec/ kurijo in posestvo je zapustil16 svojim prezadolženim sinovom, ki so ga takoj prodali trgovcu matiji bauerju. pozneje je dvorec še menjaval lastnike, dokler se ni leta 1949 vanj vselil Samoborski muzej, ki je tam še danes. v muzeju je tudi spominska soba, posvecena življenju in delu »mnogo slavljenega horvaškega muzikarja ferda livadica Samoborskog.«17 Kamilo Wiesner Livadic (1824–1883), operni pevec, odvetnik kamilo Wiesner livadic se je rodil leta 1824 v Samoboru, kot prvorojeni sin v celju rojenega ferdinanda Wiesnerja in katarine presinger iz gradca. v salonu družinskega dvorca so se velikokrat izvajale skladbe njegovega oceta. ferdo Wiesner livadic je zložil vec kot sto samospevov (hrv. popijevka, nem. Lied), od katerih je bila tretjina prirejenih za nemška besedila, njihovo melodijo pa je navdihnil italijanski bel canto. povsem naravno je, da je v takem okolju mladi kamilo izvajal skladbe svojega oceta in se scasoma razvil v zelo dobrega pevca.18 poleg kamila je bila odlicna pevka tudi njegova mati katarina.19 kamilov sin branimir je v kratkem sestavku, ki ga je naslovil Avtobiografija,20 zapisal veliko let pozneje, da je oce kot mladenic nastopal tudi v štrigovem21 kvartetu, 15 Franjo Kuhac, Ilirski glazbenici, Zagreb, Sveucilišna biblioteka, str. 40. 16 Z besedo kurija oznacujejo Hrvati reprezentativno hišo oz. dvor (lat. curia – dvorec). Kurijo in dvorec je vcasih težko razlikovati, vsekakor je kurija manjša kot dvorec in je središce manjših plemiških posestev. 17 Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 9. maj 1860. 18 Koraljka Kos Jurcec, Zaceci solo pesmi, Muzikološki zbornik, 2006, str. 26. 19 Franjo Kuhac, Ilirski glazbenici, Zagreb, Hrvatska sveucilišna naklada, 1994, str. 26: »Dok je Livadicu još gospodja živjela i pjevala, a prestavila se je na onaj sviet dne 20. veljace 1870, uglazbavao je Livadic svoje popievke za tanko grlo; poslije, kad mu je sin Kamilo dostao liepa basa, pisao je za tu vrst grla.« 20 Branimir Livadic, Pjesme i pripovjesti, Zagreb, Suvremena biblioteka, 1944. 21 Kvartet so sestavljali: Franjo Stazic oz Franz Stoeger, prvi tenor, ki je potem postal vodilni tenorist dunajske dvorne opere, Lujo VSE ZA ZGODOVINO Goranka kreacic, DVEStO lEt cEljSkO-SAMObOrSkEGA rODu WIESNEr lIVADIc ZGODOVINA ZA VSE s katerim so naredili turnejo po vsej hrvaški. alberto ognjen pl. štriga, corpus movens ilirske glasbene misli, je bil eden od najbolj zanimivih in izvirnih mladih glasbenikov na hrvaškem. S svojim kvartetom, ki ga je ustanovil leta 1844, je izvajal skladbe ferda livadica, vatroslava lisinskega in drugih ilircev. Z njimi je skušal popularizirati gibanje tudi v drugih krajih države. a. o. štriga je podpiral in spodbujal v. lisinskega pri ustvarjanju. Slednji je zložil prvo hrvaško opero Ljubezen in zloba, ki je bila uprizorjena 28. marca 1846. prvi izvajalci so bili grofica Sidonija erdödy, ki jo poznamo s praizvedbe livadic Wiesnerjeve budnice Još Horvatska nej' propala ter vsi clani kvarteta, med njimi tudi komaj enaindvajsetletni kamilo. Stanko vraz, ki je napisal obsežno predstavitev opere, je s tem postal tudi zacetnik hrvaške casopisne kritike. opera je pri obcinstvu doživela tolikšen uspeh, da so jo potem izvajali še petkrat zapored. poglejmo, kaj je o tem leta 1910, torej 65 let pozneje, porocal, sicer v nekem povsem drugem kontekstu, naš Dom in svet: »prvic je vstopila opera v hrvaško gledališce že dne 28. marca 1845, ko se je prvikrat pela lisinskega opera 'ljubezen in zloba'. Zanimivo je, kakšne osebe so takrat nastopile na odru, že da se spozna, kake vrste ljudje so takrat sodelovali pri narodnem prebujanju. najdemo imena: Sidonija pl. rubido, rojena grofica erdödy, gdc. švabelova, franjo Steger–Stazic, ljudevit pihler, kamilo Wiesner–livadic, franjo Wiesner–morgenstern in alberto Striga. Za narodno prebujanje hrvaške so bili njihovi nastopi velikega pomena, ne pa toliko za umetnost samo, kajti kot umetniška institucija je prišla opera na hrvaški oder šele l. 1870.«22 kamilo Wiesner–livadic se je porocil s katarino reichherzer, hcerko premožnih staršev iz karlovca. njun sin branimir se spominja,23 da je bil njegov stari oce in materin oce blagajnik vseh patriotskih društev, ki so jih ustanovili ilirski vodje. hcerko je poslal v dekliško šolo v gradec, kjer je dobila dobro izobrazbo. katarina je kot dekle redno nastopala na svecanih prireditvah društev in recitirala ilirske domoljubne pesmi. Zakonca sta imela dva otroka, sina branimira in hcer Wando. leta 1983 je kamilo umrl in pustil brez sredstev vdovo z dvanajstletnim sinom in devetletno hcerko. Zakaj in kako se je zgodilo, da je družina obubožala in si ni opomogla niti po prodaji dvorca, nam ni branimir nikjer pojasnil.24 Pichler, drugi tenor, Alberto Ognjen Štriga, bariton/prvi bas in Kamilo Livadic, drugi bas. 22 Lanska sezona v Zagrebu, Dom in svet, 1910, št. 9, str. 413. 23 Branimir Livadic, Pjesme i pripovjesti, Zagreb, Suvremena biblioteka, 1944. 24 Kaj se je pravzaprav zgodilo pa je avtorica prispevka izvedela v pogovoru s pra–pravnukom Ferda Wiesnerja Livadica. Kratek zapis posredovane zgodbe je v poglavju o Kamilu Tompi. branimir Wiesner livadic. (wikipedia) Dr. Branimir Wiesner Livadic (1871 -1949), dr. filozofije, pisatelj, literarni teoretik branimir Wiesner livadic, sin opernega pevca kamila Wiesnerja livadica in katarine reichherzer ter vnuk skladatelja ferdinanda Wiesnerja livadica in katarine presinger, se je rodil v Samoboru, v dvorcu svo jega starega oceta ferda. nato so ferdovi sinovi obubožali in so zaradi zadolženosti morali prodati dvorec. odvetnik in pevec kamilo se gmotno ni vec opomogel, kmalu je tudi zbolel in umrl. branimir nam v svoji avtobiografiji pravi, da je oce umrl malo preden bi on moral iti na šolanje v Zagreb. ko je vdova preživljala najhujše case, je priskocil na pomoc stari družinski prijatelj, zagrebški župan nikola badovinac, in je dal dvanajstletnega branimirja v plemiški dijaški dom–konvikt. v zavodu in v šoli je imel dobre ucitelje in sošolce, zato se je tam dobro pocutil. na gornjegrajski klasicni gimnaziji v Zagrebu je maturiral leta 1889. Že v mladih letih je vedel, kaj bo študiral, filozofija je bila njegova izbira od nekdaj, zato je vpisal kot glavni predmet spekulativno filozofijo. branimirjev študij je financiral prijatelj njegovega oceta, baron ljudevit vranicani (vranyczany). ker je bil dober študent, mu je baron v drugem letniku povišal podporo in mu na dunaju omogocil nadaljevanje študija. Že kot študent je veliko pisal in objavljal, predvsem pesmi. pri dvaindvajsetih je napisal in izdal epsko pesnitev Jeremija, ki jo je leta 1893 poslal tudi v Ljubljanski zvon. poglejmo, kaj je o tem zapisal slovenski anonimni kritik: »jeremija. prejeli smo to epsko pesem v treh spevih, katero je složil mladi hrvaški pesnik branimir livadic. kritika oponaša temu delu razlicne in stvarne tehniške hibe ter zlasti poudarja, da pesnik ni dorasel vzvišenemu predmetu, katerega obravnava v svoji pesmi. takisto sodimo tudi mi, priznavamo pa g. livadicu drage volje pesniško nadarjenost, ki se posebno pojavlja v lepih mislih in globokih custvih. Stihi ponekod niso do cela dovršeni.«25 leta 1895 je na dunaju doktoriral s temo Das Wesen des Lyrischen (Bistvo liricnega). nato se je takoj zaposlil in je kratek cas pouceval na gimnazijah v Senju, karlovcu in Zagrebu. dolga leta je bil ravnatelj državne dramske šole, dokler je niso ukinili, in eno leto tudi direktor hrvaškega narodnega gledališca. livadic je bil tudi literarni teoretik in pisatelj. v literarno zgodovino 25 Ljubljanski zvon, 1893, 13/4. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 se je zapisal kot najradikalnejši predstavnik hrvaške moderne. pred drugo svetovno vojno je bil tudi predsednik hrvaškega pen kluba. ko se je leta 1932 upokojil, je delal kot urednik v hrvaški matici, tudi za casa neodvisne države hrvaške. Zaradi tega so mu po vojni prepovedali objavljanje in udejstvovanje v javnem življenju. livadic sicer ni veliko napisal. poleg zgodnjih pesmi je pozneje pisal novele, v stroki pa so cenjene zlasti njegove kvalitetne literarne študije. kako ga je ocenil slovenski poznavalec južnoslovanskih književnosti in literarni kritik emil štampar leta 1958, lahko preberemo v strokovni reviji Jezik in slovstvo: »Samobor je bil priljubljeno shajališce ilircev. vrazu je dal objekt, ki ga opeva v Đulabijah. tu so prvic zapeli gajevo pesem Još Hrvatska ni propala z melodijo ferda livadica. tu se je rodil kranjcevicev prijatelj josip milanov, pesnik družinskih in otroških tem in prevajalec iz slovanskih jezikov ... pomembnejši je branimir livadic, liberalno– crocejanski kritik in teoretik hrvatske moderne, avtor dobrih študij o kranjcevicu in novaku, dolgoletni urednik Savremenika in gledališki recenzent Hrvatske revije.« 26 leta 1910 je objavil Novele, naslednje njegovo delo je modernisticna obdelava srednjeveške legende Legenda o Amisu i Amilu, ki jo je napisal leta 1913. leta 1944 pa je izdal Pijesme in pripovijesti. to je nekakšna jubilejna knjiga, izdana ob avtorjevi sedemdesetletnici, kjer je poleg izbora pesmi in pripovedk tudi njegova že omenjena avtobiografija ter skrbno zbrana bibliografija. med krajšimi sestavki iz knjige je za nas omembe vredna avtobiografska crtica Stolp moje rojstne hiše, kjer je avtor zapisal spomine na idilicna zgodnja leta svojega življenja v dvorcu svojega starega oceta. Spominja se tudi dedove in ocetove smrti ter dvorca, ki je bil po smrti starega oceta prodan na dražbi: »moja rojstna hiša ni bila mrtev zacarani grad. ko je še živel stari oce nas je bilo pet, potem so bili tu še hlapci in služkinje, najpomembneje pa je, da je v dve pisarni prihajalo veliko mešcanov in kmetov. 27 hiša, pravzaprav cudo od hiše, brez hišnih vrat, se ni zapirala pred nikomer, skoznjo se je v polnem zamahu sprehajalo življenje. vrt pred njo, a še vecji za njo, je bil poln zelenja, rož, sadnih dreves, ptic in prostora. nekaj korakov v levo je bil potok, s katerim je bilo kar naprej delo, desno so bili hlevi s konji, kravami in prekrasnim visokim, crnim oslom – vse to je bilo za otroka pravi raj na zemlji. 26 Emil Štampar, Panorama hrvatske književnost ob južnovzhodni slovenski meji, Jezik in slovstvo, 1958, 3/4. 27 Avtor misli na odvetniško in notarsko pisarno svojega oceta, ki sta bili ocitno loceni enoti. družinsko življenje se je živelo polno. prihajali so gostje, sorodniki, prijatelji. kljub temu niso domaci nikoli spustili z oci otroka, kot da je bilo vse samo za njiju in zaradi njiju. dva klavirja in orgle ter petje mojega oceta so me neštete vecere, zvitemu pod toplo odejo, razveseljevali in pomirjali z glasbo, ko sem tonil v težak otroški spanec. kdo bi v takih okolišcinah obcutil skrbi in nesrece celo tedaj, ko so se dotaknile najbližjih? takrat ni bilo casa za to. šele sedaj, ko kot iz kakšnih nedoseženih daljav prihajajo nekateri boleci spomini, ki so se zarezali v otroško dušo tako, da jih sedaj jasno vidim in gledam z istimi ocmi kot takrat. to so bile bolezni, slovesa, sprevodi in, presenetljivo, ena dražba, katere pomena in posledic v tistem casu zagotovo nisem mogel doumeti.«28 na žalost nam branimir ni zapustil vec crtic iz svojega življenja in življenja svojih najbližjih. na zacetku avtobiografije pravi, da bi bilo veliko bolj zanimivo in koristno, ce bi zbral in dokumentiral podatke o pomembnih ljudeh, s katerimi je prihajal v stik ves cas svojega življenja in dela in z nekaterimi stkal pristne vezi. ob tem pa je dodal, da tiste najbolj zanimive stvari niso za javnost, zato bodo šle v pozabo skupaj s svojimi akterji. branimir livadic je kot dolgoletni clan in predsednik hrvaškega pen kluba pogosto prihajal v Slovenijo in imel prijateljske stike s slovenskimi kolegi. Sloven- ski pen klub je bil ustanovljen leta 1926. france Stelč je ob drugem kongresu jugoslovanskega pen kluba v ljubljani zapisal,29 da je slovenski pen kljub takoj po ustanovitvi leta 1926 poskrbel za ožje stike s peni v Zagrebu in beogradu. tako je bila delegacija slovenskega pen kluba že leta 1927 v beogradu, naslednje leto pa v Zagrebu. v ljubljani so se prvic sestali leta 1929, nato še leta 1932 ponovno v ljubljani, leta 1935 na bledu ter leta 1938 v celju in rogaški Slatini. o tem, zadnjem kongresu v Sloveniji pred vojno, obstaja zanimiv zapis, ki ga je objavil m. Silvester v Celjskem zborniku leta 1988.30 tam avtor povzema tudi skrajšan zapis d. blagojevica, srbskega pesnika in udeleženca kongresa. Za nas je zanimiv zaradi omembe b. livadica, takratnega predsednika hrvaškega pen kluba, kot »izkušenega in starega gospoda«31, ter predvsem zaradi nekega zelo kratkega branimirjevega zapisa v avtobiografiji. pravi, da je ob neki priložnosti razisko28 Branimir Livadic, Pjesme in pripovjesti, Zagreb, Suvremena bibli oteka, 1944. 29 France Stelč, Kronika, Dom in svet, 1929, 42/6. 30 Martin Silvester, Medklubski sestanek jugoslovanskih pen klubov v Celju in Rogaški Slatini 1938, Celjski zbornik, 1988, 24/1, str. 149–162. 31 Ibid., str. 159. VSE ZA ZGODOVINO Goranka kreacic, DVEStO lEt cEljSkO-SAMObOrSkEGA rODu WIESNEr lIVADIc ZGODOVINA ZA VSE Drugi kongres jugoslovanskega pEN kluba v ljubljani, 12. in 13. maja 1929. branimir livadic je cetrti z leve v drugi vrsti. Edina ženska je srbska pesnica Desanka Maksimovic, poleg nje na desni je Oton Župancic, takratni predsednik slovenskega pEN kluba. Drugi z desne je Fran Saleški Finžgar. (Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Zbirka upodobitev znanih Slovencev). val tudi svoje celjske prednike. domnevamo, da je bila ta priložnost prav celjsko zborovanje jugoslovanskega pen kluba. kaj vse je tam odkril, pa ni zapisal. omenil je le, da mu je neki slovenski pisatelj povedal, da so Wiesnerji iz celja kot državni uslužbenci germanizirali svoj slovenski priimek Višnjar32 in da je ta priimek še vedno prisoten v okolici celja.33 branimir je sprejel razlago svojega slovenskega kolega, ki se mu je zdela logicna. ker je bil dekliški priimek ferdove mame in branimirjeve prababice dornik (zapisano v maticnih knjigah kot dornigg), je bil potem preprican, da je po Wiesnerjevi strani, kljub nemško zvenecemu priimku, slovanskega rodu. branimirjevo trditev o Wiesnerjih 32 Verjetno je bil tisti slovenski kolega dober poznavalec »nematerialne kulturne dedišcine« celjske okolice in je bil potemtakem tudi po rodu od tu. Najverjetneje je, da je to bil v Zadobrovi pri Celju rojeni Anton Novacan. Poleg tega je bil dekliški priimek njegove matere Višnjar! Na celjskem srecanju ga sicer ni zaslediti med udeleženci, zato je mogoce, da je Branimir to raziskal ob kakšni drugi priložnosti 33 Na spletnih straneh Statisticnega zavoda Slovenije beremo, da ima priimek Višnjar 69 oseb. Od teh je 82% nosilcev priimka iz Savinjskeregije, kar kaže, da priimek izhaja s tega obmocja. Še vec oseb ima inacici priimka Višnjar, in sicer Višnar in Višner. Tudi slednji so nosilci priimka z najvišjim odstotkom v Savinjski regiji. kot višnjarjih oz. višnarjih ali višnerjih zaenkrat ni mogoce ne potrditi ne ovreci. branimir je kot pisatelj dosledno uporabljal samo priimek livadic. Kamilo Tompa (1903–1989), slikar kamilo tompa se je rodil leta 1903 v Samoboru kot mlajši sin zakoncev Wande Wiesner livadic in janka tompe. Wanda roj. Wiesner je bila hcerka opernega pevca kamila, ferdinandova vnukinja in sestra pisatelja branimirja livadica. kamilov oce janko se je rodil na jastrebarskem, kjer so imeli tompe družinsko kurijo in posestvo v repišcu. tompe de horsowa, plemici ogrskega rodu, so izpricani na hrvaškem že od leta 1463.34 dejansko pa sta na hrvaškem obstajali dve veji plemiških tomp, in sicer tompe od paližne (tudi palicne) in tompe od horsowe, ki jih je v nekaterih virih mogoce zaslediti celo nekoliko prej, 34 Ranko Pavleš, Srednjevjekovna topografija Cirkvene, Žabna i nji hove okolice, Cris, 2009, XI/1, str. 17–29. Avtor omenja sedem vasi, ki so pripadale družini Tompa de Horzowa leta 1463. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Wanda Wiesner–livadic, por. Današnje, razpadajoce stanje dvorca prešnik v Šmartnem pri celju. uredba o državnem tompa s sinovoma jankom in prostorskem nacrtu za obmocje Šmartinskega jezera nacrtuje delno obnovo gradu kamilom, okoli leta 1906. prešnik in njemu pripadajocega parka. (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09). (Družinski arhiv Tompa) (www.kalejdoskop.blog.siol.net/tag/dvorec–presnik/) in sicer leta 1408 in 1405,35 kjer se omenja tomo tompa od horsowe, sin nekega tumpe od kutine (tumpa de kutnan), kot vojskovodja ogrskega kralja Sigismunda luksemburškega v vojnah proti bosanskim kraljem in turkom. vendar družina tompa v 20. stoletju ni vec vedela, kateri veji pripada.36 Starejši sin Wande Wiesner–livadic in janka tompe, tudi janko, zadnji veleposestnik iz družine tompa, je ob agrarni reformi po prvi svetovni vojni dobil denarno odškodnino za nacionalizirana veleposestva na jastrebarskem. preselil se je v domaci kraj svojega pradeda ferdinanda, kjer je leta 1920 kupil od zakoncev jarc dvorec mayerberg/prešnik37 v šmartnem pri celju in manjše posestvo, a kljub temu še veleposestvo, kjer je nameraval kmetovati. 35 Radoslav Lopašic, Bihac in bihacka krajina, Zagreb, 1890, str. 264: »V povelji kralja Sigismunda podeljeni Tomu Tompi leta 1408, je izrecno navedeno, da je omenjeni Tompa pridobil zasluge, ker je branil Ripac proti Bošnjakom in Turkom«. 36 Ibid., str. 272: avtor pravi v opombah, da ima še danes živeca hrvaška družina Tompa sedaj pridevek od Horsove (Hrsove) po naselju blizu Crikvene pri Križevcih, kjer so imeli Tompe posesti še ob koncu 16. stoletja. Avtor nadaljuje, da se je pisala druga veja Tomp »de Palicna«, in sicer po nekem drugem naselju, prav tako v istem okraju, kar nas navaja na misel, da obe veji izhajata iz ene družine. Tej domnevi govorita v prid tudi grba družin, kjer je v sicer razlicnih inacicah upodobljen pelikan, ki s svojo krvjo in mesom hrani mladice. Motiv je sicer obicajen kršcanski ikonografski simbol Kristusa in prispodoba Kristusovega žrtvovanja in vstajenja. 37 Okrajno sodišce Celje, Zgodovinska zemljiška knjiga, vložna številka 312, katastrska obcina Šentjungert (Sv. Kunigunda). V zemljiški knjigi sta vpisana oba brata, Janko in Kamilo, vsak kot lastnik polovice dvorca in posestva. »grajšcak in veleposestnik«, kot ga nekajkrat omenja celjska Nova doba v dvajsetih letih prejšnjega stoletja,38 je poskusil na svojem veleposestvu gojiti hmelj, a mu to ni uspelo. Zato ga je leta 1924 prodal in kupil novega ob donavi, v vojvodinski Sonti na madžarski meji, kjer je že v tridesetih letih zaradi ponesrecenih naložb in nevešcega gospodarjenja ekonomsko propadel. nato se je obubožani plemic in neuspešni kapitalist, ki je ljubil kocko, umaknil v Zagreb in je postal nepogrešljiva osebnost zagrebške boemske scene. nemško govoreci in v najboljših šolah vzgojeni janko, je govoril hrvašcino šele kot tretji jezik, zato se je potem do konca življenja preživljal kot prevajalec. med drugo svetovno vojno se je na splošno osuplost svojih prijateljev prikljucil partizanom. janko tompa je bil porocen z ano ožbolt, profesorico hrvaškega jezika in književnosti iz gerova pri Cabru. ana je bila leta 1941 med ustanoviteljicami afŽ (antifašisticne fronte žena) na hrvaškem in po vojni nekaj casa tudi namestnica zveznega ministra za prosveto. imela sta dve hceri, vando in nevenko ter sina janka. mlajši sin Wande Wiesner in janka tompe je bil kamilo, ki je bil star komaj štiri leta, ko mu je umrl oce. osnovno šolo je koncal leta 1913 in se nato vpisal na klasicno gimnazijo v Zagrebu, kjer je stanoval v plemiškem dijaškem domu–konviktu na šalati, tako kot njegov brat in dvajset let prej še njegov stric branimir Wiesner livadic. med leti 1920 in 1924 je obiskoval šest semestrov na akademiji za umetnost in umetno obrt. 38 Nova doba, 1922, št. 25, 2.3. ter 1921, št. 112, 27. 9.. Janko Tompa se omenja kot donator, ki je z denarnimi prispevki podpiral dijaško kuhinjo v Celju. VSE ZA ZGODOVINO Goranka kreacic, DVEStO lEt cEljSkO-SAMObOrSkEGA rODu WIESNEr lIVADIc ZGODOVINA ZA VSE nato je za nekaj casa prekinil študij in odšel s svojo polovico izkupicka od prodanega dvorca in posestva prešnik na šolanje v pariz. Cez kakšno leto se je vrnil in leta 1928 diplomiral. takoj nato je dobil štipendijo francoske vlade in se odpravil v pariz na Faculté des lettres na Sorboni, kjer je obiskoval predavanja iz umetnostne zgodovine in glasbe. v franciji je ostal vse do leta 1931. leta 1931 se je kamilo tompa pridružil hrvaški umetniški skupini Zemlja, ki je nastala kot rezultat organiziranega delovanja clanov in simpatizerjev levicarske usmeritve. istega leta je kamilo s somišljenikoma vilimom Svecnjakom in majo rukavina ustanovil levicarski Pucki teatar (Ljudsko gledališce). leta 1935 je bilo delovanje skupine Zemlja prepovedano. na 5. razstavi Zemlje v Zagrebu je razstavil risbe mestnih in podeželskih otrok in dodal še svojo zbirko risb otrok, ki jo je ustvaril med študijskim izpopolnjevanjem v franciji. od takrat je kamilo tompa deloval na posodobitvah pri pouku likovne vzgoje v šolah, pisal clanke o otroškem likovnem izrazu ter je bil eden od ustanoviteljev Centra za otroško risbo v Zagrebu leta 1954. od leta 1937 do 1939 je pouceval grafiko in risanje na oblikovalni šoli v Zagrebu, od 1945 do 1949 je bil profesor na klasicni gimnaziji in istocasno tudi honorarni profesor na fakulteti za arhitekturo, kjer je postal redni profesor leta 1974. istocasno je predaval tudi na oddelku za scenografijo na akademiji za gledališce. v petdesetih letih je njegova scenografska aktivnost dosegla umetniški vrh z uprizoritvijo krleževega Volcjaka v režiji branka gavelle, brittnove Lukrecije, eshilovega Agamemnona itn. takrat se je zacel ukvarjati tudi z modelarstvom, postal clan skupine Mart in sodeloval na razstavah keramike v Zagrebu 1952, v londonu in na dunaju leta 1956. leta 1957 je dobil nagrado mesta Zagreb za slikarstvo. kamilo se je leta 1939 porocil z marto ehrlich (1910– 1980), hcerjo ernesta ehrlicha, premožnega gradbenega inženirja židovskega rodu in lastnika gradbenega podjetja Adolf & Ernest Ehrlich. tudi martin stari oce je bil premožen gradbeni podjetnik in inženir herman ehrlich, stara mama pa je bila marija eisner, najstarejša hci zagrebškega rabina. lepo marto je upodobilo nekaj hrvaških slikarjev, omenimo le josipa crnoborija, ki jo je naslikal ob slikarskem platnu leta 1938, cato dujšin ribar in fedora vaica. martin stric je bil hugo ehrilch, znani hrvaški arhitekt in univerzitetni profesor (1879–1936), teta pa mira klobucar (1888–1956), ki je bila prav tako slikarka. marta ehrilch, intimisticna in »samozatajena« slikarka, kot jo oznacujejo hrvaški umetnostni kritiki, je kamilo tompa in Marta Ehrlich v ateljeju okrog leta 1940. (Katalog Kamilo Tompa, Moderna galerija Zagreb, 1996) bila v tridesetih letih 20. stoletja nepogrešljiva udeleženka vseh družabnih dogodkov v hrvaški prestolnici. tudi po poroki s kamilom, sta bila zakonca osrednji osebnosti intelektualnega kroga, kjer so umetniki, z živahnimi debatami pozno v noc razgibavali zagrebško kulturniško sceno. umetniška dvojica je v šestdesetih letih ustvarjala in raziskovala tudi nadrealisticne likovne izraze, toda kamilo se je še naprej ukvarjal s scenografijo in ustvaril opus osmih scenografij, med katerimi sta izstopala verdijev Don Carlos in Zajcev Nikola Šubic Zrinjski. leta 1963 je ponovno dobil nagrado mesta Zagreb, tokrat za scenografijo, leta 1968 pa je dobil nagrado za življenjsko delo. v petinpetdesetih letih ustvarjanja, od leta 1931 do leta 1986, je kamilo tompa razstavljal vec kot 130-krat doma in v tujini. umrl je leta 1989. po smrti zakoncev tompa, ki nista imela otrok, je vecino ogromnega opusa slikarske dvojice podedoval VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 franz Wiesner maria Theresia Dornigg (Dornik) franz ferdinand Wiesner (Livadic) (1799–1879) catharine Presinger camillo Wiesner 1824–1883 catharine reichherzer janko tompa 1902–1981 ana ožbolt 1901–1998 branimir Wiesner Livadic 1871–1949 paula Wiesner por. Bachovetz (Bahovec) 1830–1898 franjo Bahovec (1851–1927) emillius Wiesner 1828–1906 barbara Bauer 1828–1885 kamilo tompa 1903–1989 marta Ehrlich 1910–1980 Wanda Wiesner 1874–1956 janko tompa (1858–1907) robert Wiesner 1853–1910 Graficni prikaz sorodstvenih razmerij nekaterih v besedilu omenjenih oseb iz rodu Wiesner, v razponu petih generacij. poudariti velja, da v graficni shemi niso prikazani vsi potomci Franza Wiesnerja in Marije terezije Dornik ter Ferdinanda Wiesnerja livadica in katarne presinger. Emilovi moški potomci, bili so trije, so se pisali samo Wiesner, pozneje zapisan tudi kot Vizner ali Wisner. kamilov sin branimir pa je uporabljal samo priimek livadic. martin necak, dr. nikola gavella. leta 1989 je podaril zagrebški moderni galeriji martino slikarsko zapušcino, ki je štela 227 del, leta 1990 pa je podaril še kamilovo zapušcino, ki je štela 1037 del. Zapušcina je obsegala vse, kar se je nahajalo ob slikarjevi smrti v njegovem ateljeju. Zakonca sta živela v stanovanjski hiši Gavella–Tompa, na šubicevi 64 v Zagrebu, ki je danes spomeniško zašcitena. 39 iz pricujocega besedila smo izvedeli, da branimir livadic, kamilov ujec, ni nikjer zapisal, zakaj je družina Wiesner obubožala. obstaja sicer družinsko ustno izrocilo, ki ga je svojemu necaku janku posredoval kamilo tompa. janko se spominja, da je kamilo s precejšnjim teatralnim patosom pripovedoval, kako se je po pogrebu ferda livadica Wiesnerja zbralo vseh pet otrok, da bi si razdelili posesti in premoženje svojega oceta. tedaj je stopil v sobo neznani moški, oblecen v crno in s crnim klobukom na glavi. Snel je klobuk in jim dejal, da naj se ne trudijo prevec, saj je vse pokojnikovo premoženje pravzaprav njegovo. osupli sinovi so ostali brez besed, neznanec pa jim je pomahal z listinami, kjer so razlocno videli ocetove podpise. ferdo je dolga leta, ne da bi njegovi že odrasli otroci o tem karkoli vedeli, podpisoval menice in prenašal lastništvo svojih posesti na neznanca, ki je po njegovi smrti poslal edini lastnik.40 tako je ferdo livadic Wiesner zapravil svojo dedišcino in premoženje tetinega moža franza tisztapathakyja, pomocnika osovraženega hrvaškega bana franja balassa de gyármátha (1785–1790), ki je s trdo roko uvajal jožefinske reforme v hrvaških deželah. v prispevku nisem posvetila vecje pozornosti dvema ferdinandovima vnukoma, ki bi prav tako sodila v predstavitev »umetniškega rodu« Wiesner. prvi je arhitekt robert Wiesner (1853–1910), solastnik podjetja Šafranek & Wiesner in sin tretjega ferdovega sina emila, ki je ustvarjal na prehodu iz 19. v 20. stoletje. drugi je franjo, sin edine ferdove hcerke pavline Wiesner, por. bahovec. Samoborski trgovec in uspešen poslovnež franjo bahovec (1851–1924), popotnik 39 Hiša na Šubicevi 64 je zapisana v Registru kulturne dedišcine 40 Pogovor avtorice s Tompa Jankom, pra–pravnukom Ferda Wie- Republike Hrvaške pod oznako 6483/Z-2156. snerja v avgustu 2011. 46 VSE ZA ZGODOVINO Goranka kreacic, DVEStO lEt cEljSkO-SAMObOrSkEGA rODu WIESNEr lIVADIc ZGODOVINA ZA VSE in »pustolovec« ter neznani mojster akta, kot ga imenujejo hrvaški kritiki, se je amatersko ukvarjal tudi s fotografijo oz. stereofotografijo. šele pred kratkim je bila po nakljucju odkrita in javnosti predstavljena njegova bogata fotografska zapušcina s konca 19. in zacetka 20. stoletja. Zbirka obsega tako posnetke mest od Zagreba do new Yorka kot tudi prizore iz družinskega, športnega in ljubezenskega življenja. popis, opis in kriticno vrednotenje bahovcevega fotografskega opusa, ki je zaradi dokumentarne in umetniške vrednosti nedvomno pomemben prispevek k zgodovini hrvaške fotografije, še caka na strokovno obdelavo in objavo. številni potomci ferdinanda Wiesnerja livadica in katarine presinger živijo, po do sedaj zbranih podatkih, na hrvaškem, v Sloveniji, Srbiji, švici, veliki britaniji in Združenih državah amerike. Viri in literatura Arhivski viri: Nadškofijski arhiv Maribor – družinski listi Wiesner, rojstna maticna knjiga celje, (rmk celje 1794–1801). – porocna maticna knjiga celje, (pmk celje 1769–1804). – rojstna maticna knjiga celje, (rmk celje 1752–1772). Okrajno sodišce Celje – Zgodovinska zemljiška knjiga, vložna številka 312, katastrska obcina šentjungert (Sv. kunigunda). Družinski arhiv Janka Tompe – rodoslovlje obitelji tompa, Župni urad pri okickoj Sv. mariji, 7. 12. 1938. Casopisni viri: Ljubljanski zvon, 1893, 13/4. lanska sezona v Zagrebu. v: Dom in svet , leto 1919, št. 9, str. 413. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 9. maj 1860. j.g., kratek pregled hrvaškega slovstvenega življenja po osvobojenju. v: Novi svet, leto 1950, 5/7–8. Stelč, france: kronika. v: Dom in svet, leto 1929, 42/6. Nova doba, letnika 1921, 1922. Ustni vir: janko tompa, 87-letni pra–pravnuk ferdinanda Wiesnerja in katarine presinger, beograd, Srbija. Literatura: Borko, Božidar: a. g. matoš. v: Ljubljanski zvon, leto 1929, 49/11. Livadic, Branimir: Pjesme i pripovjesti. Zagreb: Suvremena biblioteka, 1944. Vojak, Danijel: komparativna analiza križevca i Samobora u ilirskom razdoblju 1835–1848/1849. v: Cris, leto 2008, X/1, str. 95–104. Štampar, Emil: panorama hrvatske književnost ob južnovzhodni slovenski meji. v: Jezik in slovstvo, 1958, 3/4. Kuhac, Franjo: Ilirski glazbenici. Zagreb: hrvatska sveucilišna naklada, 1994. tomic, josip Eugen: Za kralja - za dom: historicka pripoviest iz XVIII vieka, 2. del (Žrtve zablude). Zagreb: naklada matice hrvatske, 1895. tompa, Kamilo: Donacija. Zagreb: moderna galerija, 1996/1997. Kos, Koraljka: Zaceci solo pjesme kao umjetnicke vrste u hrvatskoj. v: Muzikološki zbornik, ljubljana 2006, Xlii/2, str. 25–39. jurcec, Koraljka Kos: josip crnobori – portreti. Zagreb: galerija klovicevi dvori, 2010. Silvester, Martin: medklubski sestanek jugoslovanskih penklubov v celju in rogaški Slatini 1938. v: Celjski zbornik, 1988, 24/1, str. 149–162. Lopašic, radoslav: Bihac i bihacka krajina. Zagreb, 1890. Pavleš, ranko: Srednjevjekovna topografija cirkvene, Žabna i njihove okolice. v: Cris, leto 2009, Xi/1, str. 17–29. Lipovcan, Srecko: »kroatizem« ili »ilirizem« ili: što su zapravo htjeli preporoditelji. v: Zbornik Ferdo Wiesner Livadic, Život i djelo. Zagreb: hrvatsko muzikološko društvo, 2003. Popovic, Štefanija: Popis imanja Zagrebacke županije u doba ukidanja feudalnih odnosa. Zagreb: filozofski fakultet sveucilišta u Zagrebu, Zavod za hrvatsku povijest, 1995, št. 28, str. 282–298. Zusammenfasung zWEIhuNDErt jAhrE DES gESchLEchtES WIESNEr LIVADIc IN cELjE uND SAMoBor der beitrag stellt vier kulturschaffende des geschlechtes Wiesner in celje und Samobor vor. ort und datum der geburt von franz Wiesner, dem „urahn“ des geschlechtes, der städtischer beamter in celje und friedensrichter in Samobor war, ist bisher noch nicht bekannt und ruft geradezu nach weiterer erforschung. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 ferdinand Wiesner wurde im jahr 1799 in celje geboren. die mutter maria Theresia dornigg, tochter von urban und elisabeth dornigg, war eine geborene cillierin, der vater franz Wiesner arbeitete als städtischer beamter (aktuar) am cillier gericht. die Schwester von franz, elisabeth Wiesner, ehelichte den hofrat franz von tisztapataky. das ehepaar übersiedelte nach der pensionierung nach Samobor, wo sie ein Schloss erwarben. elisabeth vererbte bei ihrem tod im jahr 1809 Schloss und anwesen ihrem zehnjährigen neffen ferdinand, weshalb die familie dorthin zog. franz Wiesner verwaltete das anwesen für seinen Sohn und übergab es diesem in einklang mit dem testament seiner Schwester im jahr 1824. von diesem jahr an lebte und schaffte ferdinand Wiesner – in der kroatischen historiographie als ferdo livadic bekannt – in Samobor. obwohl von beruf jurist und richter bzw. gerichtsvorsteher und bürgermeister, wurde ferdo als komponist der illyrischen bewegung berühmt. in seinem Schloss verkehrten alle bekannten illyristen. ferdo livadic, der seinen nachnamen Wiesner im einklang mit dem geist des illyrismus ins kroatische übersetzte (Wiesner von deutsch die Wiese – kroatisch livada), verewigte sich im kroatischen nationalbewusstsein als komponist des aufmunterungslieds, der „illyrischen hymne“ Još Horvatska nej' propala (noch ist kroatien nicht verloren). ferdo Wiesner livadic war mit katarina presinger, einer Österreicherin aus graz, verheiratet. Sie hatten fünf kinder, die vier Söhne kamilo, emil, hugo und josip sowie die tochter pavlina. der erstgeborene Sohn kamilo Wiesner livadic war anwalt und amateur–opernsänger. als zweiter bas sang er im berühmten Quartet von albert ognjen von štriga. er trat auch in der ersten kroatischen oper Ljubav i zloba (liebe und bosheit) von vatroslav lisinski auf, mit der ersten kroatischen opern- und konzertsängerin gräfin Sidonie erdödy in der weiblichen titelrolle. kamilo heiratete katarina reichherzer, mit der er den Sohn branimir und die tochter Wanda hatte. kamilos Sohn und ferdos enkel, der Schriftsteller dr. branimir Wiesner livadic, war der radikalste vertreter der kroatischen moderne. er war auch Theater- und literaturkritiker und präsident des kroatischen pen–clubs in der Zwischenkriegszeit. Seine vermutungen, dass die Wiesners aus celje als Staatsbeamte ihren slowenischen nachnamen višnjar (višnar, višner) zu Wiesner eingedeutscht haben, können einstweilen weder widerlegt noch bestätigt werden. der letzte vertreter der „künstlerfamilie“ Wiesner ist der maler und bühnenbildner kamilo tompa, der Sohn von Wanda Wiesner – ferdinands enkelin, kamilos tochter und Schwester des Schriftstellers branimir livadic. kamilo erwarb sein diplom in malerei in Zagreb, am bekanntesten aber wurde er als Szenograf und choreograf von viel beachteten inszenierungen am nationaltheater in Zagreb. als junger künstler war er vor dem Zweiten Weltkrieg mitglied der linksgerichteten künstlergruppe Zemlja (die erde) und gründete zusammen mit zwei gleichgesinnten das linke volkstheater Pucki teatar. kamilo tompa war verheiratet mit der intimistischen und „selbstverleugnenden“ malerin marta ehrlich aus einer bekannten künstlerfamilie, denn martas onkel waren architekten – der berühmteste darunter hugo ehrlich – und ihre tante mira klobucar war malerin. im beitrag werden außerdem noch zwei vertreter der „künstlerfamilie“ Wiesner erwähnt, nämlich ferdos en kel. der erste war der architekt robert Wiesner, der zwei te der kauf- und geschäftsmann franjo bahovec, dessen fotographischer nachlass in stereografischer technik vor kurzem zufällig entdeckt und der Öffentlichkeit erst teilweise vorgestellt wurde. beide waren an der Wende vom 19. zum 20. jahrhundert schöpferisch tätig. eine detailliertere erforschung der vorfahren von fedinand Wiesner und maria Theresia dornigg/dornik ist noch nicht abgeschlossen, ebenso wenig sind alle familiären bande ihrer nachkommen erforscht, doch würde ein solches unterfangen nach länge und wohl auch Zweck diesen kurzen beitrag weit überschreiten. Schlagwörter: fedinand Wiesner livadic, illyrische bewegung, kamilo Wiesner livadic, branimir Wiesner livadic, kamilo tompa. VSE ZA ZGODOVINO Peter Mikša Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskemdo 1. svetovne vojne Mikša Peter, asistent, oddelek za zgodovino, filozofska fakulteta, aškerceva 2, Si-1000 ljubljana 329.17: 796.52(497.4)"/1914" NAroDNoStNI BojI V PLANINStVu NA SLoVENSKEM Do 1. SVEtoVNE VojNE prispevek na zacetku daje kratek vpogled v razvoj planinstva pri nas, glavno dogajanje, ki mu sledi, pa je potisnjeno v okvir druge polovice 19. stoletja in na zacetek 20. stoletja. to je obdobje ustanavljanja planinski društev, najprej nemških in nato konec 19. stoletja še prvega slovenskega, je obdobje narodnostnih bojev med nemci in Slovenci, ki so se prenesli tudi v gore. nemci so v slovenskih gorah gradili planinske koce, postavljali so le nemške napise ter table. S tem so jasno kazali na to, da želijo prikazati slovensko zemljo kot nemško. Slovenci so se, ko so ustanovili svoje Slovensko planinsko društvo, temu uprli. prišlo je do medsebojnih obracunavanj in nasprotovanj, do boja za gore. Kljucne besede: planinstvo, Slovensko planinsko društvo, boj za gore, Nemci, Slovenci, narodnostni boji Mikša Peter, teaching assistant, department of history, faculty of arts, aškerceva 2, Si – 1000 ljubljana 329.17: 796.52(497.4)"/1914" NAtIoNAL coNFLIctS AMoNg MouNtAINEErS IN SLoVENIA BEForE WorLD WAr I in the introductory part, the article briefly presents the development of mountaineering in Slovenia with a focus on the second half of the 19th and the beginning of the 20th century. This was the time when the first hiking associations were established. The first were german, followed by the first Slovenian one at the end of the 19th century. at the same time, this was the time of ethnic tension between the germans and Slovenes, tensions which were also felt in the mountains. The germans built cabins in the Slovenian mountains and erected signs and signposts in german only. This evidently showed that they saw Slovenian soil as german. once they established their own hiking association, the Slovenians resisted this, which led to conflict and tension and a fight for the mountains. Key words: mountaineering, Slovenian Mountaneering Association, struggle for mountains, Germans, Slovenian, ethnic tensions VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Uvod redki so kraji v Sloveniji, kjer se nam, ce se ozremo naokoli, oko na obzorju ne ustavi na gorah ali vsaj na gricih. je torej nenavadno, da se je prebivalec krajev pod njimi hotel že zdavnaj na svoje oci prepricati, kaj je tam zgoraj? in je s somišljeniki šel tja gor. Zacel je utirati poti in tam zgoraj postavljati koce. privabil je nove obcudovalce, ki so prišli od dalec, a vseeno želeli tja gor. Združevali so se v planinska društva in kasneje tudi v turistovske, danes plezalne (alpinisticne) klube. danes veljamo Slovenci za planinski narod, vsak dvajseti Slovenec je clan planinske zveze Slovenije, in ogromno si nas želi vsaj enkrat v življenju stati na najvišjem vrhu države, na triglavu. pregovorno že velja rek, da nisi pravi Slovenec, ce vsaj enkrat nisi bil na vrhu. Kratka predzgodovina planinstva ljudje so se v preteklosti naseljevali v gorskem svetu iz razlicnih razlogov, bodisi zaradi prenaseljenosti nižinskih predelov, zaradi planšarstva, lova, iskanja rudnega bogastva, izkorišcanja gozdov ali umika pred zavojevalci. toda visokih gora se je clovek bal. pomenile so mu nedotakljiv in nepristopen »prestol bogov« ter cloveku sovražnih duhov in pošasti, zato ni cutil želje, da bi osvajal vrhove te nepoznane dežele. pocasi pa se je odnos do gora spreminjal. prvi obiskovalci naših gora so bili domacini: pastirji, lovci, iskalci rude, zelišcarji, ki so poznali bližnji gorski svet ter v gorah doživeli veliko vec, kot o tem skopo porocajo viri davnih casov. lovci in pastirji so si utirali poti ter odkrivali nove prehode v visokih gorah že v srednjem veku. Socasno je obstajal tudi divji lov, ki je bil poleg iskanja rude in pastirstva dalec najvažnejša dejavnost pri odkrivanju našega gorskega sveta. domacini, ki so v gore zahajali zaradi zaslužka in preživetja, so zaceli v gore voditi in spremljati tudi turiste, jim nosili tovor in jih varovali. postali so gorski vodniki, ki so za placilo vodili predvsem mestno gospodo in izobražence in druge raziskovalce gorskega sveta. 1 novi vek in njegov preporod naravoslovnih znanosti je pomenil za raziskovanje gora pomembno spremembo, saj so se za ta svet zaceli zanimali predvsem znanstveniki. narava ni vec pomenila svet neznanega in ta vedoželjnost se je širila vedno višje v gore. razsvetljenski duh, predvsem pa kozmopolitanska vpletenost avstrijske monarhije v takratni evropski prostor sta pripomogla, da so na slovensko obmocje zašli številni raziskovalci, zdravniki, popotniki in botaniki. interesi ucenjakov, zlasti botanikov, so vodili vedno v višje gore tudi pri nas. Mikša–Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 11–12. prvi obiskovalci gora so bili nabiralci zelišc, lovci, ki so sledili ranjeni divjadi, in pastirji med iskanjem izgubljene drobnice in živine. (Narisal Vlasto Kopac, Fototeka Slovenskegaplaninskega muzeja v Mojstrani) Nastanek Slovenskega planinskega društva (SPD) 1893. leta vecji preskok pri dojemanju, pa tudi obiskovanju gora prinese druga polovica 19. stoletja. leta. 1862 je bilo ustanovljeno prvo planinsko društvo v alpah2 in sicer avstrijski alpski klub. Že naslednje leto sta mu sledila švicarsko in italijansko društvo, l. 1869 nemško planinsko društvo, ki je danes najštevilcnejše na svetu, l. 1873 poljsko in madžarsko društvo; in nazadnje l. 1874 še francosko društvo ter hrvaško društvo.3 v slovenskih deželah je bilo prvo ustanovljeno dÖav (deutscher und Österreichischen alpenverein), ustanovljeno 30. marca 1874.4 Triglavski prijatelji Ceprav neposredne zveze z leta 1893 nastalim Slovenskim planinskim društvom ni, lahko predvsem 2 Prvo planinsko društvo nasploh je bil leta 1957 v Londonu usta novljen Alpine Club. 3 Mikša–Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 24. 4 Vec o DÖAV v Deutscher und Österreichischen Alpenverein »Secti on Krain« in Laibach 1874–1901: Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugrüngung im Jahre 1881. Ljubljana, 1901. VSE ZA ZGODOVINO peter Mikša, NArODNOStNI bOjI V plANINStVu NA SlOVENSkEM … ZGODOVINA ZA VSE bakrorez triglava iz tretje knjige Oriktografije kranjske baltazarja hacqueta, 1784 (Fototeka Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani) zaradi ideje druženja in turistike5 menimo, da so nikoli uradni Triglavski prijatelji in njihov idejni vodja, narodni buditelj in politicni delavec, kaplan ivan Žan, posredni predhodniki Spd.6 v zborniku Stoletje v gorah gredo celo korak naprej, saj imajo Triglavske prijatelje za formalne zacetnike slovenskega planinstva, v leto 1872 datirajo tudi ustanovitev prvega slovenskega planinskega društva z razlago: »imelo je svoje ime, svojega predsednika ivana Žana, svojo koco 'triglavski dom' in svojo pot na triglav«.7 neposredni predhodniki Spd so bili ti. piparji, clani neformalnega kluba Pipa, ki so ga v poletju 1892 ustanovili trije slovenski planinski navdušenci: josip hauptmann, ivan korencan in anton škof.8 družba 5 Izraz turistika v tem casu ni enak današnjemu, saj je v 19. stoletju predstavljal hojo v hribe. Turisti so bili tisti, ki so na gore delali ture. V zacetku 20. stoletja, predvsem pa po letu 1921, ko je bil ustanovljen Turistovski klub Skala, izraz turist niti ni vec predstavljal planinstva, torej hoje v hribe – planine, ampak že bolj lažje plezanje. Izraz alpinizem pri nas takrat še ni bil znan oz. uveljavljen. To aktivnost so predstavljale besede tura, turist, turistika. 6 Strojin, Zgodovina slovenskega planinstva, str. 89–91. 7 Rapoša (ur.), Stoletje v gorah, str. 10. Enako mnenje o letnici 1872 imajo v glasilu avstrijskega Alpenvereina der Bergsteiger, v clanku »Tradicija slovenske planinske organizacije je vendarle starejša« (Stoletje v gorah, str. 11.). 8 Lindtner, Planinski piparji. V: PV, 1933, str. 169. ni bila omejena, v klub so se lahko vclanili vsi, ki so izpolnjevali dolocene pogoje. Skupno jim je bila ljubezen do gora in pohodov ter skupni zajtrki v gostilni na drenikovem vrhu.9 Ustanovitev SPD ustanovni obcni zbor Spd je potekal 27. februarja 1893 v ljubljani v vrtnem salonu Pri Malicu, za nacelnika pa je bil izvoljen fran orožen.10 kot so zapisali v društveni statut in objavili v prvi številki osrednjega glasila Spd Planinskem vestniku,11 je novoustanovljeno društvo rodila domoljubna želja, da bi Slovenci bolje spoznali lepoto širne svoje domovine in jo potem toliko tabla s planinske poti (Fototeka Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani) bolj znali ljubiti.12 podporo ustanovitvi so dali tudi slovenski casopisi. Slovenski narod je že 5. novembra 1892, ko so šele potekale priprave na ustanovitev zapisal: »Na noge rojaki in prijatelji mile domovine naše!...blagovolite pristopiti k Slovenskemu planinskemu društvu…«13 vse to slovensko planinsko gibanje, ki je bilo sicer maloštevilno a vseeno že vidno, je v Spd povezalo in združilo narodno obrambno delovanje pred ponemcenjem slovenskega sveta.14 do takrat je bilo planinstvo pri nas v domeni nemškega življa, glasnica planinstva je bila nemška inteligenca, zaradi razvejanosti svojih sekcij pri nas in planinskih koc ter poti, ki so jih postavile le te, pa so se na našem ozemlju pocutili kot doma. koce in poti, oznacbe na tablah, ki so bile pisane le v nemškem jeziku in drugi ocitni znaki prevlade nemcev nad Slovenci, niso služili le pohodnikom, temvec so bile klasicno markiranje prostora. 9 Strojin, Zgodovina slovenskega planinstva, str. 145. 10 Prav tam, str. 144. 11 Planinski vestnik izhaja od leta 1895 z enim samim premorom 1915–1920 do danes. Prvi urednik je bil Anton Mikuž. 12 PV, 1895, št. 1, Društveni statut. 13 Slovenski narod, 5. 11. 1892, str. 4. 14 Rus, Nacionalna stran v zacetkih SPD. V: PV, 1933, št. 8–10, str. 360. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Razvoj SPD in planinstva na Slovenskem do leta 1918 Ceprav ni nikjer zapisano, je Spd delovalo predvsem kot branik slovenskega jezika, saj je stremelo k uporabi slovenšcine pri oznacevanju poti in k uporabi slovenskih imen gora. ustanovili so markacijski odsek, pomagali pa so celo vojnemu geografskemu zavodu na dunaju pri risanju zemljevidov slovenskih dežel. v prvem letu delovanja so ustanovili dve podružnici. kamniško so ustanovili 19. julija 1893, Savinjsko pa 28. avgusta 1893 v mozirju. ljubljansko društvo je tako postalo osrednje društvo, njegov odbor pa osrednji odbor. ob koncu leta je imelo Spd 225 clanov, od tega 157 v ljubljani, 28 v kamniku in 40 v Savinjski dolini. Že leto po ustanovitvi jim je uspelo zgraditi prvi dve planinski zavetišci, orožnovo koco, poimenovano po nacelniku društva, ki se je nahajala na planini lisec pod vrhom Crne prsti, in kocbekovo koco pod ojstrico.15 1895 leta je bila ustanovljena podružnica Spd v radovljici, leto zatem Soška podružnica v tolminu in leta 1897 ceška podružnica v pragi. Slednja je v okviru svojih dejavnosti presegla celo osrednje društvo Spd v ljubljani. Sledile so ustanovitve še številnih drugih podružnic, med drugimi Ziljsko–koroške (1900), ajdovsko– vipavske (1903) ter podružnic v idriji (1904), trstu (1904), pazinu v hrvaški istri (1906), gorici (1911), na dunaju (1912), v mariboru (1919), na dovjem (1928), v beli krajini (1928), v Srednji vasi v bohinju (1931) itn. Samo v prvih desetih letih je bilo tako ustanovljenih 13 podružnic Spd, zgrajenih 18 koc, število clanov pa se je iz 225 clanov v prvem letu povecalo na 1798. po dvajsetih letih obstoja društva se je število clanov povecalo na 3337, podružnic pa je bilo že 26 s 34 planinskimi kocami.16 graški univerzitetni profesor johannes frischauf (1837–1924), prvi vecji raziskovalec in opisovalec Savinjskih alp je takrat takole ugotavljal: »Ko bi se bili Nemci o pravem casu, to je, še pred malo leti lotili dela, bi bili ostali oni voditelji, Slovenci pa bi bili le pobirali stopinje za njimi. Sedaj pa smejo le–ti biti ponosni na svoje uspehe, ki so jih dosegli s svojo mocjo in svojo zasnovanostjo: SPD je glavni posestnik Triglava, da, celo Savinjske Alpe na Štajerskem so jim zagotovljene, ker delavnost Celjanov (Celjske sekcije DÖAV, op.p) cim dalje bolj in bode skoraj le navidezna: kajti zastopnikom te sekcije ni nic do planinstva, oni so se le iz narodnih vzrokov ganili na kratkotrajno delo.«17 Slovenske gore so se prav skozi ta nacionalni bolj šele trdno usidrale v narodno identite15 Mikša- Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 35. 16 Prav tam, str. 36. 17 Kocbek (ur.), Savinjske Alpe, str. 52. razglednica iz otvoritve Vossove koce na Vršicu, ki jo je dala zgraditi krajnska sekcija DÖAV leta 1901. po prvi svetovni vojni je bila preimenovana v Erjavcevo koco. (Fototeka Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani) to. kot »nezgodovinskemu« narodu so Slovencem take delne zmage na nacionalnih frontah gotovo zbujale samozavest. prav v tem casu so gore postale viden simbol razpoznavanja in reprezentativnosti na nivoju številnih posameznikov, kar se kaže v množicnosti pošiljanja razglednic z motivom »pozdrav s triglava«.18 Zanimivo tezo je podal boštjan šaver v kontekstu nevidne alpske kulture slovenstva, ko je planinstvo oznacil za obliko slovenskega imperializma.19 Casopisni boj za gore v casopisih in planinskih vestnikih zasledimo vrsto clankov, v katerih tako nemci, kot tudi Slovenci sovražno in kriticno nastopajo drug do drugega. na prva nasprotovanja s slovenske strani naletimo že v casopisu Slovenec, kjer je bil leta 1887, skoraj šest let pred nastankom Spd objavljen clanek z naslovom Od Triglavskega podnožja, kjer je med drugim pisalo: »Druga okolišcina, 18 Deržaj, Planinski pozdrav, str. 2. 19 Šaver, Nazaj v planinski raj, str. 43. VSE ZA ZGODOVINO peter Mikša, NArODNOStNI bOjI V plANINStVu NA SlOVENSkEM … ZGODOVINA ZA VSE kocbekova koca pod Ojstrico, zgrajena s strani SpD leta 1894. (Fototeka Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani) ki mora vsakega zavednega Slovenca žaliti, je pa nemšcina, ki se vsled tega po naših krajih šopiri in prodira celo do zadnjega kota naše dežele in na najvišji vrh naših gora! Zakaj bi enakopravnost tudi tu ne veljala? Ker veliko žrtvujete za pota in koce v naših gorah, hvala vam! Slobodno rabite in pišite nemški jezik v naših gorah; ali spomnite se, da svet, po katerem hodite, je slovensk in da vodnik, kteri vas vodi, je slovenskega rodu. Privošcite tudi slovenskemu jeziku prostorcek na lastnih tleh. Kakšna škoda bi pac bila, ko bi zraven nemškega napisa stal tudi slovenski? Pa Slovenec je res dobra, krotka duša, kakor so ga vaši govorniki hvalili — še prekrotek je in pusti, da se na njegovi lastnini domac jezik prezira. Pojdite s svojo kulturo na Ogersko ali na Hrvaško in poskušajte kaj enakega — pokazali vam bodo pot nazaj!«20 nemcem pa so bile glavna spotika v julijskih in Savinjskih alpah slovenske koce in poti. dÖav je šel tako dalec, da je Spd odgovorilo v Planinskem vestniku, ki je pod urednikovanjem prof. antona mikuša zacel izhajati 1895 na pobudo Slovenskega planinskega društva z naslednjim programom: »Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinoslovne spise in slike), sklenil je odbor 20 Slovenec, 5. 8. 1887, str. 3. Slovenskega planinskega društva od leta 1895 pocenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvecen mesecnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in razlicne planinoslovne spise in slike,«21 z apelom Našim nasprotnikom. 22 v tem clanku so opozorili na pravo gonjo po nemških casopisih proti Spd. navajal je razne sovražne clanke v casopisu Tagespost, št. 15, dne 16. 1. 1896, tagblatt (graški), št. 16, dne 17. 1. v uvodnem clanku: »Wie die Slovenen den Fremdenverkehr heben« (kako Slovenci dvigajo turizem) in v Mittheilungen des Deutschen und Osterreichischer Alpenvereins, št. 2, dne 31. 1. 1896, str. 26 v clanku »Aus dem Südsten der Alpen« (iz jv alp).23 namen nemških obrekovalnih clankov je bil hujskanje širših nemških krogov proti Spd in smešenje njegovega delovanja. Želeli so mu izpodkopati ugled, ki si ga je pridobilo v kratkem casu. Slovenski nasprotniki so povsod poudarjali, da Slovenci še niso kulturen narod, da druge posnemajo in da so vrh tega še zlobni, saj hocejo zatreti sledi nemške kulture. v clanku so se spraševali ali res ni prav, da si Slovenci upajo na svoji rodni zemlji zaznamovati, popravljati in napravljati poti, postavljati slovenske napise in graditi planinske koce, ne da bi poprej vprašali nemško in avstrijsko planinsko društvo, oziroma njegovi sekciji na kranjskem in štajerskem za milostno dovoljenje. po mnenju nemških nasprotnikov je postavljalo Slovensko planinsko društvo konkurencne koce povsod, kjer je potrebam turistov že zadostilo nemško in avstrijsko planinsko društvo, na kar je Spd je odgovorilo: »Zopet ocitna neresnica! Vprašajmo samo, komu je Orožnova koca na Crni prsti škodovala, komu Vodnikova koca na Velem polju? Ali se z zgradbo Kocbekove koce na Molicki Planini ni obisk Ojstrice velikansko pomnožil? Ali morda tak brlog, kakršen je bila koca na Korošici, zadostuje sedanjim potrebam turistov? Števila vpisanih turistov v naših kocah govore najjasneje, ali so bile naše koce potrebne ali ne.«24 proti takšnem mišljenju je Planinski vestnik leta 1896 ponovno ostro nastopil. obiskovalca naj ne bi zanimalo cigava je koca, bolj naj bi bilo pomembno, da mu koca ugaja in da je postavljena na turisticno primernem kraju. Slovenske koce so navkljub vsemu sprejemali tudi nemške popotnike, kar pa ni držalo za kranjsko sekcijo, ki slovenskih clanov ni sprejemala v svoje koce. »Vedno pa so bile in bodo naše koce in naprave vsem turistom brez razlike narodnosti gostoljubno na razpolaganje. Ako pa naši domaci nasprotniki hocejo z zlobnim obrekovanjem in nasprotovanjem odvrniti turiste od naših lepih gora in 21 PV, 1895, str. 4. 22 Strojin, Triglav, str. 128. 23 Voga, Boj za gore, str. 20. 24 PV, 1896, str. 26. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 krajin, pac sami sebi ravno tako škodujejo. Zapomnijo naj si pa tudi, da s svojim krikom ne bodo nikdar strahovali slovenskega prebivalstva na svojem lastnem domu; toliko zavednosti in ponosa imamo še vedno!«25 koce Spd, ki jih je v naslednjih letih zraslo še vec, so torej zaceli v velikem številu uporabljati tudi nemški planinci, medtem, ko so se koce sekcij dÖav praznile. kranjska in celjska sekcija sta prosili druge sekcije dÖav pomoci.26 na vse sekcije sta poslali okrožnico: »Castite sekcije posestrime prosimo, naj opozore castite svoje clane, da je v naših krajih vprav castna dolžnost vsakega clana DÖAV, da v naše koce raje zahaja kakor navkljubne SPD, in da nam je ob našem težavnem položaju velike vrednosti podpora, ce nemški hribolazci prav številno prihajajo v naše kraje in so nam tako v odpor proti prizadevanju, nas iztiriti iz gor, ki smo si v njih pridobili z dolgoletnim delom pravico, prosto gibati se in nemoteni uživati prirodo.«27 Planinski vestnik je na razposlano okrožnico kranjske in celjske sekcije odgovoril, da je ožigosana s tem, da je niso rodili nemci, ampak domaci rojaki: veseli, rožniki, belarji in njihove vrste nemci. »Ti znacajni 'markovci', kakor smo jih nazvali že pred leti v Planinskem Vestniku so izprva rovarili proti našemu društvu in tudi tam okoli Triglava razdirali naša pogajanja glede stavb, a ni se jim posrecila zlobna namera. Vkljub vsem njih zaprekam in intrigam smo se utrdili in zasigurali sebi od nekdaj naša tla. Kakor ovce lazijo ti efijalti med našim ljudstvom in se mu hlinijo s pristnim slovenstvom za prijatelje Slovencev, zato je skrajni cas, da izpregovorimo tudi mi jasno in odlocno, da ne bodo pristni Nemci prav nic dvomili o znacajnosti in narodnosti tistih, ki reprezentujejo sekcijo kranjsko in celjsko.«28 v Planinskem vestniku leta 1904 zasledimo tudi clanek, ki govori o tem, da je Touristen Zeitung od 8. junija, ko so Slovenci poslali izjavo proti okrožnici kranjske in celjske sekcije dÖav izšla že trikrat, pa vseeno niso prenesli slovenske izjave, niti ne reagirali nanjo direktno. indirektno pa je zopet napadla slovensko društvo in priobcila nastopno resolucijo, ki jo je predlagala bozenska sekcija. resolucija se je glasila: »Na shodu odposlancev tirolskih in koroških sekcij Avstrijskega turistovskega kluba zbrani clani sekcij obeh kronovin jemljejo z velikim obžalovanjem na znanje porocila sekcije v Železni Kaplji o poseganju Slovenskega planinskega društva v pravice Avstrijskega planinskega kluba in Nemškega in Avstrijske25 PV, 1896, str. 27. 26 DÖAV je v slovenskih deželah ustanovilo pet sekcij: krajnsko, ma riborsko, celjsko, beljaško in primorsko v Trstu. 27 PV, 1904, str. 98, 99. 28 PV, 1904, str. 99. leta 1895 je dal na vrhu triglava jakob Aljaž postaviti stolp. (Fototeka Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani) ga planinskega društva v Savinjskih in Julijskih planinahin v Karavankah, pritrjujejo popolnoma sekciji v Železni Kaplji in pa sekciji kranjski in celjski, da so energicno zavrnile to kršenje starih alpinskih pravic in izjavljajo, da bodo radi v svojih krogih prigovarjali, da bodo nemški hribolazci prav številno pohajali v pokrajine, ki so v nevarnosti, in da bodo clani Avstrijskega turisticnega kluba vsled navkljubnih del Slovenskega planinskega društva hodili pri svojih turah po omenjenih krajih poslej samo v koce Nemškega in Avstrijskega planinskega društva in Avstrijskega turistovskega kluba. Centralni odbor Avstrijskega turistovskega kluba pa prosijo, naj krepko podpira sekcijo v Železni Kaplji, da bo mogla redno vzdrževati svoje jako razprostranjeno okrožje.«29 kljub vsem prizadevanjem so se nemške koce vse bolj praznile. tako je leta 1907 dežmanovo koco obiskalo le še 49 planincev. Za vse manjši obisk koc so krivili Slovence, ceš da slovenski planinci mažejo njihove markacije, podirajo kažipote in kole z napisnimi tablami. od nemškega tožarjenja in rovarjenja je bilo zlasti ogroženo triglavsko obmocje, kamor je Spd usmerilo 29 PV, 1904, str. 125–126. VSE ZA ZGODOVINO peter Mikša, NArODNOStNI bOjI V plANINStVu NA SlOVENSkEM … ZGODOVINA ZA VSE jakob Aljaž (1845–1927) je bil pobudnik in graditelj: Aljaževega stolpa na vrhu triglava, Aljaževega doma v Vratih, koce na kredarici, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim triglavom in tominškova pot iz Vrat na kredarico. plod njegovih prizadevanj je tudi Stanicevo zavetišce tik pod vrhom triglava. (Fototeka Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani) svoje sile. v planinskem vestniku so ta cas zapisane odmevne besede: »Triglav je naš biser, cuvajmo ga torej kot drag zaklad slovenskega ponosa.«30 Jakob Aljaž in nakup Triglava v casu casopisnih bojev med Spd in dÖav oz. njegovimi sekcijami, pa se je vzporedno pisala še ena zgodba boja za naše gore, sicer tesno povezana z delovanjem Spd. leta 1889 je službovanje na dovjem prevzel nov župnik jakob aljaž. aljaž se je svojega prihoda na dovje spominjal takole: »Na Dovjem se mi je pokazalo novo polje: turistika in slovensko planinstvo. Žal skoraj vse je bilo nemško, ko pridem na Dovje; Alpenverein postavlja nemške napise in nastavlja in dobro placuje nemške vodnike (rojene Slovence). Ko ljudi izpodbujam, da ustanovimo požarno hrambo, hocejo nemški jezik imeti za poveljstvo; komaj zmagam s slovenšcino! Leta 30 Strojin, Triglav, str. 128. 1890 se zida velika cementna tovarna s tujim kapitalom, uradniki so Nemci, le delavec je še Slovenec...«31 kot ljubitelj gora je leta 1895 prisostvoval kot ustanovni clan formiranju podružnice Spd v radovljici, nato pa je bil izvoljen še za namestnika nacelnika podružnice. njegove simpatije do triglava so po tem imenovanju prišle do polnega izraza, ceprav delovanje Spd–ja sprva ni bilo usmerjeno h koncni odsvojitvi triglava iz nemških rok. vecina zemljišc v okolici triglavskega vrha je bila v lasti verskega sklada, ki je bil bolj kot Slovencem, naklonjen nemškim obiskovalcem gora. a aljažu je uspelo leta 1895 za 1 goldinar kupiti zemljišce na vrhu od dovške obcine.32 nato je zadolžil antona belca iz šentvida nad ljubljano za izgradnjo aljaževega stolpa, ki je bil izdelan iz debele pocinkane plocevine in železnih stebrov zlitih z betonom. postavila sta ga skupaj še s tremi delavci v dveh dneh, saj so prespali v dežmanovi koci. postavljalci so imeli sreco, da je bil triglav tistikrat ovit v meglo in ni bilo nemških gornikov, ki so v koci imeli prednost pred Slovenci pri pridobitvi ležišc. ta preferenca pri podeljevanju ležišc je aljaža tistikrat napeljala k ideji za postavitev slovenske koce na kredarici. Zgodilo se je namrec, da, ko je gradil aljažev stolp vrh triglava, je zaradi goste megle ostal v dežmanovi koci. oskrbnik koce ga je spravil v slabo voljo, saj mu je rekel, da ima sreco, ker ni nemcev, sicer zanj v koci ne bi bilo prostora. aljaž je bil silno jezen, kajti ta koca je stala v njegovi župniji in da zanj ne bi bilo prostora ter da bi bil odvisen od nemcev, da bi smel v njej prenociti, je bilo zanj prevec. Sklenil je zgraditi triglavsko koco. »V tistem trenutku sem sklenil, da naredim Triglavsko koco, in sicer kocico samo zase in za nekaj svojih prijateljev. Ce se bo pa SPD na moj poziv zdramilo, bomo delali veliko koco, kje bom prihodnji teden ogledal. Ce drugod ne najdem prostora in mi nihce ne pomaga, bom postavil svojo kocico vštric Dežmanove, 10 korakov od nje... tako užaljen je bil moj narodni ponos.« 33 Tožba nakup zemljišca in izgradnja stolpa pa je aljažu prinesla pravi pravdarski spopad z nemškimi organizacijami, ki so se ga lotile s trditvijo, da je ob izgradnji unicil podzemno triangulacijsko tocko prvega reda. obtožb so se lotili samo zato, da bi dosegli podrtje stolpa. aljaž pa se je obtožbam uprl, ceš da so 40 let poprej civilni inženirji postavili na vrhu le leseno piramido 31 PV, 1923, str. 146. 32 Kupna pogodba za vrh Triglava (original). Original se danes hrani v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. 33 Mlakar, Jakob Aljaž, str. 21. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 VSE ZA ZGODOVINO peter Mikša, NArODNOStNI bOjI V plANINStVu NA SlOVENSkEM … ZGODOVINA ZA VSE kupna pogodba za vrha triglava, ki ga je jakob Aljaž 15. aprila 1895 za en goldinar odkupil od dovške obcine. (Fototeka Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 za meritve, ki pa je bila zaradi vremena kmalu unicena. preiskava, ki jo je vodil ceško–nemški deželni geometer, se je vlekla kar pol leta, ne da bi aljaž zanjo vedel. pri tem pa so bili zaslišani kmetje, gorniki, lovci in vodniki. aljaž v spominih pripoveduje: »Preiskava je tekla že pol leta, preden sem jaz kaj izvedel. Jaz pa sem imel dobre price, da so pred 40 leti merjavci postavili le leseno piramido, ne pa triangulacijsko tocko položili. Price so bile Janez Klinar, p.d. Požgane in srenjski sluga Gregor Legat. Nemci so se že košatili, kajti deželni geometer je zažugal: Triglavski stolp bomo odstranili in župnik Aljaž bo placal 1000 goldinarjev kazni.«34 vendar pa je bil aljaž pripravljen na obrambo, saj je imel prici, ki sta bili pripravljeni potrditi njegovo zgodbo o leseni piramidi. to sta bila vodnik janez klinar – požganc in srenjski sluga gregor legat. koncno je pravdo ovrgel vojaški stotnik Schwarz, ki je prical, da podzemeljske triangulacijske tocke na triglavu nikoli ni bilo in da je na tem mestu stala prav lesena piramida. Stotnik je nato aljaža prosil, da bi za mero vzel stolp in v sredini tlorisa zakopal škatlo s pergamentom kot resnicno triangulacijsko tocko. vse to pa bi pomenilo, da je stolp pod cesarskim varstvom, ceprav v aljaževi lasti. aljaž pa je nato stolp in zemljišce podaril Spd.35 še istega leta je postavil aljaževo koco v vratih, odkupil pa je še zemljišce na kredarici. v vratih so l. 1904 sezidali aljažev dom, ki pa ga je štiri leta kasneje odnesel plaz. leta 1910 je aljaž izbral nov prostor v vratih, poiskal izvir vode, kupil les, ki ga je bilo v teh koncih izjemno težko dobiti in najel delavce. na aljaževem zemljišcu na kredarici je Spd leta 1896 postavil skromno koco, ki pa je bila v letih 1909/1910 razširjena ter preimenovana v triglavski dom. tik pod vrhom triglava pa je dal v skalo izstreliti še jamo, t.i. Stanicevo zavetišce, da bi se vanj zatekli planinci ob neurju. S prihodom prve svetovne vojne je prišlo do razpada monarhije in s tem tudi do razpada sekcij in prehoda vse posesti doav v slovenske roke. po tem razpadu je bilo konec tudi boja za slovenske gore. Viri in literatura Arhivsko gradivo Zbirke Slovenskega planinskega muzeja (gornjesavski muzej jesenice), kupna pogodba za vrh triglava (original). nadškofijski arhiv ljubljana, šal/Ža dovje, fasc. 2, razne knjige. kronika 1878–1925. 34 Deržaj, Planinski pozdrav, str. 58, 59. 35 Nadškofijski arhiv Ljubljana, ŠAL/ŽA Dovje, fasc. 2, razne knjige. Kronika 1878–1925, str. 49. Serijske publikacije planinski vestnik (pv), 1895–1914 Slovenec, 1887 Slovenski narod, 1892 Monografske publikacije Deržaj, Matjaž, Planinski pozdrav. ljubljana: mladika, 1993. Kocbek, Fran (ur.), Savinjske Alpe. celje: goricar & leskovšek, 1926. Lavric, Božidar (ur.), Planinski zbornik: ob 110-letnici Slovenskega planinskega društva in Planinske zveze Slovenije. ljubljana: planinska zveza Slovenije, 2003. Lovšin, Evgen, V Triglavu in njegovi sosešcini. ljubljana: Slovensko planinsko društvo, 1944. Lovšin, Evgen, Hribar, Stanko, Potocnik, Miha: Triglav, gora in simbol. ljubljana: mladinska knjiga, 1979. Mikša, Peter in Ajlec, Kornelija: Slovensko planinstvo = Slovene mountaineering. ljubljana: planinska zveza Slovenije, 2011. Mlakar, janko, Jakob Aljaž, Triglavski župnik. ljubljana planinska zveza Slovenije, 1953. Purkart, Vilma, Razvoj gorništva na slovenskem. (diplomsko delo). maribor: pedagoška fakulteta, oddelek za zgodovino, 2004. rapoša, Kazimir (ur.), Stoletje v gorah. ljubljana: cankarjeva založba, 1992. Strojin, tone, Oris zgodovine planinstva. ljubljana: planinska založba, 1978. Strojin, tone (ur.), Triglav, gora naših gora. maribor: obzorja, 1980. Strojin, tone, Zgodovina slovenskega planinstva. Slovenska planinska organizacija SPD–PZS, 1848–1948–2003. radovljica: didakta, 2009. Šaver, Boštjan, Nazaj v planinski raj. ljubljana: fakulteta za družbene vede, 2005. Voga, Barbara, Boj za gore. (diplomsko delo). ljubljana: filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino, 2007. Wester, josip, Baltazar Hacquet. ljubljana: planinska zveza Slovenije, 1953. Clanki briefe des freih. Sigm. Zois am vodnik. v: costa, Etbin henrik (ur.), Vodnikov spomenik. ljubljana: kleimayr & bamberg, 1859. Lindtner henrik, planinski piparji. v: Planinski vestnik, 1933. Petkovšek Viktor, Scopoli in triglav. v: Planinski vestnik 1978, št. 7. VSE ZA ZGODOVINO peter Mikša, NArODNOStNI bOjI V plANINStVu NA SlOVENSkEM … ZGODOVINA ZA VSE Pretnar jože, nekaj planinske statistike za razdobje 1893–1940. v: Planinski vestnik 1951, št. 6. rus jože, nacionalna stran v zacetkih Spd. v: Planinski vestnik 1933, št. 8–10. Strojin tone, ustanovitev in razvoj Slovenskega planinskega društva (1893–1945). v: lavric, božidar (ur.), Planinski zbornik. Ob 110-letnici Slovenskega planinskega društva in Planinske zveze Slovenije. ljubljana: planinska zveza Slovenije, 2003. Zusammenfassung NAtIoNALE KäMPFE IM BErgStEIgEN AuF SLoWENISchEM gEBIEt BIS zuM ErStEN WELtKrIEg für die ersten besucher unserer alpen können wir behaupten, dass sie die berge sozusagen anonym betraten – ohne Wissen der umgebung und ohne schriftliche Spuren zu hinterlassen. es waren dies einheimische – hirten, jäger, erzsucher, kräutersammler –, die die nahe gelegene bergwelt kannten und in den bergen viel mehr erlebten, als in den kargen Quellen überliefert wird. Schon im mittelalter ebneten jäger und hirten die Wege und entdeckten neue übergänge in den hochgebirgen. die gleichzeitig existierende Wilderei war neben der Suche nach erz und dem viehhüten die bei weitem wichtigste form des entdeckens der bergwelt, denn die Wilderer, die das Wild heimlich durch die berge verfolgten, kannten die übergänge schon lange vor den „eroberern“ der bergwipfel und -wände. mit der Zeit begannen die einheimischen, die die berge zum broterwerb und überleben nutzten, auch touristen in die berge zu führen und zu begleiten, ihr gepäck zu tragen und sie zu beschützen. So wurden sie zu bergführern, die gegen bezahlung vor allem die städtischen herrschaften, intellektuelle und andere erforscher der bergwelt führten. die ersten dokumentierten Zutritte wurden dann von jenen durchgeführt, die mit der natur und der bergwelt enger verbunden waren und diese auch erforschten und beschrieben. das waren vor allem naturwissenschaftler in der periode der aufklärung im 17. und 18. jahrhundert. mit der Zeit versachlichten sie die mythologische Welt der bergriesen, vermaßen sie, erforschten ihre natur und lösten den prozess des besuchens und bewegens in den mittel- und hochgebirgen aus. in ljubljana entstand bereits ende des 19. jahrhunderts, genauer gesagt im jahr 1893, der slowenische alpenverein Slovensko planinsko društvo (Spd), der die grundlage für alles heimisch–slowenische geschehen in den bergen bildete. aus ihm ging der slowenische alpinismus und zum teil auch der Schisport hervor. einer der ersten offiziellen alpenvereine im slowenischen gebiet war jedoch der Deutsche und Österreichische Alpenverein (dÖav) bzw. seine krainer Sektion, die am 30. märz 1874 in ljubljana gegründet wurde. das hauptaugenmerk des beitrags liegt auf der zweiten hälfte des 19. und dem beginn des 20. jahrhunderts. dies war die Zeit der gründung von alpenvereinen und die Zeit nationaler kämpfe zwischen deutschen und Slowenen, die auch in den bergen ausgefochten wurden. die deutschen bauten ihre hütten in slowenischen bergen und stellten ausschließlich deutsche tafeln und aufschriften auf. damit zeigten sie klar, dass sie slowenisches land als deutsch darstellen wollten. der deutsche tourist, der ins slowenische gebiet kam, musste zu jener Zeit das gefühl haben, sich in einem deutschen land zu befinden, denn die beamten sprachen deutsch, sein führer war deutschsprachig und alle aufschriften und tafeln waren ebenfalls deutsch. die Slowenen widersetzten sich dem durch gründung ihres alpenvereins. auch sie bauten ihre berghütten und stellten ihre tafeln und aufschriften auf. es kam zur gegnerschaft und zu auseinandersetzungen, zu einem kampf um die berge. Schlagwörter: bergsteigen, Slovensko planinsko društvo (Slowenischer alpenverein), kampf um die berge, deutsche, Slowenen, nationale kämpfe VSE ZA ZGODOVINO Klemen Senica Veliki japonski imperij v popotniških zapisih Alme Karlin Senica Klemen, diplomirani japonolog in sociolog kulture, gosarjeva 9, Si-1000 ljubljana 910.4(520):929Karlin A. VELIKI jAPoNSKI IMPErIj V PoPotNIŠKIh zAPISIh ALME KArLIN literarna in druge zapušcine celjske intelektualke in popotnice alme m. karlin je v zadnjih dveh desetletjih pritegnila zanimanje mnogih. Slavi se njeno upiranje kampanilizmu in trmoglava prizadevnost v uresnicitvi cilja, ki bi ga še v dandanašnji dobi vseh mogocih tablic zagotovo zmogli le redki med nami. pri tem se pogosto poudarja njena fascinacija nad japonsko, ki je karlinovi dejansko predstavljala njen locus amoenus. v clanku bomo poskušali njene potopisne zapise o tej deželi, ki je bila v casu njenega obiska pravzaprav imperij, postaviti v takratni zgodovinski kontekst. ker se karlinovi poredko, a vendarle pripisuje negativen odnos do staroselcev »oddaljenih morij«, nas bo hkrati zanimalo, kje in kako si je ustvarila podobo o koloniziranih drugih v velikem japonskem imperiju. Kljucne besede: Alma Karlin, japonski imperij, staroselci. »/…/ ‘proc od tod’, to je moj cilj.« (Franz Kafka: Odhod) Senica Klemen, ba japanese Studies and Sociology of culture, gosarjeva 9, Si-1000 ljubljana 910.4(520):929Karlin A. thE grEAt jAPANESE EMPIrE IN ALMA KArLIN’S trAVEL DIArIES The literary and other heritage of the celje intellectual and traveler alma m. karlin has attracted considerable attention over the last two decades. researchers praise the anti–parochialism and determination that she exercised in pursuit of her goals, qualities that few of us possess today, despite all our technical aids. often emphasized is her fascination with japan, which to her indeed represented her locus amoenus. The article tries to put into context her travel diaries about this country, which in her time still qualified as an empire. Since karlin is sometimes, though not frequently, reproached with a negative attitude towards the indigenous people “living beyond the Seven Seas”, the main aim will be to find out where and how her image of the colonized other in the great japanese empire originated. Key words: Alma Karlin, Japanese Empire, indigenous people. VSE ZA ZGODOVINO klemen Senica, VElIkI jApONSkI IMpErIj V pOpOtNIŠkIh ZApISIh AlME kArlIN ZGODOVINA ZA VSE v zadnjih dveh desetletjih smo v Sloveniji, na celjskem pa še posebej, prica ponovnemu odkrivanju literarne zapušcine pisateljice alme m. karlin (1889–1950). hvalevredno, prevodi njenih del, monografije ter clanki o njeni življenjski poti so preplavile knjižni trg in casopise, poznavalci njene literarne zapušcine pa tej »državljanki sveta« pišejo hvalnice. pri tem žal njene potopise vse prepogosto merimo z današnjimi vatli, ko na primer karlinovi lepimo oznake »rasistka« in »evrocentristka«.1 pozabljamo, da je etnocentricno videnje sveta, ki je poudarjalo vecvrednost »kavkazijske rase« in zahodnjaških evropskih kultur v zacetku 20. stoletja prevladovalo v evropi tako med laiki kot antropologi,2 ceprav se je sam termin rasizem v javnem diskurzu prvic pojavil šele leta 1940.3 v izogib prehitrim sodbam baskar opozarja, da »socialnoantropološka analiza potovalnih praks zahteva ne le kulturne, temvec tudi sociološko kontekstualizacijo popotnika«, kar pomeni, da ga moramo »obravnavati tudi v perspektivi družbenega razreda, ki mu je pripadal« in »regionalne delitve dela, v katero je bil umešcen«.4 karlinova seveda ni bila edina, ki je razvila ambivalenten odnos do posameznikov, ljudstev na svojih potovanjih, saj se po mnenju eriksena pri mnogih etnografih – in ne samo njih – »verjetno razvije globoko protisloven, vcasih celo sovražen odnos do ljudi, ki jih preucujejo«.5 karlinovi v zagovor je potrebno dodati, da tudi nedavna proucevanja podob Zahoda pri nezahodnjakih dokazujejo podobne stereotipne in poenostavljene nacine reprezentiranja evropejcev.6 Slednje nam predstavi pricujoci zapis: »po njihovem mnenju imamo opicje oci (tako okrogle in svetle) in smo nasploh zelo zabavni (glede na to, da smo divjaki)«.7 poleg tega je potovala in ustvarjala v casu, ko se je zdel konec kolonialnih imperijev domala neverjeten. še vec, nekateri, kot na primer italijanski v evropi ali japonski v aziji, so bili šele v fazi nastajanja, medtem ko se tretji rajh ni še niti pojavil. Zatorej jo je skrajno neprimerno oznacevati z netolerantno svetovljanko, na kar nas opozarja bordiejevo razmišljanje: »tisti, ki se dandanes radi postavljajo za sodnike in se razveseljujejo s tem, da hvalijo in grajajo sociologe in etnologe kolonialne preteklosti, bi storili bolje, ce bi poskusili razumeti, kaj je bilo tisto, kar je pripravilo najlucidnejše in najbolj dobronamerne (katere sicer obsojajo), da niso doumeli nekaterih stvari, 1 Trnovec, Kolumbova hci, str. 49. 2 Goodenough, Anthropology in the 20th Century and Beyond, str. 423. 3 Monagham in Just, Socialna in kulturna antropologija, str. 111. 4 Baskar, Nacini potovanja in orientalisticno potopisje v avstro–ogrski provinci, str. 27. 5 Eriksen, Majhni kraji, velike teme, str. 41. 6 Prav tam, str. 306. 7 Karlin, Samotno potovanje, str. 256, glej tudi str. 260. ki so danes samoumevne tudi najmanj razgledanim in najmanj dobronamernim opazovalcem.«8 ideja o splošnih clovekovih pravicah se je oblikovala šele po koncu zadnje svetovne morije. torej po tem, ko zavoljo blešcece zmage leta 1945 politicne elite proslulih evropskih kolonialnih imperijev niso vec mogle zagovarjati svoje neegalitarne politike do koloniziranih, ce so se pa tako srcno borile proti reichu, ki si je za cilj postavil rešiti problem judovskega vprašanja za vekomaj.9 triumf nacionalnih držav je bil torej še dalec, ko je karlinova potovala po daljnem vzhodu. v nadaljevanju nas bo zanimalo, kakšen je bil veliki japonski imperij (dai nippon teikoku), ko ga je obiskala »kolumbova hci«.10 v analizi odnosa alme karlin do njenega locus amoenus11 se bomo torej posvetili samo tistim delom popotnih skic12 in Samotnega potovanja,13 ki se nanašajo na japonski imperij, in jih poskušali razumeti v takratnem zgodovinskem kontekstu. S tem retrospektivnim pogledom, tako šmitek, »ko poskušamo podatkovno bazo 'dekodirati', pa hkrati spet urejamo nove pomenske kombinacije. pogled iz sedanjosti seveda preteklost spreminja, pri cemer se pretekli dogodki povezujejo tako, da osmišljajo sedanjost.«14 med oboževalci alme karlin se je precej ukoreninila ideja, da je med svojim popotovanjem okoli sveta orala evropsko ledino pri odkrivanju daljnih krajev, tam živecih domorodcev in njih krutih obicajev. karlinova naj bi tako potovala po pacifiških otokih, »ko je bela noga še poredko stopala po tistem neznanem svetu, noga bele raziskovalke še toliko manj«.15 omenjeno prepricanje je zmotno, saj so intenzivna evropska srecevanja z »eksoticnimi drugimi« potekala že vse od konca 15. stoletja dalje.16 Za glorificiranje tahitija širom evrope je bil najbolj zaslužen francoski matematik in raziskovalec louis–antoine bougainville (1729–1811) in v letih, ki so sledila njegovemu potovanju, »so britanske in francoske ladje obplule tihi ocean po dolgem in pocez, dokler niso bili kartrirani prakticno vsi otoki, vecine pa se je 8 Bourdieu, Prakticni cut, str. 12. 9 Cooper, Colonialism in Question, str. 202. 10 V humanistiki in družboslovju je vse nekje do devetdesetih letih preteklega stoletja prevladovala izrazito negativna reprezentacija imperijev, pogosto poimenovanih kar »jece narodov«. Nam so bližje sodobne definicije Jane Burbank, Fredericka Cooperja, Dominica Lievena in drugih, ki imperijev ne dojemajo kot a priori negativnih politicnih entitet. 11 Primerjaj Trnovec, Kolumbova hci, str. 34. 12 Karlin, Popotne skice. 13 Karlin, Samotno potovanje. 14 Šmitek, Srecevanja z drugacnostjo, str. 10. 15 Pušavec, Ne prevec posrecena izdaja, str. 15. 16 Šmitek, Srecevanja z drugacnostjo, str. 7. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 formalno, cetudi le za kratek cas, 'polastila' tudi ta ali ona evropska sila«.17 med evropejcem nepoznane kraje, ki jih je na svojem popotovanju obiskala karlinova, ne moremo uvrstiti niti japonske.18 na zacetku 20. stoletja je bila v evropi že dobro poznana – ceprav nekateri povzdigujejo recentno obdobje na piedestal19 – ali kot je zapisala karlinova, »vsak evropski otrok že ceblja o gejšah, kimonih, japonskih svetilkah, zvonckih za sreco«.20 res je šogunat na zacetku 17. stoletja uradno prepovedal stike s tujci za dolgih 250 let, vendar so »japonci« interakcijo z zunanjim svetom ohranjali tudi mimo uradnega outleta, ki ga je predstavljal umetni otok dejima v neposredni bližina nagasakija. Ce so namrec hani bližje edu (današnjem tokiu) še sledili zahtevam bakufuja, so se oddaljeni politiki samoizolacije scasoma vedno bolj zoperstavljali. Skrivoma so kopirali evropske tehnologije, vedoželjno srkali zahodnjaško znanje in se navduševali nad tujimi ideologijami, kar jim je na koncu pripomoglo k zmagi v odlocilni, tudi krvavi, bitki za restavracijo cesarstva.21 odlocilen impetus za spremembo politicnega sistema je predstavljal prihod »crnih ladij« leta 1853. od notranjih družbenih in ekonomskih pritiskov razrahljani bakufu nepricakovane zunanje distrakcije niti ni znal in zmogel razrešiti sebi v prid. leta 1868 se je torej za japonsko zacelo novo obdobje, ki je korenito spremenilo potek azijske in svetovne zgodovine. Po kolonijah Velikega japonskega imperija Že takoj po vrnitvi politicne avtoritete cesarju se je zacela japonska ozemeljsko širiti, ko je oblast v tokiu leta 1869 najprej kolonizirala hokaido.22 Slednjega 17 Pagden, Peoples and Empires, str. 118. 18 Marsikomu mogoce presenetljivo, a Karlinova sploh ni bila prva popotnica oziroma popotnik s prostora današnje Slovenije, ki je obiskala Japonsko. Tam je dva meseca in pol leta 1901, in sicer v Kobeju, preživel že Ivan Jager (1871–1959) (Šmitek, Srecevanja z drugacnostjo, str. 185). V Ljubljani je od leta 1920 in vse do svoje smrti živela Japonka Kondo–Kawase Tsuneko (1893–1963), s slovenskim imenom Marija Skušek. 19 Luka Culiberg je tako v nekem intervjuju za nacionalni radio analiziral novele Alme Karlin o Japonski takole: »Namrec pac zavedati se moramo situacije, v kateri se je Alma Karlin tudi znašla kot evropska popotnica v casu ko Japonska res še ni bila prisotna v zavesti evropskega cloveka, tako na tak nacin, in se zato seveda ujame v veliko, mogoce tistih stereotipov, ki se še danes ohranjajo pri ljudeh, ki o Japonski pravzaprav vedo res samo posredno in zelo od dalec.« http://www.ff.uni–lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/ kliping/sep%202007/3097139.pdf (8. 9. 2011). 20 Karlin, Popotne skice, str. 103. 21 Pred letom 1868 je imela japonska cesarska družina minoren pomen za ljudske množice, mnogi niti niso vedeli, kdo je cesar (Befu, Hegemony and Homogenity, str. 88). 22 Veliki japonski imperij se je kasneje raztezal še severneje, saj so bili pod njegovo jurisdikcijo od leta 1875 Kurilski otoki in od 1905 še južni del Sahalina (Watt, When Empire Comes Home, str. 36.) je med svojim bivanjem na japonskem obiskala tudi karlinova. v njeni zapušcini najdemo razglednice s podobami ainujev,23 nomadskih staroselcev omenjenega otoka.24 kolonialni upravitelji so ainuje že kmalu po aneksiji otoka prisilili v sedentarni nacin bivanja. nevajeni takšnega nacina življenja, saj so se pred prihodom »tujih vsiljivcev« z juga, ki »jih vse bolj izrinjajo«,25 preživljali kot lovci in nabiralci, so bili nevešci in verjetno hkrati nezainteresirani delavci, zato jih je karlinova neupraviceno oznacila za nedelavne – edino veselje jim je seveda predstavljal lov.26 da bi bila mission civilisatrice japonskega imperija uresnicena v popolnosti, so bili ainuji prisiljeni v ucenje japonskega jezika, njihov materni jezik pa je bil prepovedan. Slednje je zabeležila tudi karlinova: »japonci jih vse bolj izrinjajo in jim prepovedujejo uporabljati njihovo govorico.«27 vendar se niso omejili le na prepoved uporabe jezika, staroselcem so zapovedali celo striženje las, na katere »so zelo ponosni«.28 podvrženi nasilni asimilaciji so bili ainuji v casu njenega obiska pred izumrtjem, kar je lucidno ugotovila že sama karlinova.29 kaj hitro po ponovni vzpostavitvi uradnih stikov z zunanjim svetom so politicne, vojaške in ekonomske elite novonastajajocega imperija spoznale, da sama kolonizacija »terra nullius« ne bo dovolj za njegov enakopraven status v mednarodni skupnosti. tuji vojaški, ekonomski, politicni in drugi svetovalci so preplavili ministrstva, urade, vojašnice, tovarne in šole, da bi prispevali svoj delež znanja k napredku, blaginji japonk ter japoncev. ko se je tako karlinova junija 1922 izkrcala v Yokohami30 – že takrat podobno kot danes središcu kitajske manjšine na japonskem –, je japonce že minilo prvotno slepo navdušenje nad vsem in vsakomur z Zahoda.31 kljub vsemu se je karlinovi zdelo, da se obicajen japonec v dvajsetih letih minulega stoletja še ni navadil na prisotnost evropejcev v svojem miljeju. 23 Glej Jezernik, Alma M. Karlin, državljanka sveta, str. 74; Trnovec, Kolumbova hci, str. 33. 24 Ainuji nekoc niso živeli le na Hokaidu, poseljevali so tudi južni Sahalin, Kurilske otoke in dele polotoka Kamcatka (Clarke, Lan guage, str. 71). 25 Karlin, Popotne skice, str. 85, 86. 26 Prav tam, str. 85, 88. 27 Prav tam, str. 86. 28 Prav tam, str. 89. 29 Prav tam, str. 86. 30 V Honoluluju se je vkrcala na japonsko ladjo s pomenljivim ime nom Siberia (Jezernik, Alma M. Karlin, državljanka sveta, str. 59), katere poimenovanje nakazuje aspiracije Velikega japonskega imperija; na Havaje pa je prispela z ladjo Empire State. Koncem 19. stoletja je imperializem na Japonskem postal družbena norma, odkrito so mu nasprotovali le posamezniki z roba takratne družbe, predvsem socialisti in romanticni idealisti (Beasley, Japanese Imperialism 1894–1945, str. 9–10). 31 Befu, Hegemony of Homogeneity, str. 132; Cwiertka, Modern Japanese, str. 144. VSE ZA ZGODOVINO klemen Senica, VElIkI jApONSkI IMpErIj V pOpOtNIŠkIh ZApISIh AlME kArlIN ZGODOVINA ZA VSE takole namrec opiše svoje videnje japonskega pogleda nase: »belo žensko sicer opazujejo z velikim zanimanjem, vendar tako, kakor mi gledamo ujeto opico, slona v živalskem vrtu ali kakšno redko živo bitje – kot nekaj nenavadnega, grdega in zabavnega«.32 mogoce so nekateri japonci v dvajsetih letih 20. stoletja še vedno zadržano sprejemali tujce v svojem mestu, vasi, vendar so že zdavnaj izgubili inferiorni kompleks v primerjavi z Zahodom. vladajocim imperialnim elitam in prebivalcem nasploh sta namrec zmagi v vojnah z dinastijo Qing (1894–1895) in ruskim rivalom (1904–1905) mocno okrepili pošteno naceto samozavest – posledica dejstva, da je bila japonska prisiljena v podpis precej krivicnih sporazumov z zahodnimi imperiji po ponovnem odprtju svojih meja. temu navzlic je iz zapisa alme karlin razvidno, da zanjo japonci še vedno niso sodili med »civilizirana ljudstva«.33 omenjeno je bilo v duhu tistega casa, saj je hotela japonska delegacija v preambulo društva narodov vkljuciti clen o enakopravnosti vseh narodov, a so temu mocno nasprotovali za svoj imperij se bojeci britanci.34 Zmaga v vojni s kitajsko pa ni zadovoljila apetitov vojaških jastrebov v tokiu, ampak je v kolonialni metropoli le še dodatno prilila olje na ogenj razpravam o tem, zakaj ima japonska pravico do lastnega imperija.35 ljudskim množicam je bilo ocitno malo mar, da sta triumfa sicer okrepila ugled japonske v oceh mednarodne javnosti, a hkrati precej prizadela domaco ekonomijo. 36 vojaški uspehi niso zgolj pozitivno vplivali na samopodobo japoncev, ampak so velikemu japonskemu imperiju omogocili kolonizirati formozo (tajvan), ki jo mnogi zgodovinarji (npr. beasley)37 napacno pojmujejo kot prvo japonsko kolonijo. naglo se je zacela modernizacija otoka, cetudi so se leta 1898 pojavile celo ideje o njegovi prodaji. razvoju prometne infrastrukture, šolskega sistema, kmetijstva in gospodarstva navkljub staroselci in tam živeci kitajci japonskih kolonialnih upraviteljev niso 32 Karlin, Popotne skice, str. 76. 33 Prav tam, str. 86. 34 Goto–Jones, Modern Japan, str. 74–75. 35 Prav tam, str. 66. 36 Befu, Hegemony of Homogeneity, str. 130. 37 Beasley, Japanese Imperialism 1894–1945, str. 143. Staroselci iz regije Alishan, tajvan (He po Kleeman, Under an Imperial Sun, str. 115) sprejeli odprtih rok. na tajvanu je karlinova na lastno željo obiskala pleme tayalov, ki jih je opisala kot najbolj divje staroselce na otoku.38 na tem mestu verjetno ne bo odvec opozorilo, ki preucevalcem alme karlin najveckrat uide. ko karlinova piše o »divjakih« na tajvanu, a verjetno tudi drugje, in opisuje njihove krute »navade in obicaje«, moramo imeti v mislih dejstvo, da si je podobe o »neciviliziranih drugih« ustvarjala pretežno na podlagi pripovedovanja svojih po izobrazbi približno enakovrednih sogovornikov39 – v primeru tajvana torej japoncev – in predhodnega branja literature. tudi v primeru neposrednega stika s staroselci se je morala opirati na prevajanje kolonialnih uradnikov, katerih pomoc je hvaležno sprejela.40 ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno je bilo dejansko njihovo znanje jezikov ljudi, ki so jim vladali, oziroma kako so kolonizirani obvladali japonšcino. Zatorej niti ni presenetljivo, da je o staroselcih na tajvanu pisala kot o »lovcih na cloveške glave«. japonski imperialni imaginarij si je namrec popaceno podobo o njih ustvaril že leta 1871. takrat so štiri japonske ribiške ladje z okinave zaradi tajfuna nasedle na tajvanskih obalah in clani plemena paiwan so ubili 54 od skupno 66 clanov posadke.41 38 Karlin, Popotne skice, str. 121–2, 118; n. d., 2006, str. 328–331. 39 Karlin, Samotno potovanje, str. 323, 335. 40 Karlin, Popotne skice, str. 122, 112. 41 Kleeman, Under an Imperial Sun, str. 19. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Clani istega plemena tayalov so potem oktobra leta 1930 najprej napadli osnovno šolo blizu vasi puli, nato še policijsko postajo in nekatere druge ustanove ter pri tem ubili 136 ljudi, od katerih le dva nista bila japonca. 42 vlado v tokiu je najbolj presenetilo dejstvo, da so se proti kolonialni nadoblasti zarotili posamezniki, ki so bili poprej njeni privrženci, samo pleme pa je veljalo za zgled kolonialne asimilacije – torej le niso bili tako »divji«, kot jih je opisovala »naša somešcanka«. na tajvanu je živela pri gospodu i., politicnemu oporecniku, ki se je boril za pravice koloniziranih in agitiral proti japonskemu imperiju.43 tako nam karlinova nehote odkriva, kako poenostavljeno je današnje prepricanje mnogih, predvsem privržencev pokolonialnih študij, da so bili imperiji vsemogocne, koherentne, monolitne politicne tvorbe. niso jih kritizirali zgolj domacini v kolonijah, torej kolonizirani oziroma tisti, ki niso ustrezali konceptu kolonizatorja, imperialne politike so grajali tudi intelektualci v kolonialnih metropolah.44 leta 1910 je veliki japonski imperij pridobil še eno kolonijo, in sicer korejo – japonci so jo imenovali chosen. vlogo slednje v japonskem imperialnem imaginariju je moc primerjati s tisto indije v britanskemoziroma Sibirije v ruskem. Že leta 1876 so japonske imperialne elite koreji vsilile podpis sporazuma o odprtju njenih pristanišc.45 kljub temu je bil japonski odnos do korejcev vse do kolapsa japonskega imperija leta 1945 izrazito ambivalenten. politicni in intelektualni diskurzi v metropoli so korejce predstavljali kot kulturno sorodne, a so si hkrati mocno prizadevali za njihovo kulturno, religiozno asimilacijo.46 podobno kot v ostalih kolonijah so japonski kolonialni uradniki tudi v koreji spodbujali gradnjo šintoisticnih svetišc in goram pogosto dodajali ime fuji.47 kolonizirani korejci so bili primorani v japonizacijo priimkov, cemur so se mocno upirali.48 vecina ima namrec moc odlocanja, kdaj ima manjšina – koncept manjšine se v antropologiji nanaša na politicno podrejenost in ne oznacuje števila clanov neke etnije – pravico ohraniti svoje specifike in kdaj ne.49 42 Prav tam, str. 28. 43 Karlin, Samotno potovanje, str. 321. 44 Howe, Empire – A Very Short Introduction, str. 87–88. 45 Beasley, Japanese Imperialism 1894–1945, str. 18, 43–44. 46 Karlinova zapiše, da so v Parku pagod zadnja tri nadstropja pagod postavljena ob njih, saj da so jih želeli japonski kolonialni uradniki nekoc odpeljati, a jim namera ni uspela (Karlin, Popotne skice, str. 107). Še nekaj bode v oci. Ceprav del istega imperija, so admini strativne meje ostale (Karlin, Samotno potovanje, str. 271). 47 Befu, Hegemony of Homogeneity, str. 24. 48 Oguma, A Genealogy of »Japanese« Self–images, str. 335. 49 Eriksen, Ethnicity and Nationalism, str. 330. karlinova je korejski polotok obiskala, ko je bil le–ta torej že vec kot desetletje »pod japonskim 'varstvom'«.50 korejske študente, s katerimi je potovala skupaj na vlaku, je opisala sledece: »So visokorasli, veliko bolj rjavi kakor japonci in imajo blage, zasanjane in izrazito otožne oci – oci zatiranih narodov.«51 karlinova je torej socustvovala s podjarmljenimi korejci, a imperij zanjo ocitno ni bil nujno nekaj slabega, ce je le »ubogim divjakom« prinesel »kulturne in materialne dobrine civilizacije«.52 božena orožen poudarja, da je imela karlinova tri domovine, in sicer evropo, avstro–ogrsko in kraljevino ShS.53 Za nas je najzanimivejša njena pripadnost kontigvitetnemu imperiju, saj je karlinova nedvomno imela avstro–ogrske imperialne Kulturbrille.54 Za baskarja so imperialni konteksti tisti, ki determinirajo potovalne in potopisne prakse: »pripadnost potopiscev multinacionalnim imperijem in njihova vpetost v razlicne imperialne kontekste pomembno oblikujeta njihovo subjektivnost, vplivata na njihove temelje podmene o 'drugem', na specifiko njihove percepcije, na njihove potovalne navade, itn. takšno subjektivnost lahko poimenujemo imperialni stil – in jo s tem razlikujemo od etnicnega stila. /…/ perspektiva imperialnega stila ne zanika nujno obstoja etnicnega stila, vendar gradi na podmeni, da imperialni okvir oblikuje subjektivnost in habitus veliko bolj, kot to dopušca nacionalisticni pogled.«55 korejci so se japonski kolonizaciji vecinoma – še karlinova je zapisala, da si je kraljevo palaco ogledala v spremstvu korejskih oficirjev – upirali, a vse do leta 1945 neuspešno.56 Že leta 1919 so sicer organizirali množicne proteste proti japonski nadvladi, vendar je njihovo »pomlad naroda« japonska cesarska vojska zadušila. 57 kljub temu japonski imperij ni povzrocal zgolj prelivanja krvi, kot danes radi prikazujejo korejski nacionalisticni zgodovinarji. Spodbujal je tudi ekonomski napredek – japonske imperialne strategije so v nasprotju s tistimi rivalskih ali zavezniških imperijev spodbujale 50 Karlin, Popotne skice, str. 105. 51 Prav tam, str. 103 (poudarek dodan). 52 Prav tam, str. 105. 53 Orožen, Dom, domovina in jezik, str. 155–156. 54 Avstro–Ogrska je bila imperij brez prekomorskih kolonij. Pogo sto je deležna ocitkov o svoji negostoljubnosti do narodov, ki jih je vkljucevala, a obstajajo tudi nasprotna mnenja. Tako Baskar zapiše, da »/.../ nekdanji habsburški narodi zmotno mislijo, da je bila habsburška monarhija, »jeca narodov«, sovražna do kultur in jezikov narodnih skupin, ki so jo sestavljale. V resnici pa so bile eticna, jezikovna in kulturna identiteta v habsburški monarhiji cenjene, njihovo izražanje pa se je spodbujalo, saj je bil slavilni diskurz o tej raznolikosti izjemno pomembna sestavina ideologije, ki je monarhiji dajala legitimnost.« (Baskar, Austronostalgia and Yugonostalgia in the Western Balkans, str. 51) 55 Baskar, Nacini potovanja in orientalisticno potopisje v avstro–ogr ski provinci, str. 29. 56 Karlin, Popotne skice, str. 107. 57 Seth, A Concise History of Modern Korea, str. 46–48. VSE ZA ZGODOVINO klemen Senica, VElIkI jApONSkI IMpErIj V pOpOtNIŠkIh ZApISIh AlME kArlIN ZGODOVINA ZA VSE razvoj težke industrije v svojih kolonijah58 – in družbene spremembe. omogoceno je bilo šolanje deklic, ženske posledicno niso bile vec obsojene le na vlogo hestij kot nekoc.59 karlinova tako ugotavlja, da je bila »menjava oblasti verjetno prava sreca«,60 s cimer se strinja ameriška antropologinja Soh, saj so imele nekatere ženske v kolonialni koreji s pojavom kapitalisticne družbene ureditve koncno priložnost zapustiti dom, »da bi ubežale družinskemu nasilju, hudi revšcini, družinskim zdraham ali dogovorjenim porokam«.61 na svoji poti po azijski celini se je karlinova nekaj dni mudila tudi v mandžuriji, in sicer v mukdenu ter v dairenu, današnjem dalianu.62 Slednji je bil glavno pristanišce mandžurije in je pripadal kitajski, »a port arthur in dairen je morala odstopiti japonski«.63 mandžurija je bila gospodarsko izjemno pomemben del japonskega imperija, saj je zagotavljala surovine za njegovo industrijo v kolonialni metropoli. japonski imperialne elite so kasneje preferirale razvoj orožarske, avtomobilske, letalske in železniške industrije kar v sami mandžuriji; do konca vojne so japonske investicije v tej koloniji presegle 10.000 milijonov jenov, kar je po menjalniškem tecaju iz leta 1941 pomenilo 2500 milijonov dolarjev.64 Življenje v kolonialni metropoli karlinova je dobro leto dni, in sicer med junijem 1922 in julijem 1923, na japonskem preživela v obdobju, dandanes poznanem pod imenom taisho. omenjeni cas med letoma 1912 in 1926 je v zgodovinopisju cesto prikazan kot cas ekonomskega razcveta in politicne demokracije. med svojim bivanjem na japonskem je opazila, da so japonske ženske precej inferiorne v primerjavi z moškimi, kar je povzela v misli: »Ženska tod nic ne velja.«65 ideologija moževe vecplastne superiornosti do ženske je bila zaobjeta v motu »otoko wa soto, onna wa uchi« (kar lahko malo hudomušno prevedemo kot »žena naj bo doma«), ki je po mnenju poljske antropologinje cwiertkove zacel izgubljati svojo veljavo šele nedavno. Žena je bila tako od zacetka obdobja meiji (1868–1912) obsojena na Kinder, Küche, Kirche. neegalitarni odnosi med spoloma pa tudi na japonskem niso veljali od pamtiveka. 58 Soh, The Comfort Women, str. 13. 59 »Dandanes si ženske ne zastirajo obrazov in imajo vec svobode.« (Karlin, Popotne skice, str. 109) 60 Prav tam, str. 105. 61 Soh, The Comfort Women, str. 2. 62 Karlin, Popotne skice, str. 280, 314. 63 Prav tam, str. 314. 64 Beasley, Japanese Imperialism 1894–1945, str. 123, 213–214. 65 Karlin, Popotne skice, str. 76. v obdobju tokugawa (1603–1868) je namrec še veljalo, da moški pomagajo ženam pri vzgoji otrok, nakupih in gospodinjskih opravilih.66 v zadnjih letih 19. stoletja in vse do konca druge svetovne vojne so si uradniki ministrstva za šolstvo želeli uveljaviti državno ideologijo, ki je ženskam zapovedovala, da morajo biti »dobre žene, pametne matere« (»ryosai kenbo«).67 Zatorej ni posebej presenetljivo, da je karlinova porocene japonke oznacila za »delavno kljuse in plemensko žival«.68 Seveda niso vse ženske privolile v vlogo gospodinje in tudi karlinova poroca o gospe m., ki se je po šestih letih zakona locila od svojega japonskega soproga.69 locitve v dvajsetih letih preteklega stoletja niso bile neredek pojav zgolj med clani urbanih elit kolonialne metropole, ampak celo na njeni periferiji – okinavi,70 ceprav so ženske težje dosegle razvezo kot moški.71 Sodobnih videnj neegalitarnih odnosov med moškimi in ženskami na japonskem v obdobju taisho potemtakem ne smemo dojemati crno–belo, saj obstaja v vsaki družbi dihotomija med njenimi pravili in praksami. nasprotno, kot je na primeru svojega sodelavca, sicer hišnika na nemški ambasadi v tokiu, iskrivo ponazorila že karlinova,72 »utegnejo ženske, cetudi so v mnogih družbah prikrajšane za formalno politicno moc, uveljavljati precejšnjo mero moci posredno in v okviru doma«.73 karlinova med opisom svojega obiska kamakure kara evropejce zaradi njihove obremenjenosti s fizicnim izgledom in vzhodu pripiše bolj poduhovljena nagnjenja in rafiniran odnos do umetnosti.74 danes vemo, da je potrebno te zapise o duhovnosti vzhodnjakov brati cum grano salis.75 njeni opisi japonske bi bili zagotovo drugacni, ce bi leto dni namesto v tokiu preživela v moderni osaki, med »velikimi trgovinami in hitecimi japonci, ki so že postali nevljudni«.76 Zacetki 20. stoletja so bili 66 Cwiertka, Modern Japanese, str. 90. 67 Kot ob tem opozarja Unojeva, so se proti takšni percepciji nekatere ženske vedno upirale, zato se omenjena ideologija ni nikoli uspela v celoti uveljaviti (Uno, The Death of »Good Wife, Wise Mother«?, str. 294, 302) 68 Karlin, Popotne skice, str. 81. 69 Karlin, Samotno potovanje, str. 228. 70 Ito, The »Modern Girl« Question in the Periphery of Empire, str. 249. 71 Uno, The Death of »Good Wife, Wise Mother«?, str. 299. 72 Karlin, Popotne skice, str. 252. 73 Eriksen, Majhni kraji, str. 154, glej tudi str. 160. 74 Karlin, Samotno potovanje, str. 233, 251. 75 Da je japonske politicne elite še kako zanimalo fizicno telo prebival cev imperija – v duhu ideje, da so lahko zgolj fizicno mocni vojaki dobri bojevniki –, dokazuje ustanovitev Imperialnega vladnega inštituta za prehrano leta 1921 (Cwiertka, Modern Japanese, str. 121). 76 Karlin, Samotno potovanje, str. 271. Seveda to ne implicira, da je bil takratni Tokio periferija, saj je predstavljal politicno, gospodarsko in intelektualno središce japonskega kolonialnega imperija – njegova populacija je v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja že presegala 2 milijona (Ito, The VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 prica vzponu veleblagovnic, ki so zacele obvladovati »trgovsko, arhitekturno in kulturno krajino japonskih mest«.77 mesta so preplavili nad evropsko modo navdušene japonke in gizdalinski japonci, saj tudi karlinova piše o »japoncih, ki nosijo zahodnjaško obuvalo« in evropska oblacila.78 pojavil se je srednji družbeni razred, katerega tipicne predstavnice so bile prve office ladies, pendantke salarimanov. le–te so povecini opravljale slabo placana dela, a so bile v popularni kulturi orisane kot »ikone modernega življenja: vpadljive in urejene po zadnji modi, z izdelki in modnimi muhami potopljene v svet potrošništva, pogosto so veljale za moralno liberalne, svojim strankam so skupaj z zahodnjaškimi oblacili prodajale poljubcke. to so bile moga ali modan gaaru (moderna dekleta)«.79 povecana gospodarska rast imperija zaradi prve svetovne vojne je pozitivno vplivala na financne prihodke predvsem urbanih gospodinjstev. višji življenjski standard je potem ljudem omogocil, da so del prihodkov namenili za razkazovalno potrošnjo. karlinova je v svojih itinerarijih pisala tudi o hrani, ki jo je jedla na poti. tako je ob prihodu v Yokohamo skupaj z rusi obedovala »curry z rižem«.80 japonska je bila takrat že dodobra seznanjena z evropsko, tudi kitajsko, kulinariko. Sprva je med bivanjem v tokiu bolj životarila, zato so bili njeni obroki skromni. Zajtrkovala je košcek kruha, kosilo so sestavljali sojini zvitki, vecerjo pa breskve.81 le nekaj strani kasneje pa napiše nekaj, kar podre naše stereotipne predstave o japonski kulinariki: »rade volje bi si privošcila vsak dan nekaj riža, juho ali nekaj zelenjave, vendar teh stvari nisem mogla dobiti.«82 v dvajsetih letih minulega stoletja beli riž zaradi svoje eksluzivnosti – povezane z njegovo ceno – še zdalec ni bil glavna jed v japonskih gospodinjstvih. japonske kuharske navade tistega casa cwiertka opiše takole: »kljub rastocemu življenjskemu standardu ob koncu 19. in zacetku 20. stoletja je bila prehrana kmetov še vedno dalec pod mestnim standardom. Katemashi, jed iz riža, prosa in jecmena, skuhana z nasekljano redkvijo, in hagate, ki je namesto redkvinega korena vsebovala liste, sta bili še v 20. in 30. letih 20. stoletja stalnica v mnogih podeželskih gospodinjstvih.83 karlinova je bila sicer prava poliglotka, a žal med jeziki, ki jih je suvereno obvladala, ne najdemo japon »Modern Girl« Question in the Periphery of Empire, str. 240). Le Karlinova je že med pisanjem potopisov verjetno imela v mislih svojo bralsko publiko, ki je v njih vecinoma iskala potrditev svojih stereotipnih zamišljanj »oddaljenih svetov«. 77 Cwiertka, Modern Japanese, str. 50. 78 Karlin, Popotne skice, str. 74; Karlin, Samotno potovanje, str. 245. 79 Goto–Jones, Modern Japan, str. 71. 80 Karlin, Samotno potovanje, str. 225. 81 Prav tam, str. 230. 82 Prav tam, str. 245. 83 Cwiertka, Modern Japanese, str. 67. Modernost na razpotju, (Goto–Jones, Modern Japan, str. 73) šcine. trnovceva sicer omeni, da se je v londonu ucila japonsko, a da je ob prihodu znala le dve besedi, in sicer »prosim in oprostite«.84 njeno znanje jezika je ostalo na ravni vljudnostnih fraz, ceprav se pohvali z zadovoljivim sporazumevanjem s sopotniki na tramvaju.85 neznanje japonskega jezika jo je obcasno spravljalo v zagato, še posebej travmaticni so bili zanjo obiski pošte za tujce, ceprav so uslužbenci bolje govorili angleško kot ona japonsko.86 v opisu ponovnega srecanja z gospodom nobujijem, tokrat v tokiu, je moc najti tudi tole lamentacijo: »govoril je jezik dežele, jaz pa ne«.87 vse to pa ji ni preprecevalo druženja z domacini, s katerimi se je verjetno sporazumevala v nemšcini, anglešcini oziroma francošcini, jezikih torej, ki jih je tudi poucevala.88 na splošno je bila raven znanja angleškega jezika na japonskem v zgodnjem obdobju taisho zadovoljiva, sodi clarke, saj je bila tretjina kurikuluma v nižji srednji šoli posvecena ucenju anglešcine,89 a se z omenjeno trditvijo karlinova verjetno ne bi strinjala.90 84 Trnovec, Kolumbova hci, str. 21, 33. 85 Karlin, Samotno potovanje, str. 335; Karlin, Popotne skice, str. 78. Njeno pomanjkljivo znanje jezika odkriva zapis, da vsaka japonska ladja pripada združenju »maru« (Karlin, Samotno potovanje, str. 312). Japonske ladje pogosto nosijo pripono maru, ki v japonšcini pomeni krog. S tem poimenovanjem naj bi izražali željo po varni vrnitvi ladje v pristan. 86 Karlin, Popotne skice, str. 77. 87 Po Jezernik, Alma M. Karlin, državljanka sveta, str. 24. 88 Karlin, Popotne skice, str. 79; Samotno potovanje, str. 243. 89 Clarke, Language, str. 72. 90 Karlin, Popotne skice, str. 78–79. VSE ZA ZGODOVINO klemen Senica, VElIkI jApONSkI IMpErIj V pOpOtNIŠkIh ZApISIh AlME kArlIN ZGODOVINA ZA VSE karlinova intenzivnemu druženju z domacini navkljub ni verjela, da ji je uspelo razodeti vse skrivnosti »japonske duše«.91 Cemu takšna negativna samoobtožba, nam ni znano. ni nemogoce, da so pisateljicini japonski sogovorniki v pogovorih z njo neposredno ali med vrsticami omenjali njeno nezmožnost do popolnosti spoznati njihovo kulturo. antropolog harumi befu vzvišen odnos japoncev do tujcev, zbledel ni vse do danes, pojasnuje sledece: »pojem edinstvenosti pogosto spremlja prepricanje, da nejaponci teh posebnosti ne morejo razumeti ali v celoti doumeti. Za doumetje teh posebnosti naj bi bil potreben ne razumski ali logicen, ampak intuitiven vpogled v japonsko kulturo, ki ga imajo lahko le domacini. tujci zato veljajo za nezmožne razumeti bistvo japonske kulture.«92 Zakaj je potemtakem japonska izkušnja na karlinovi pustila tako mocan pecat? nad deželo se je navdušila med svojim bivanjem v londonu, ko je nakljucno srecanje z že zgoraj omenjenim japoncem nobujijem g. spodbudilo njeno zanimanje za celotno azijo.93 od njega naj bi karlinova izvedela ogromno o njegovi domovini. 94 v svoji znatiželjnosti se je še sama že pred odhodom na popotovanje lotila intenzivne priprave nanj, tako šlibar, ko je »študirala zgodovino, zemljepis, naravoslovje, urila se je v slikanju in sestavljala slovar desetih jezikov, med katerimi je bila tudi slovenšcina«.95 obenem se je na svoja potovanja temeljito pripravljala še z branjem potopisov.96 v maniri predstavnikov evropskih orientalizmov si je podobe obiskanih krajev ustvarila, še preden se je sploh odpravila na pot.97 ocitno je potem japonska najbolj od vseh destinacij, ki jih je obiskala, ustrezala podobi »daljnih sanjskih svetov, ki sem si jih sama ustvarila«.98 drznimo si postaviti še dodaten razlog za fascinacijo alme karlin nad japonsko in njenimi prebivalci,99 ko »nobeno drugo ljudstvo ni takšno, kakršno so japonci«.100 jezernikova poudarja, da je bil takratni nemški veleposlanik na japonskem Wilhelm Solf (1862–1936) med domacini precej priljubljen,101 saj je »budil precejšnje zanimanje za nemcijo«.102 Sama karlinova je zapisala, 91 Karlin, Samotno potovanje, str. 243–244. 92 Befu, Hegemony of Homogeneity, str. 67. 93 Trnovec, Kolumbova hci, str. 21, 22. 94 Jezernik, Alma M. Karlin, državljanka sveta, str. 24. 95 Šlibar, Alma M. Karlin – popotnica in zbirateljica, str. 135. 96 Glej Trnovec, Kolumbova hci, str. 26. 97 Said, Orientalizem – zahodnjaški pogledi na Orient. 98 Karlin, Samotno potovanje, str. 266. 99 Podobno kot Japonci so bili Karlinovi ljubi le še pripadniki kolo nialne metropole imperija, »kjer sonce nikoli ne zaide« – Angleži (glej Orožen, Dom, domovina in jezik, str. 157). 100 Karlin, Popotne skice, str. 112. 101 Jezernik, Alma M. Karlin, državljanka sveta, str. 73. 102 Karlin, Samotno potovanje, str. 269. da je bila japonska mocno naklonjena nemciji, ceprav je morala hkrati loviti ravnotežje v odnosu z anglijo,103 ki je bila do zacetka dvajsetih let preteklega stoletja njena kljucna zaveznica. vendar japonska afiniteta do nemcev ni bila nekaj novega. Že v obdobju meiji (1868–1912) so se japonske elite pri izgradnji imperija najvec zgledovale po nemškem modelu104 in tudi kasneje so ga imele v cislih.105 njihova odlocitev niti ni presenetljiva, ce vemo, da je bil nemški imperij med letoma 1871 in 1914 superiorna ekonomska sila v evropi; vojaški uspehi v vojnah med 1866 in 1871 so mu prinesli tudi vojaško slavo.106 dasiravno je le–ta s porazom v prvi svetovni vojni nekoliko zbledela, so »japonci prej kot vsi ostali narodi priznali, da je nemcija v vsakem pogledu premocna – tudi v znanju, miselnosti in znacaju, kar krepi deželo kot vojno silo –, da bi lahko kdaj propadla«.107 je potemtakem karlinova »deželo vzhajajocega sonca« sprejela za svojo ne samo zaradi eksistencne brezskrbnosti,108 ampak ker je bil mimikriticni veliki japonski imperij v mnogocem celo pristnejši od originala? »Spali smo v praznih japonskih sobah, ki so bile med seboj locene le z drsnimi vrati; še enkrat naj omenim – v veliko pohvalo japoncem – da se tako varno ne bi pocutila niti z belci.«109 Viri in literatura Baskar, Bojan: austronostalgia and Yugonostalgia in the Western balkans. v: Europe and its Other – Notes on the Balkans. božidar jezernik, rajko muršic in alenka bartulovic, ur. ljubljana: filozofska fakulteta, 2007, str. 45–62. Baskar, Bojan: nacini potovanja in orientalisticno potopisje v avstro–ogrski provinci: primer antona aškerca. v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 48, št. 3/4, str. 24–35. Beasley, William g.: Japanese Imperialism 1894–1945. oxford: clarendon press in new York: oxford university press, 1987. 103 Prav tam, str. 269. 104 Lieven, The Russian Empire and Its Rivals, str. 8. Državi druži tudi povojna usoda – potem ko nobeni od njiju ni uspelo uresniciti imperialnih nacrtov, sta namrec gospodarsko prosperirali po drugi svetovni vojni (Burbank in Cooper: Empires in World, str. 11). Ob analizi povojnega japonskega »gospodarskega cudeža« pogosto spregledamo vlogo vojn v Koreji in Vietnamu pri tem. 105 »Drugace pa je bila Japonska – gotovo zaradi izkušenj in takta veleposlanika – zelo naklonjena Nemciji.« (Karlin, Samotno potovanje, str. 269) (poudarek dodan) 106 Lieven, The Russian Empire and Its Rivals, str. 179. 107 Karlin, Samotno potovanje, str. 269. 108 Trnovec, Kolumbova hci, str. 33; primerjaj Jezernik, Alma M. Kar lin, državljanka sveta, str. 73. 109 Karlin, Samotno potovanje, str. 265–266. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Befu, harumi: Hegemony of Homogeneity – An Anthropological Analysis of Nihonjinron. melbourne: trans pacific press, 2011. Bourdieu, Pierre: Prakticni cut (1. knjiga). ljubljana: Studia humanitatis, 2002. Burbank, jane in Frederick cooper: Empires in World History – Power and the Politics of Difference. princeton: princeton university press, 2010. clarke, hugh: language. v: The Cambridge Companion to Modern Japanese Culture. Yoshio Sugimoto (ur.), cambridge: university press, 2009, str. 56–75. cooper, Frederick: Colonialism in Question – Theory, Knowledge, History. berkeley: university of california press, 2005. culiberg, Luka: [intervju na radio Slovenija], prepis na: http://www.ff.uni–lj.si/fakulteta/aktualno/ kronika/kliping/sep%202007/3097139.pdf (dostopno, 8. 9. 2011). cwiertka, Katarzyna j.: Modern Japanese Cuisine – Food, Power and National Identity. london: reaktion books, 2007. Eriksen, Thomas hylland: Ethnicity and Nationalism – Anthropological Perspectives. london: pluto press, 2002. Eriksen, Thomas hylland: Majhni kraji, velike teme. maribor: aristej, 2009. goodenough, Ward h.: anthropology in the 20th century and beyond. v: American Anthropologist, 104, št. 2, str. 423–440. goto–jones, christopher: Modern Japan – A Very Short Introduction. oxford in new York: oxford university press, 2009. howe, Stephen: Empire – A Very Short Introduction. oxford in new York: oxford university press, 2002. Ito, ruri: The »modern girl« Question in the periphery of empire – colonial modernity and mobility among okinawan Women in the 1920s and 1930s. v: The Modern Girl Around the World – Consumption, Modernity, and Globalisation. alys eve Weinbaum idr. (ur.), durham: duke university press, 2008, str. 240–262. jezernik, jerneja: Alma M. Karlin, državljanka sveta – življenje in delo Alme Maximiliane Karlin (1889– 1950). ljubljana: mladinska knjiga, 2009. Karlin, Alma M.: Popotne skice. ljubljana: kmecki glas, 1997. Karlin, Alma M.: Samotno potovanje v daljne dežele – tragedija ženske. celje: društvo mohorjeva družba in celjska mohorjeva družba, 2006. Kleeman, Faye yuan: Under an Imperial Sun – Japanese Colonial Literature of Taiwan and the South. hawai`i: university of hawai`i press, 2003. Lieven, Dominic: The Russian Empire and Its Rivals. london: pimlico, 2003. Monaghan, john in just, Peter: Socialna in kulturna antropologija – zelo kratek uvod. ljubljana: krtina, 2008. oguma, Eiji: A Genealogy of »Japanese« Self–images. melbourne: trans pacific press, 2002. orožen, Božena: dom, domovina in jezik — alma karlin – ob 40-letnici smrti svetovne popotnice in pisateljice. v: Celjski zbornik, 1990, str. 153–64. Pagden, Anthony: Peoples and Empires – A Short History of European Migration, Exploration, and Conquest, from Greece to the Present. new York in toronto: modern library, 2003. Pušavec, Marijan: ne prevec posrecena izdaja – etnološki spisi alme karlin. Delo, 52, št. 226, ljubljana, (29. september) 2010, str. 15. Said, Edward W.: Orientalizem – zahodnjaški pogledi na Orient. ljubljana: iSh fakulteta za podiplomski humanisticni študij, 1996. Seth, Michael j.: A Concise History of Modern Korea – From the Late Nineteenth Century to the Present. plymouth: rowman & littlefield publishers, 2010. Soh, Sarah c.: The Comfort Women – Sexual Violence and Postcolonial Memory in Korea and Japan. chicago: university of chicago press, 2008. Šlibar, Vladimir: alma m. karlin – popotnica in zbirateljica. v: Almine meje in margine. marija pocivavšek (ur.), celje: muzej novejše zgodovine, 2009, str. 134–147. Šmitek, zmago: Srecevanja z drugacnostjo – slovenska izkustva eksotike. radovljica: didakta, 1995. trnovec, Barbara: Kolumbova hci – življenje in delo Alme M. Karlin. celje: pokrajinski muzej, 2011. uno, Kathleen S.: The death of »good Wife, Wise mother«?. v: Postwar Japan as History. andrew gordon (ur.), berkeley: university of california press, 1993, str. 293–322. Watt, Lori: When Empire Comes Home – Repatriation and Reintegration in Postwar Japan. cambridge (mass.) in london: harvard university press, 2009. Zusammenfassung DAS KAISErrEIch groSSjAPAN IN DEN rEISEBErIchtEN VoN ALMA KArLIN von allen reisenden aus dem gebiet des heutigen Slowenien, die die Welt zu beginn des 20. jahrhunderts bereisten, ist dem breiteren publikum sicher alma m. karlin am geläufigsten – jene cillierin also, die sich mit mehr enthusiasmus im herzen als geld in der tasche auf den Weg machte. ihre auflehnung gegen die damaligen gesellschaftlichen normen gebietet immer VSE ZA ZGODOVINO klemen Senica, VElIkI jApONSkI IMpErIj V pOpOtNIŠkIh ZApISIh AlME kArlIN ZGODOVINA ZA VSE noch respekt, obwohl man hier und da ihre „eurozentrischen“ und „rassistischen“ anmerkungen über die einheimischen, denen sie auf ihrer reise begegnete, bekrittelt. doch in den zwanziger jahren des vergangenen jahrhunderts galten andere gesellschaftliche regeln als heute. von der vielzahl der gegenden, die karlin auf ihrer Weltreise besuchte, machte japan einen starken positiven eindruck auf sie. doch dieses land war während ihres aufenthaltes, vom Sommer 1922 bis zum Sommer 1923, nicht das land, das wir heute kennen. teil des kaiserreichs großjapan waren auch korea und taiwan, die karlin nach einjährigem aufenthalt in der kolonialen metropole bereiste. in taiwan besuchte sie auf eigenen Wunsch auch die ureinwohner des Stammes tayal, nach ihren Worten die blutrünstigsten auf der ganzen insel. dabei entging ihr leider, dass der „kannibalismus“ der kolonialisierten eigentlich ein konstrukt der japanischen kolonialbeamten war, die damit ihre oberherrschaft zu begründen versuchten. den Stamm der ainu, dem sie bei ihrem besuch auf hokkaido begegnete, bezeichnete sie als faul, äußerte aber auch ihre Sorge um dessen zukünftiges Schicksal. der einjährige aufenthalt in tokio und der umgang mit der dortigen intellektuellen und künstlerischen elite machte einen starken eindruck auf karlin, obwohl es ihr – laut ihren eigenen Worten – als europäerin nicht gegeben war, die „japanische Seele“ als ganzes zu be greifen. die größten Schwierigkeiten bereiteten ihr ihre mangelhaften japanischkenntnisse, daher unterhielt sie sich mit ihren gesprächspartnern wohl hauptsächlich auf französisch, deutsch und englisch – den Sprachen, die sie dort auch unterrichtete. die periode Taisho (1912–1926) wird in der historiographie oft als Zeit der politischen und gesellschaftlichen freiheit und des ökonomischen fortschritts gesehen, da der erste Weltkrieg das japanische kaiserreich nicht betroffen hatte. allerdings kämpfte japan auf Seite der entente und konnte mit logistischer hilfe der verbündeten beträchtlich wirtschaftlich erstarken. die blinde japanische bewunderung für alles fremde war damals bereits verblasst und die japanischen Siege im krieg gegen china (1894–5) und später russland (1904–5) hatten japan das Selbstbewusstsein zurückgegeben, das nach unterzeichnung der nicht egalitären abkommen mit den europäischen imperien und den uSa im 19. jahrhundert angeschlagen war. nicht verblasst war hingegen die begeisterung für alles deutsche, die noch in die periode Meiji (1868–1912) zurückreichte. damals war das deutsche kaiserreich den japanischen imperialen eliten ein vorbild bei der Schaffung ihres imperiums im fernen osten. hat also japan alma karlin deshalb begeistert, weil das mimikryartige japanische kaiserreich „päpstlicher als der papst“ war? Schlagwörter: alma karlin, kaiserreich großjapan, ureinwohner VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec Neprava Valvasorjeva hiša v Krškem sredi 19. stoletja v rokah njegovega daljnega sorodnika inneposrednih potomcev – vzrok za »usodno« pomoto? Pozabljeni ljubiteljski muzealec Anton pl. Hohenwart (1768–1846) golec Boris, izr. prof. dr., znanstveni svetnik, Zgodovinski inštitut milka kosa, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, novi trg 2, Si-1000 ljubljana, bgolec@zrc-sazu.si 930.85(497.4Krško):929Valvasor j.V. NEPrAVA VALVASorjEVA hIŠA V KrŠKEM SrEDI 19. StoLEtjA V roKAh NjEgoVEgA DALjNEgA SoroDNIKA IN NEPoSrEDNIh PotoMcEV – VzroK zA »uSoDNo« PoMoto? Pozabljeni ljubiteljski muzealec Anton pl. Hohenwart (1768–1846) nova odkritja so potrdila avtorjevo domnevo, da so staro mešcansko hišo v krškem, ki je poldrugo stoletje veljala za zadnji dom kranjskega polihistorja janeza vajkarda valvasorja (1641–1693), sredi 19. stoletja posedovali njegovi potomci baroni dienerspergi. to dejstvo bi lahko kmalu zatem botrovalo zmotni oznacitvi hiše za valvasorjevo (1859). poleg tega so dienerspergi hišo podedovali po antonu pl. hohenwartu (1768–1846), lastniku v letih 1826–1846, ki je bil potomec valvasorjevega polbrata karla in je morda celo sam pripomogel k prepricanju, da je hiša nekoc pripadala kranjskemu polihistorju. pl. hohenwart, ljubitelj preteklosti, je kranjskemu deželnemu muzeju v ljubljani zapustil svojo razmeroma bogato zbirko starih predmetov in dokumentov. njegova hiša, v kateri je bil v drugi cetrtini 19. stoletja neke vrste zasebni muzej, kar je povsem potonilo v pozabo, je danes kot po nakljucju del mestnega muzeja krško. Kljucne besede: Hohenwart, Valvasor, Dienersperg, Krško, muzejske zbirke, muzej golec Boris, phd, associate professor, Senior researcher, milko kos historical institute, Scientific research centre, Slovenian academy of Sciences and arts, novi trg 2, Si-1000 ljubljana, bgolec@zrc-sazu.si 930.85(497.4Krško):929Valvasor j.V. thE WroNg VALVASor houSE IN KrŠKo IN thE hANDS oF hIS DIStANt rELAtIVE AND IMMEDIAtE SuccESSorS IN thE MIDDLE oF thE 19th cENtury – rEASoN For thE “FAtEFuL” MIStAKE? The Forgotten Museum Enthusiast Anton von Hohenwart (1768–1846) new discoveries have confirmed the author’s assumption that the old town house in krško, which for a century and a half was believed to have been the last home of the carniolan polymath janez vajkart valvasor (1641–1693), was owned by his successors, the dienersperg barons. This fact nearly led to the mistaken belief that the house belonged to valvasor (1859). besides this, the dienerspergs inherited the house from anton von hohenwart (1768–1846), who owned it between 1826–1846 and who was a descendant of valvasor’s half–brother karl and who possibly also contributed to the belief that the house once belonged to the carniolan polymath. von hohenwart, a history aficionado, left to the carniolan regional museum in ljubljana his relatively rich collection of old artifacts and documents. his house, which served as a kind of a private museum in the second quarter of the 19th century, a fact once completely forgotten, today accidentally happens to be part of the krško city museum. Key words: Hohenwart, Valvasor, Dienersperg, Krško, museum collections, museum VSE ZA ZGODOVINO boris Golec, NEprAVA VAlVASOrjEVA hIŠA V krŠkEM SrEDI 19. StOlEtjA … ZGODOVINA ZA VSE prispevek v zadnji številki Zgodovine za vse, obravnava spominov dveh valvasorjevih potomcev baronov dienerspergov, oceta franca ksaverja (1773–1846) in sina antona aleksa (1820–1889),1 bi ostal nedorecen brez dopolnila, v katerem bom opozoril na še nekaj medtem ugotovljenih zanimivih podrobnosti. povezane v celoto zaokrožujejo podobo dienerspergove rodbine sredi 19. stoletja, predvsem pa potrjujejo mojo pred casom (2007) izraženo domnevo, zakaj je lahko ljubiteljski zgodovinar anton jellouschek pred poldrugim stoletjem (1859) valvasorju v krškem zmotno pripisal hišo,2 ki je do pred kratkim nosila ime »valvasorjeva«, od leta 2010 pa je sestavni del muzejskega kompleksa mestnega muzeja krško (valvasorjevo nabrežje 4). do oznacitve hiše za valvasorjev zadnji dom skoraj gotovo ne bi prišlo, ce je v drugi cetrtini 19. stoletja ne bi posedoval in v njej prebival anton pl. (von) hohenwart (1768–1846). v spominih polihistorjevega prapravnuka franca ksaverja barona dienersperga, po vecini napisanih leta 1835 na dobrni, je ta mož omenjen enkrat samkrat in še to le bežno. nova odkritja pa so pokazala, da lahko prav pl. hohenwarta, dienerspergovega daljnega sorodnika in pravega bratranca njegove žene antonije, rojene baronice adelstein (1782–1845), z veliko verjetnostjo oznacimo kot (ne)posrednega krivca za nastanek pomote o valvasorjevem zadnjem domu, v katerem je kranjski polihistor jeseni 1693 zatisnil oci. valvasorjev potomec franc ksaver baron dienersperg je hohenwarta v spominih omenil kot krstnega botra svoje najmlajše hcerke marije ivane, rojene 12. julija 1824 v celju. anton hohenwart, ki mu pisec spominov niti ni namenil plemiškega naslova, naj bi tedaj botroval skupaj s svojo sestro nepomuceno, vendar celjska krstna matica razkriva, da je odsotnega botra v resnici nadomešcal namestnik. vse je torej kazalo, da je bila hohenwartova vloga v življenju valvasorjevega potomstva zgolj epizodna in tako neprimerno manjša kot vloga njegove sestre, ki je pri dienerspergovih v celju tudi živela in tam leta 1832 umrla. Zlahka sem se zato zadovoljil le z osnovnimi rodoslovnimi podatki neporocenega brata in sestre pl. hohenwart, brez datuma in kraja antonove smrti.3 na ime antona pl. hohenwarta sem sicer naletel že pred casom, in sicer pri obravnavi lastnikov zmotne valvasorjeve hiše v krškem. vendar krškega hohenwarta nato nisem povezal z botrom dienerspergove najmlajše hcerke, to pa predvsem zaradi naslednje ne nepomembne podrobnosti. kot sem pred leti (2006) netocno razbral iz stare zemljiške knjige krškega magistrata, naj bi bil namrec lastnik t. i. valvasorjeve hiše anton grof (!) 1 Golec, Trpljenje »celjskega Wertherja«. 2 Golec, Neznano in presenetljivo, str. 336–337. 3 Golec, Trpljenje »celjskega Wertherja«, str. 32–33. hohenwart, in ne anton pl. hohenwart. po zemljiški knjigi mu je hiša pripadala do leta 1846, ko so mu kot lastniki sledili dedici.4 podatkov o imenih dedicev si tedaj nisem izpisal, ker sem zemljiško knjigo uporabljal za raziskavo o topografiji krškega, za katero se mi niso zdeli dovolj pomembni. a sem že leta 2007 na podlagi nepopolnih izpiskov sklepal, da je šlo za valvasorjeve potomce barone dienersperge. njihov sorodnik franc vitez gadolla (1797–1866), tudi sam potomec kranjskega polihistorja, je namrec okoli leta 1855 zapisal, da so dienerspergi po hohenwartu podedovali neko hišo v krškem in jo medtem že prodali.5 hohenwartovo ime bi me ob obravnavi dienerspergovih spominov sicer lahko navedlo na povezavo med grofom in pl. hohenwartom, a sem takšno možnost ob številnih pomembnejših podatkih preprosto prezrl. šele bolj ali manj nakljucna odkritja novih podatkov so razkrila, da sta krstni boter dienerspergove hcerke anton pl. hohenwart in krški hišni posestnik anton »grof« hohenwart ista oseba. izkazalo se je, da se hohenwart v virih res pojavlja z obema plemiškima nazivoma, ceprav je bil v resnici vseskozi le pl. hohenwart. S takim nazivom – Anton Herr von Hohenwart – je vpisan tudi v mrliški maticni knjigi, ko je 23. marca 1846 pri 78-ih preminil v krškem št. 85, v t. i. valvasorjevi hiši, in sicer za starostno oslabelostjo kot upokojeni c. kr. nadzornik (pens. k. k. Kontrolor).6 tudi ko je omenjeno hišo leta 1826 pridobil na dražbi, je v stari zemljiški knjigi magistrata krško v resnici naveden le kot pl. – z okrajšavo Hr. v. (Herr von), in ne torej okrajšano Gr. v. (Graf von), kot se je zdelo na prvi pogled.7 Spodrsljaj s plemiškim naslovom, ki se mi je pred leti pripetil med izpisovanjem iz zemljiške knjige, se je sicer kdaj prikradel tudi že hohenwartovim sodobnikom, zato imam zanj vsaj delno opravicilo. leta 1849, ko je kranjski deželni muzej v ljubljani prevzel iz zapušcine antona pl. hohenwarta izbor starih dokumentov in predmetov, so ga denimo v casniku Illyrisches Blatt najprej oznacili kot grofa in nato v naslednji številki objavili popravek.8 Že sodobnike je torej begalo dejstvo, da so poleg pl. hohenwartov obstajali neprimerno bolj znani grofje hohenwarti, sicer njihovi sorodniki.9 in kot bomo videli, je anton pl. ho 4 Golec, Neznano in presenetljivo, str. 335–336. 5 Prav tam, str. 337. 6 NŠAL, ŽA Krško, M 1818–1868, pag. 85. – Mrliška matica mu daje 79 let. 7 ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 511 (Urb. No. 78 in 79). – Leta 2006 je bila knjiga še del danes neobstojecega arhivskega fonda ZAC/1476, Magistrat Krško. 8 Verzeichniß der im Jahre 1847, v: Illyrisches Blatt, št. 96, 1. 12. 1849, str. 384; št. 97, 4. 12. 1849, str. 388. 9 O sorodstvu gl. ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 111, Hohenwart. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 henwart pol stoletja po smrti tudi v spominu krcanov živel kot »grof hohenwart« (1894).10 prav navedenega leta so hišo, v kateri je leta 1846 umrl, »uradno« razglasili za valvasorjevo, ko so kranjskemu polihistorju na procelju vzidali spominsko plošco z navedbo, da se je njegovo življenje izteklo v tej hiši 19. septembra 1693.11 polihistorjevi castilci so se pri dolocitvi njegovega zadnjega doma pac oprli na edini zapis, s katerim so razpolagali, tj. na trditev ljubiteljskega zgodovinarja antona jellouschka, ki je hišo trinajst let po hohenwartovi smrti (1859) brez kakršne koli utemeljitve razglasil za valvasorjevo.12 in tak sloves je vogalna stavba, nastala iz dveh nekoc samostojnih hiš, obdržala skoraj poldrugo stoletje, navkljub vsem takratnim in poznejšim pomislekom.13 hišo, s katero valvasor ni imel nic skupnega, nekateri še vedno zmotno povezujejo s polihistorjevim imenom, v resnici pa bi jo morali z otroki njegovega prapravnuka franca ksaverja barona dienersperga (1773, dobrna – 1846, gradec), umrlega nekaj mesecev za hohenwartom. ponoven, tokrat natancen pregled krške zemljiške knjige je namrec potrdil, da je hohenwartovo hišo in drugo premoženje dedovalo šest dienerspergovih odraslih otrok: kajetana grofica hoyos, roj. baronica dienersperg, gospodicni baronici ida in marija ter gospodje baroni ferdinand, janez nepomuk in anton aleks dienersperg (dienersberg). njihova mati antonija, umrla leto prej v gradcu, je bila namrec hohenwartova sestricna in njegova oporocna univerzalna dedinja,14 ker ni imel bližnjih sorodnikov. Zdaj se je našel tudi drugi zvezek zemljiške knjige, ki sem ga imel za izgubljenega in v katerega so prenesli hohenwartov zemljiškoknjižni vložek, tako da natanko poznamo historiat lastnikov hiše vse do nastavitve nove zemljiške knjige leta 1885, ko je bil lastnik znani mestni veljak martin hocevar.15 Zemljiška knjiga potrjuje navedbo franca viteza gadolle, da so dienerspergi hišo kmalu prodali. od hohenwartove smrti 23. marca 1846 do prodaje 12. novembra 1847 je minilo 20 mesecev. kupca sta bila jožef in karolina lakner, nato pa se je pred martinom hocevarjem zvrstilo še nekaj kratkotrajnih posestnikov, med njimi enkrat 10 Lapajne, Krško in Krcani, str. 51. 11 Golec, Neznano in presenetljivo, str. 332, 335; Cernelic Krošelj, Sledi Janeza Vajkarda Valvasorja, str. 48–49. – Istega leta 1894 je I. Lapajne o Valvasorju zapisal: »... da prej jako imovit grašcak umre ubožen v Krškem 19. septembra 1693. l., kjer si je bil mesca februarja istega leta od necega Jakoba Vodnika kupil hišo (sedanja hiralnica št. 85) (Lapajne, Krško in Krcani, str. 120–121). 12 Jellouschek, Valvasor und Vodnik, str. 40. 13 Golec, Neznano in presenetljivo, str. 332–333, 335–336. 14 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišca v Ljubljani, III. serija, fasc. H 1–203, testament H–146, 28. 8. 1840. 15 ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1995, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 793–794. Valvasorjeva potomca iz Avstrije, upokojeni polkovnik Egon Ehrlich in dr. Franz Mahnert, potomca dveh sester Franca ksaverja barona Dienersperga, z avtorjem na odprtju Mestnega muzeja krško 30. marca 2010 (foto: Mitja Mladkovic) tudi hocevar sam.16 še posebej zanimivo pa je odkritje, da je lastnike te hiše neki neznani avtor, mislec, da gre za valvasorjev zadnji dom, obdelal po zemljiški knjigi že leta 1894 v do nedavna pozabljenem casopisnem feljtonu v Laibacher Zeitung.17 feljton je raziskovalcem valvasorjevega življenja zlahka ostal skrit in tako ni bil upoštevan v temeljnih delih o kranjskem polihistorju.18 njegova nakljucna izsleditev me je zdaj samo še dodatno spodbudila, da historiatu neprave valvasorjeve hiše v krškem pridem do dna. najbolj zanimiv del zgodbe o hiši se zacne šele s hohenwartovo smrtjo, zapušcino in kratkotrajnim lastništvom dienerspergov. domoznanec in publicist henrik costa je leta 1848, potem ko so dienerspergi hišo že prodali, v svojih popotnih spominih po kranjskem 16 Leta 1850 je hišo kupil Karel Karlmann, lastnik grašcine Nemška vas pri Krškem, leta 1856 Martin Hocevar, ki jo je leta 1862 prodal zakoncema Janezu in Jeannette Irkic; Irkic je bil krški notar in v letih 1870–1873 kranjski deželni poslanec. Po njuni smrti jo je leta 1875 spet kupil Hocevar. 17 V., Das Sterbehaus Valvasors. 18 Clanek sem našel avgusta 2011 na elektronskem portalu dLib (Digitalna knjižnica Slovenije), in sicer kot rezultat za iskano geslo Franz Dienersberg. Prispevka neznanega avtorja, podpisanega kot V., ne navaja ne P. Radics v monografiji o kranjskem polihistorju iz leta 1910 (Radics, Johann Weikhard) ne B. Reisp na seznamu literature o Valvasorju v svoji monografiji leta 1983 (Reisp, Kranjski polihistor, str. 340). VSE ZA ZGODOVINO boris Golec, NEprAVA VAlVASOrjEVA hIŠA V krŠkEM SrEDI 19. StOlEtjA … ZGODOVINA ZA VSE zapisal naslednje pomenljive besede: »presenetljivo tukaj v krškem in vreden ogleda je bil kabinet oglednih predmetov (Schaugegenständen) nekega gospoda pl. hohenwarta (eines Herrn v. Hohenwart), od katerih se jih je vec nanašalo na deželno zgodovino kranjske in bi jih bilo zato treba iskati in najti v deželnem muzeju. gospod pl. hohenwart je umrl lani [dejansko dve leti pred izidom costine knjige], njegov kabinet pa so raznesli in je za deželo izgubljen.«19 po vsem sodec bi se to moralo to »nesrecno dejanje« zgoditi v kratkem casu po hohenwartovi smrti, torej tedaj, ko so bili lastniki hiše bratje in sestre dienersperg ali neposredno zatem. costa je o usodi kabineta moral imeti dolocene informacije, cetudi samo na podlagi govoric. dedicev in kupcev hiše ni omenil, poznavanje vsebine hohenwartove »muzejske zbirke« pa kaže, da je bil leta 1838, ko je službeno potoval po Savi – popotni spomini se nanašajo na to njegovo pot – prejkone osebno gost pri antonu pl. hohenwartu in zato tako navdušen nad tam videnim gradivom.20 in kdo je bil anton pl. hohenwart, katerega konjicek je na costo naredil tolikšen vtis? rodil se je v grašcini podgrad pri vranskem kot najmlajši otrok janeza ludvika mihaela pl. hohenwarta (1716–1785) in njegove tretje žene marije terezije, roj. baronice adelstein (1740–1811), pri krstu v vranski župnijski cerkvi 11. oktobra 1768 pa je dobil imeni anton padovanski in maksimilijan.21 njegov oce, ki je podgrajsko grašcino nasledil po svoji teti, jo je obdržal do antonovega trinajstega leta (1781).22 družina se je najpozneje tedaj preselila v hohenwartovo grašcino (Spodnje) perovo pri kamniku, kjer je oce štiri leta zatem (1785) umrl kot najemnik gospostva (Bestand– Inhaber) v lasti svojega brata jurija Sigmunda.23 v njegovem zapušcinskem inventarju je 15-letni (v resnici 19 »Ueberraschend hier in Gurkfeld und sehenswerth war eines Herrn v. Hohenwart Cabinett von Schaugegenständen, deren mehrere der Landesgeschichte von Krain angehören, und daher im Landes=Museum zu suchen und zu finden seyn sollten. Herr v. Hohenwart starb im vorigen Jahre, sein Cabinett wurde zersplittert und ging für's Land verloren.« (Costa, Reiseerinnerungen, str. 103). 20 Ne gre prezreti, da je Costa tudi edini vir za nepotrjeni datum Valvasorjeve smrti na spominski plošci v Krškem. Malo pred opisom usode Hohenwartovega kabineta Costa pravi, da je v Krškem 19. septembra 1693 preminil »veliki kronist Valvasor«, ki je za svoje veliko zgodovinsko–statisticno–topografsko delo Slava vojvodine Kranjske žrtvoval celotno premoženje in umrl v revšcini (Costa, Reiseerinnerungen, str. 102). 21 ZAL, ZAL LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. XXV, Hohenwarth. – Regest krstnega lista tudi v: Verzeichniß der im Jahre 1847, v: Illyrisches Blatt, št. 99, 11. 12. 1849, str. 396. 22 Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 190. 23 Tedanjega lastnika Perovega Jurija Sigmunda pl. Hohenwarta je M. Smole pomotoma imenovala grof (Smole, Grašcine, str. 345). O sorodstvenem razmerju med njim in Janezom Ludvikom gl. ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 111, Hohenwart. – F. Pokorn je o Antonovem štiri leta starejšem bratu duhovniku Ignacu zapisal: »Po bivanju je bil Kamnican« (NŠAL, NŠAL 572, Pokorn France, fasc. 377, Zgodovinski zapiski, Leskovec–Krško, pola 3). 17-letni) sin anton naveden kot zadnji med devetimi živecimi otroki,24 nato pa nimamo o njem podatkov vse do njegovih zrelih let, malo preden se je pojavil v krškem. v mesto ob Savi je zelo verjetno prišel v casu ilirskih provinc ali neposredno zatem, na kar kaže leta 1811 izdano spricevalo ljubljanske direkcije za ceste in mostove, da je zelo uspešno opravljal službo c. kr. prejemnika mostnine na Crnucah pri ljubljani.25 leta 1816, ko je kupil hišico nedalec od krškega župnišca, in hišo na južnem koncu mesta,26 je vsekakor že živel v krškem. kot tamkajšnjega mitninskega nadzornika (Controlor) ga v kranjskih šematizmih srecujemo od leta 1819 (za prejšnja leta šematizmov ni), na tem mestu pa je ostal do upokojitve leta 1826 ali 1827, ko je v šematizmu naveden že drug nadzornik. Služba sicer ni veljala za kaj posebnega, saj hohenwart ni bil niti predstojnik mitnice – mitninski prejemnik (Einnehmer).27 v tem casu je kot zemljiški posestnik in deželan štajerske, koroške in kranjske omenjen v šematizmih še med clani kranjske kmetijske družbe,28 sicer pa je v krškem postal viden hišni posestnik. poleg omenjenih dveh hiš z nekaj parcelami je deset let pozneje (1826) kupil na dražbi »nepravo valvasorjevo« hišo pri cerkvi sv. janeza evangelista,29 ki je bila veliko vecja od drugih dveh in v katero se je (kot upokojenec) tudi preselil iz mitninske hiše.30 hišo na južnem koncu mesta je leta 1830 prodal, kupil naslednje leto na drugi strani ceste drugo, manjšo in jo osem let pozneje, leta 1839, prav tako prodal.31 po seznamu krških hišnih posestnikov iz leta 1842 sta bili tako v 24 ARS, AS 309, Zbirka zapušcinskih inventarjev Deželnega sodišca v Ljubljani, šk. 44, H–86, 22. 5. 1785. – Regest zapušcinskega inventarja tudi v: Verzeichniß der im Jahre 1847, v: Illyrisches Blatt, št. 100, 15. 12. 1849, str. 400. 25 Regest spricevala z datumom 19. 8. 1811, ki ga je 30. 9. 1814 na Šrajbarskem turnu vidimiral Aleksander grof Auersperg v: Verzeichniß der im Jahre 1847, v: Illyrisches Blatt, št. 100, 15. 12. 1849, str. 400. 26 Hišico pri župnišcu je Hohenwart 4. aprila 1816 kupil na dražbi (ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 361, Urb. No. 72), hišo na južnem koncu pa 3. februarja istega leta od Antona Vidica (prav tam, pag. 697, Urb. No. 108). Po franciscejskem katastru iz leta 1825 je šlo za hiši št. 57 (stavb. št. 13) in 112 (stavb. št. 312), katerih lastnik je naveden kot »Anton Hohenwart, Edelman« (ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 84, k. o. Krško, zapisnik stavbnih parcel, 20. 4. 1825) 27 Schematismus des Laibacher 1819, str. 207; 1820, str. 207; 1821, str. 179; 1822, str. 180; 1823, str. 189; 1824, str. 184; 1825, str. 188; Schematismus von Krain 1826, str. 161; 1827, str. 169. 28 Prvic ga srecamo med clani Kmetijske družbe leta 1824 (Schematismus des Laibacher 1824, str. 370), zadnjic pa je naveden še po smrti leta 1847 (Provinzial–Handbuch 1847, str. 248). 29 ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 511 (Urb. No. 78 in 79); knj. 1997, Lit. C Vormerk–Buch der Stadt Gurkfeld, pag. 53–54. 30 Po statusu animarum iz leta 1822 je tedaj prebival v mitninski hiši št. 7 (ŽU Krško, Cathalogus animarum in Vicariatu Gurkfeldensi existentum anno 1822). 31 ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 697 (Urb. No. 108), pag. 75–76 (Urb. No. 12). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 njegovih rokah dve hiši: hišica pri župnišcu (prej h. št. 57, zdaj 59) in »valvasorjeva hiša« pri cerkvi (prej h. št. 82, zdaj 85),32 kjer je štiri leta zatem umrl kot zadnji moški svojega rodu. obe hiši skupaj z 18 zemljiškimi parcelami sta se leta 1846 znašli v hohenwartovi zapušcini.33 vendar neporoceni anton vecji del svojega bivanja v krškem ni bil edini tamkajšnji hohenwart. mesto ob Savi je v casu, ko se je tja preselil, postajalo nekakšno zavetje razkropljenih clanov hohenwartove družine, ki so v krškem drug za drugim tudi pomrli. »krivec«, da so se tja preselili, je bil antonov starejši brat ignac (1764–1832), skoraj 37 let župnik župnije leskovec pri krškem, katere sedež je bil v tem casu še v mestu.34 Zanimivo je, da je prišel v krško za župnika in s tem tudi dekana leskovške dekanije le nekaj mesecev pred smrtjo svojega strica jožefa antona pl. hohenwarta, ki je tam kot upokojeni duhovnik preminil 16. septembra 1795, star 86 let, in ga je pokopal prav necak.35 ignac po f. pokornu ni bil posebej priljubljen clovek, ampak »trmast, energicen, naposled pa tudi že umobolan«.36 tako kot je ostareli stric prejkone pripomogel k ustolicitvi 31-letnega ignaca za župnika in dekana, je imel ta pozneje gotovo kaj besede pri tem, da je njegov mlajši brat anton prav v krškem dobil državno službo mitninskega nadzornika. poleg antona so župniku ignacu pl. hohenwartu sledile v krško še štiri njegove bližnje sorodnice, ki sicer niso živele z njima. ignac je tu najprej 6. novembra 1809 porocil svojo 38-letno sestro marijo, in sicer z enkrat starejšim vdovcem, 80-letnim janezom nepomukom pl. klaffenauom, grašcakom v bližnji nemški vasi.37 dve leti zatem je 8. novembra 1811 v beneficiatni hiši (št. 6), stavbi poleg mitninske hiše, preminila njegova 72-letna mati terezija pl. hohenwart, roj. baronica adelstein,38 6. septembra 1823 pa v isti hiši še 66-letna najstarejša sestra ana, pripadnica kranjske ustanove za neporocene plemkinje (krain. Stiftsfräulen).39 nazadnje sta v krškem skupaj prebivali tudi ostareli sestri marija pl. klaffenau in neporocena terezija pl. hohenwart, pripadnica iste ustanove kot pokojna sestra ana. obe sta umrli leta 1837 na hišni številki 115, prva pri 71-ih 25. januarja in 32 ŽU Krško, Vor- und Zunahmen im Vikariate Gurkfeld befindlicher Hausbesitzer im Jahre 1842, 2. 3. 1842. 33 ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1999, Littera E Vor merkbuch des Stadt–Dominiums Gurkfeld, pag. 644–649. 34 Pokorn, Šematizem duhovnikov, str. 15. – NŠAL, NŠAL 572, Pokorn France, fasc. 377, Zgodovinski zapiski, Leskovec–Krško, pola 3. 35 NŠAL, ŽA Krško, M 1784–1818, fol. 16. – O Jožefu Antonu prim. Pokorn, Šematizem duhovnikov, str. 45. 36 NŠAL, NŠAL 572, Pokorn France, fasc. 377, Zgodovinski zapiski, Leskovec–Krško, pola 3. 37 NŠAL, ŽA Krško, P 1784–1816, fol. 25. 38 Prav tam, M 1784–1818, fol. 61 in 63. 39 Prav tam, M 1818–1868, fol. 15. – V mrliški matici je napacna Anina starost 76 let. druga, stara 76 let, 4. novembra.40 pet let prej se je od tega sveta preselil njun brat župnik ignac, umrl pri 67-ih 9. januarja 1832 v krškem župnišcu.41 Zadnjih osem let in pol svojega življenja je tako kot upokojeni mitninski nadzornik in hišni posestnik živel v mestu ob Savi le še anton, dokler se ni tudi on pridružil preostali družini, zbrani na mestnem pokopališcu: stricu in bratu duhovnikoma ter materi in trem sestram.42 takega, osamljenega sedemdesetletnika, je lahko leta 1838 srecal henrik costa, ki mu dolgujemo kljucni podatek o tem, kakšne zaklade je skrivala hohenwartova hiša. dve leti po njunem zelo verjetnem srecanju je 72-letni anton pl. hohenwart 28. avgusta 1840 napisal oporoko, ki ji je leta 1846 dodal še dva oporocna pristavka (Codizill), zadnjega dva tedna pred smrtjo, vse troje pa v krškem in pred pricami.43 globoko verni mož je zelo natancno poskrbel za blagor duše in za razdelitev svojega sicer ne posebej velikega, a vendar prav spodobnega premoženja. Za univerzalno dedinjo je imenoval sestricno antonijo baronico dienersperg, roj. baronico adelstein, in naprosil za izvršitelja oporoke njenega soproga, valvasorjevega prapravnuka franca ksaverja kajetana barona dienersperga. Ce bi antonija umrla pred hohenwartom, kar se je tudi zgodilo, postanejo dedici njeni otroci, v primeru dienerspergove smrti pa bodi izvršitelj oporoke njun najstarejši sin ferdinand, ki naj poskrbi za razdelitev zapušcine med dedice. po antonu pl. hohenwartu so namrec dedovali še nekateri drugi. nekaj srebrnih predmetov je zapustil v spomin drugemu sorodstvu, in sicer daljnima sorodnikoma grofoma francu in andreju hohenwartu, ki ju je imenoval kar bratranca, ter pravemu bratrancu in sestricni baronoma adelstein, (generalmajorju) jožefu in barbari–babette, por. pl. (Edle von) carriere. poleg manjših darov dvema krškima cerkvama, krajevnim revežem, ubožnici, pogrebcem in zakoncema, ki sta mu vodila gospodarstvo, vsebuje oporoka tudi dolocilo, kaj pripade kranjskemu deželnemu muzeju v ljubljani. hohenwart mu je v peti tocki zapustil kupo deželne zaveze za škodo (Landschadenbundes Becher) ter vse družinske in druge stare spise, »ki se zdijo za to primerni« (die man dafür als geeignet ansehen sollte).44 ko je v zacetku leta 1846 cutil, da mu pojenjajo moci, je nekaj oporocnih dolocil spremenil, ne 40 Prav tam, fol. 61, 63 41 Prav tam, fol. 45. 42 Hohenwart je svojim sorodnikom na krškem pokopališcu postavil nagrobnik (Verzeichniß der im Jahre 1847, Illyrisches Blatt, št. 100, 15. 12. 1849, str. 400). Prim. seznam Hohenwartovih nagrobnikov v Krškem (ZAL, ZAL LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. XXV, Hohenwarth, Verzeichniss Hohenwartischen Grabmäler am Friedhof zu Gurkfeld). 43 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišca v Ljubljani, III. serija, fasc. H 1–203, testament H–146, 28. 8. 1840, 15. 1. 1846, 9. 3. 1846. 44 Prav tam, 28. 8. 1840. VSE ZA ZGODOVINO boris Golec, NEprAVA VAlVASOrjEVA hIŠA V krŠkEM SrEDI 19. StOlEtjA … ZGODOVINA ZA VSE da bi bistveno posegel v oporoko. Crtal je volilo omenjenima zakoncema, ker nista bila vec v njegovi službi, vse, kar je prej namenil grofoma hohenwart, od katerih je franc medtem umrl, pa je zdaj pripadlo bratrancu generalmajorju jožefu baronu adelsteinu, ki je poleg tega dobil še 2.000 goldinarjev gotovine.45 medtem je 14. januarja 1845 v gradcu preminila tudi adelsteinova sestra antonija, por. baronica dienersperg,46 katere otroci so po oporoki postali hohenwartovi univerzalni dedici. oporocnik tega sicer ni posebej poudaril ne v prvem ne v drugem dopolnilu k oporoki, ker je ta tako ali tako ostala v veljavi. glavni dedici – valvasorjevi potomci baroni dienerspergi – so v krškem po hohenwartu podedovali dve hiši in 18 zemljiških parcel. lastniki vsak ene šestine so uradno postali 31. oktobra 1846 po sklepu zapušcinske razprave c. kr. mestne in deželne pravde na kranjskem, vpis v zemljiško knjigo mestnega magistrata krško pa je sledil 11. aprila 1847.47 edina misel dedicev, treh bra- tov in treh sester, je bila, kako dedišcino kar najhitreje unovciti. najstarejši brat ferdinand baron dienersperg (1817–1853), ki ga je že hohenwart dolocil za izvršitelja oporoke v primeru smrti njegovega oceta, je bil za takšno nalogo resnicno najprimernejši. kot dedic gospostev dobrna in dobrnica je živel najbliže krškemu in se je na spodnjem štajerskem zadrževal že ob hohenwartovi smrti, tedaj kot uradnik pri okrožnem uradu v celju.48 ob povedanem je razumljivo, zakaj je njegov bratranec franc vitez gadolla v svojem spisu o genealogiji dienerspergov navedel kot lastnika hiše v krškem prav ferdinanda.49 njegova dva brata in tri sestre so imeli namrec pri postopkih v zvezi s hohenwartovo zapušcino le pasivno vlogo kot solastniki. razen ferdinanda gotovo nobeden ni prišel osebno v krško urejat sorodnikovih zapušcinskih zadev, kar je vkljucevalo tudi izbor in prenos starin v kranjski deželni muzej v ljubljani. dienerspergova družina je razen ferdinanda in njegove sestre marije živela dalec, mlajša brata sta bila v vojaški službi, obe še neporoceni sestri pa sta se prav v tem casu (1847) omožili, prva iz gradca v trst in druga z dobrne v gradec, kjer je prebivala tretja sestra, grofica hoyos.50 vsi so pooblastili brata ferdinanda, da jih kot solastnike zastopa pri prodaji celotne hohenwartove za 45 Prav tam, 15. 1. 1846. 46 Golec, Trpljenje »celjskega Wertherja«, str. 45. 47 ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1999, Littera E Vor merkbuch des Stadt–Dominiums Gurkfeld, pag. 644–649; knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 361, 512. 48 Potem ko je leta 1844 izprican še kot konceptni praktikant pri gra škem guberniju, ga v letih 1845 in 1846 srecamo v enaki službi pri okrožnem uradu v Celju, lastnik Dobrne in Dobrnice pa je postal konec leta 1846 (Golec, Trpljenje »celjskega Wertherja«, str. 54). 49 StLA, Handschriften, Gruppe 2, Hss. 917, fol. 7. 50 Golec, Trpljenje »celjskega Wertherja«, str. 54–56. pušcine.51 še preden pa je ferdinand sploh zbral njihova pooblastila, je obe hiši z zemljišci v krškem že prodal. hišico pri župnišcu (št. 59) je že 10. februarja 1847 kupil anton banic, pri cemer ne poznamo podrobnosti kupoprodaje,52 medtem ko je hiša, v kateri je hohenwart stanoval (»valvasorjeva« s h. št. 85) cakala na kupca še devet mesecev. po kupoprodajni pogodbi, sklenjeni 12. novembra v dienerspergovi grašcini na dobrni, sta jo za 2.000 goldinarjev skupaj s pritiklinami kupila zakonca jožef in katarina lakner.53 in kako so dienerspergi ravnali s hohenwartovo zbirko »starin«, ki naj bi jo po costovih besedah doletela žalostna usoda? brskanje po trenutno »vsemogocni« digitalni knjižnici Slovenije je navrglo odkritja, ki v veliki meri, ce že ne v celoti zanikajo costovo navedbo, da so šli dragoceni predmeti v pogubo. kranjski deželni muzej v ljubljani je namrec iz hohenwartove zapušcine (aus dem Nachlasse des sel. Herrn Anton, Herrn von und zu Hohenwart, in Gurkfeld) že leta 1846 prevzel 11 srednjeveških novcev, izkopanih v okolici krškega. Illyrisches Blatt (1847) navaja kot izrocitelja barona dienersperga, žal brez osebnega imena (Baron von Dienersberg).54 lahko bi šlo torej tako za oceta franca ksaverja kot za sina ferdinanda, ki je po ocetovi smrti postal izvršitelj hohenwartove oporoke. dve leti pozneje (1849) prinaša isti casnik v kar šestih nadaljevanjih natancen popis predmetov, izrocenih muzeju leta 1847. pri tem se sklicuje na oporoko iz leta 1840 in njeno do- locilo, kaj mora pripasti kranjskemu deženemu muzeju. dobrotnik muzeja je v listu najprej zmotno imenovan »grof« anton hohenwart, cemur že v naslednji številki Illyrisches Blatt sledi popravek.55 vec kot ocitno je v casniku pomota tudi pri imenu izvršitelja oporoke franca (ksaverja) kajetana barona dienersperga, ki naj 51 Pooblastila bratov in sester nosijo naslednje datume in kraje izdaje: Anton Aleks baron Dienersperg – 28. decembra 1847 v Jihlavi na Moravskem, Janez Nepomuk baron Dienersperg – 29. decembra 1847 v Kecskemétu na Ogrskem, Ida Vital – 18. januarja 1848 v Reinthalu pri Gradcu, Kajetana grofica Hoyos – 18. januarja 1848 v Gradcu, Marija Garbich – 21. januarja 1848 v Trstu (ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1999, Littera E Vormerkbuch des Stadt–Dominiums Gurkfeld, pag. 732–738). 52 ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1999, knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 362. – Podrobnosti o kupoprodaji niso znane, ker ni ohranjen prepis kupoprodajne listine. 53 ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1995, Grundbuch der Stadt Gurkfeld II. Band, pag. 793; knj. 1999, Littera E Vormerkbuch des Stadt–Dominiums Gurkfeld, pag. 730–732. – Prim. V., Das Sterbehaus Valvasors, str. 1387 (z napacno letnico prodaje 1848). 54 Verzechniß der im Jahre 1846 dem Museum in Laibach verehrten Geschenke. V: Illyrisches Blatt, št. 49, 19. 6. 1847, str. 196. – Med srednjeveškimi novci so bili: dva srebrna veronska pfeniga iz obdobja med 1150 in 1250, beneški pfenig iz let 1268–1275, trije beneški pfenigi iz obdobja 1280–1289, trije (nedatirani) padovanski, en beneški iz let 1192–1205 in en oglejski iz obdobja 1273–1298. 55 Verzeichniß der im Jahre 1847, v: Illyrisches Blatt, št. 96, 1. 12. 1849, str. 384; št. 97, 4. 12. 1849, str. 388. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 bi predmete na podlagi oporocnega dolocila izrocil muzeju. glede na to, da je umrl že 15. avgusta 1846, je torej tudi za prenos dela hohenwartove premicne zapušcine v ljubljano leta 1847 poskrbel sin ferdinand kot njegov pravni naslednik – izvršitelj oporoke. Seznam, objavljen v nadaljevanjih v Illyrisches Blatt–u,56 vsebuje – kot je velevala oporoka – izbor pomembnejših dokumentov, in ne vseh pisanj, ki so se nakopicila v hohenwartovi hiši v krškem. razen nekaj izjem pogrešamo namrec dokumente iz zadnjih desetletij, izlocenega pa je bilo gotovo tudi marsikaj manj pomembnega iz zgodnejšega casa. Seznam navaja na prvem mestu »zelo umetniško izrezljan« lesen ovoj (Holzhülle) za hranjenje srebrne kupe, ki je ni bilo vec v ovoju. ovoj se po vsej verjetnosti nanaša na kupo deželne zaveze za škodo, predmet, ki je hohenwartu še posebej veliko pomenil, saj ga je izrecno navedel v oporoki. Sledi 96 popisnih enot, ki vkljucujejo vec kot sto posameznih kosov, med temi najvec listin, pa tudi zemljevide, nacrte, rodovnike, drobne tiske in na koncu posebej še štiri odtrgane listinske pecate. ob urejanju so jih glede na zvrst razdelili v osem skupin (a–h). v prvi z naslovom diplome je deset vladarskih listin iz obdobja 1600–1809. druga, najobsežnejša skupina, naslovljena kot listine in spisi, združuje 49 dokumentov iz casovnega razpona med 1479 in 1811 oziroma 1817 (vidimus). v tretji skupini je sedem rodovnikov rodbin hohenwart in petazzi, od tega pet datiranih med 1717 in 1817. najbolj raznolika je cetrta skupina razno, v kateri so denimo izpisi iz valvasorjeve Slave vojvodine kranjske, seznam oseb na hohenwartovem nagrobniku v krškem, gradivo o bratrancu Sigmundu pl. hohenwartu, škofu in naravoslovcu, tri osmrtnice, štirje bakrorezi in drugo. v posebno skupino so uvrstili tiske in rokopise od leta 1745 do 1837, med drugim potopis Sigmunda pl. hohenwarta v holandijo (1792). posebno skupino bakrorezov sestavljata zgolj dve enoti, portret in rodovnik, maloštevilna je tudi skupina Zemljevidi, zadnja skupina pa so tlorisi. v vseh treh naštetih je le mlajše gradivo, zacenši s florijancicevo karto kranjske (1744). vecji del popisanega gradiva izvira iz 17. in 18. stoletja. Ce se omejimo samo na listinski del, je iz srednjega veka ena sama listina, prošnja štefana hohenwarta iz leta 1479, šest dokumentov, prav tako povezanih s hohenwarti, je nastalo v prvi polovici 16. stoletja, vsi ostali pa od leta 1600 dalje. regesti razkrivajo, da je šlo v glavnem za hohenwartove rodbinske listine in za gradivo z njimi sorodstveno povezanih rodbin, tako denimo Verzeichniß der im Jahre 1847 dem Museum verehrten Geschenke. V: Illyrisches Blatt, št. 96, 1. 12. 1849, str. 384; št. 97, 4. 12. 1849, str. 388; št. 98, 8. 12. 1849, str. 392; št. 99, 11. 12. 1849, str. 396; št. 100, 15. 12. 1849, str. 400; št. 101, 18. 12. 1849, str. 404. materine rodbine pl. adelsteinov in pl. klaffenauov, kamor je bila porocena antonova sestra marija. najti je tudi dokumente, katerih sledljivost je trši oreh ali sploh zabrisana. vecino je hohenwart prinesel v krško že od drugod, vsaj nekatere pa je dobil ali zbral tukaj. kaže, da so se listine rodbine Zetschker, iz katere je med drugim izvirala valvasorjeva druga žena ana maksimila, znašle v hohenwartovih rokah prav v krškem, saj se ena, iz leta 1718, nanaša na tamkajšnjo Zetschkerjevo hišo.57 prek Zetschkerjev je prišel hohenwart tudi do kupoprodajnega pisma valvasorjevega brata janeza herbarda (1676),58 medtem ko je veliko teže soditi o provenienci listine, v kateri nastopa polihistorjev oce jernej valvasor (1638),59 hkrati hohenwartov neposredni prednik. kranjskega polihistorja regesti ne omenjajo, ce izvzamemo izpiske iz Slave vojvodine kranjske. ni dvoma, da mitninski nadzornik in deželan treh vojvodin anton pl. hohenwart ni bil samo kak pasiven hranitelj starin, ampak so ga te precej pritegovale in se je z njimi tako ali drugace ukvarjal. v tem kontekstu je pomenljiva costina omemba »oglednih predmetov« (Schaugegenstände). glede starih dokumentov je sicer težko reci, koliko je šlo pri antonu za nacrtno zbiranje in koliko za prevzem zapušcin sorodnikov.60 kot ljubitelja preteklosti ga vsekakor razkrivajo stari novci, najdeni v okolici krškega, ki jih je deželni muzej prevzel že leta 1846, neposredno po njegovi smrti.61 tuje mu ni bilo niti naravoslovje, o cemer prica omemba »opticnih in matematicnih instrumentov« v popisu njegove zapušcine.62 ne nazadnje pa je bil hohenwart tudi med prvimi clani društva pri kranjskem deželnem muzeju, ustanovljenega leta 1839, in je to ostal do konca življenja.63 v zvezi s hišo in starinami antona pl. hohenwarta sta najpomembnejši dve spoznanji. prvic, prav dienerspergi so bili njuni kratkotrajni lastniki in izvršitelji oporoke, in drugic, starine so v skladu z zapustnikovo zadnjo voljo pristale v deželnem muzeju, ce že ne v ce 57 Prav tam, št. 96, 1. 12. 1849, str. 384; št. 97, 4. 12. 1849, str. 388. 58 Prav tam, št. 97, 4. 12. 1849, str. 388. 59 Prav tam, št. 98, 8. 12. 1849, str. 392. 60 Po lastnem ocetu Janezu Ludviku (1714–1785) je Anton lahko prevzel zelo malo dokumentov, ce sodimo po popisu dokumentov v ocetovem zapušcinskem inventarju, ki so vsi šele iz zadnjih let njegovega življenja (ARS, AS 309, Zbirka zapušcinskih inventarjev Deželnega sodišca v Ljubljani, šk. 44, H–86, 22. 5. 1785). 61 Verzechniß der im Jahre 1846 dem Museum in Laibach verehrten Geschenke. V: Illyrisches Blatt, št. 49, 19. 6. 1847, str. 196. 62 ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1999, Littera E Vor merkbuch des Stadt–Dominiums Gurkfeld, pag. 649. 63 Hohenwartovo ime je leta 1841 navedeno na prvem seznamu cla nov društva, objavljenem v kranjskih deželnih šematizmih, in nato vsako leto do 1846 (Schematismus des Laibacher 1841, str. 130; 1842, str. 131; 1843, str. 142; Provinzial–Handbuch 1844, str. 146; 1845, str. 147; 1846, str. 150). VSE ZA ZGODOVINO boris Golec, NEprAVA VAlVASOrjEVA hIŠA V krŠkEM SrEDI 19. StOlEtjA … ZGODOVINA ZA VSE Zacetek seznama hohenwartovih darov kranjskemu deželnemu muzeju v casniku Illyrisches Blatt 1. decembra 1849 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 loti, pa vsaj v znatni meri. drugo vprašanje je, kje so deželnemu muzeju izroceni predmeti danes.64 a kakor koli, kdor je o usodi starin slabo informiral henrika costo, najverjetneje nekdo iz krškega, je moral biti precej pomanjkljivo obvešcen o tem, kaj se je v resnici dogajalo, ko so ljudje iz hohenwartove hiše na oceh krcanov »raznašali« njegovo zapušcino, in kam je ta romala. najvrednejše je, kot je želel pokojnik, prišlo v muzej, nikoli pa ne bomo izvedeli, kakšna je bila selekcija in ali se je unicilo ali izgubilo še kaj pomembnega. kam so šli denimo hohenwartovi »matematicni in opticni instrumenti«? Skrbništvo in dedovanje hohenwartove zapušcine sta torej franca ksaverja barona dienersperga in njegovih šestih otrok za poldrugo leto (1846–1847) povezala s krškim oziroma s hišo, ki so jo pozneje zmotno oznacili za valvasorjevo. ker je baron franc ksaver dobro vedel, kaj je za kranjsko pomenil valvasor, in tudi to, da je bil znameniti polihistor njegov prapraded,65 se je v krškem lahko hitro raznesel glas, kdo so novi gospodarji hiše dienerspergi. Za namecek se je zdaj pri raziskovanju hohenwartovega izvora izkazalo, da je bil tudi sam valvasorjev krvni sorodnik, ceravno ne njegov potomec. krški »muzealec« je bil s polihistorjem povezan prek njegovega polbrata karla, svojega prapradeda, cigar hci marija ana baronica valvasor se je omožila s francem krištofom pl. hohenwartom.66 antonu pl. hohenwartu kot ljubitelju zgodovine to vsekakor ni bilo neznano67 in ce se je v krškem, mestu valvasorjeve smrti, s tem kdaj pobahal, ga je lahko okolica hitro razumela nekoliko po svoje. ni izkljuceno, da je zgodba o njegovi hiši kot »valvasorjevem zadnjem domu« nastala sploh kot plod hohenwartovega sklepanja o historiatu stavbe in jo je pozneje ljubiteljski muzealec in zgodovinar an- ton jellouschek samo »prodal« kot gotovo dejstvo. leta 1859, trinajst let po hohenwartovi smrti, je jellouschek njegovo nekdanjo hišo št. 85 brez utemeljitve oznacil za valvasorjevo. pomagala mu je domišljija, oprta na izvirno kupoprodajno listino o nakupu hiše leta 1693, 64 Že samo paberkovanje po vodniku Arhiva Republike Slovenije (1999) je pokazalo, da so Hohenwartovi dokumenti raztreseni po razlicnih fondih in zbirkah osrednje slovenske arhivske ustanove, naslednice arhivskega dela kranjskega deželnega muzeja. Omenje ni dnevnik škofa Sigmunda pl. Hohenwarta in diploma regensbur škega botanicnega društva istemu sta denimo v škofovem osebnem fondu (ARS, AS 885, Hohenwart Sigismund, mapa 1, popis). 65 Golec, Trpljenje »celjskega Wertherja«, str. 22–23. 66 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 111, Hohenwart. – ZAL, ZAL LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. XXV, Hohenwarth. 67 Ne samo, da je ime svoje prababice Ane Marije, roj. baronice Val vasor, zlahka našel v Hohenwartovih rodovnikih, ampak je hranil tudi krstni list svojega deda Jurija Sigmunda s podatki o njegovih starših (Verzeichniß der im Jahre 1847 dem Museum verehrten Geschenke. V: Illyrisches Blatt, št. 100, 15. 12. 1849, str. 400). ki jo je tudi objavil, ter na velikost in lego donedavna hohenwartove hiše.68 kako brezmejna je bila jellouschkova ambicija po »ustvarjanju zgodovine«, prica dejstvo, da je celo jakoba vodnika, ki je hišo konec 17. stoletja prodal valvasorju, brezskrupulozno razglasil za prednika valentina vodnika, samo da bi vzpostavil povezavo med kranjskim polihistorjem in razsvetljenskim pesnikom.69 analiza virov je poldrugo stoletje zatem pokazala, da se je jellouschek o obojem motil, tako o vodnikovi rodbini kot o lokaciji valvasorjeve hiše v krškem.70 morda pa lahko »usodno pomoto« o hiši deloma opravici sorodstvena zveza med hohenwartom in valvasorjem oziroma njegovimi potomci, ce je jellouschek zanjo res izvedel. hiša, v kateri je še nedavno tega prebival »domoznanec« hohenwart, valvasorjev sorodnik, se mu je za zadnji dom kranjskega polihistorja preprosto zdela pravšnja. pri vsej stvari je zanimivo nakljucje, da je t. i. valvasorjeva hiša, danes del kompleksa mestnega muzeja krško, v obdobju med 1826 in 1846 že bila neke vrste zasebni muzej (tako gre razumeti costo), kar se je po smrti antona pl. hohenwarta zelo hitro pozabilo. Slabega pol stoletja pozneje so krcani hohenwarta sicer še imeli v spominu, a zaradi povsem trivialnih stvari. ivana lapajneja, pisca monografije o krškem (1894), je dosegel le negotov ljudski glas o hohenwartovem domnevnem bogastvu, domovanju, »grofovstvu« in družabnem življenju: »do leta 1830.–1845. (sic!) je bival v krškem v hiši št. 85, kjer je sedaj hiralnica, bogati in plemeniti grof hohenwart; ta je bil menda brat takratnega dekana, ki je bival tudi v krškem, dokler se ni bilo v leskovcu sedanje župnišce (1830) sezidalo. omenjenega bogatina hohenwarta, ki je baje vedno le v kriegerjevo krcmo zahajal, so menda okradli leta 1841., pa denar so našli, toda tatu niso mogli zasaciti.«71 toliko lapajne, a po vsem sodec le iz pripovedanja, saj ni poznal niti »grofovega« osebnega imena. hohenwartove zbirke starin in njene usode pa se v zacetku 90. let ocitno ni nihce vec spominjal. le njegova hiša je tedaj, s postavitvijo spominske plošce (1894), tudi »uradno« postala valvasorjev zadnji dom.72 še vec, po skoraj sto letih je hiša, zdaj splošno znana kot valvasorjeva, spet služila ljubiteljski muzejski dejavnosti. leta 1939 je imelo v njej prostor novoustanovljeno »muzejsko društvo za politicna okraja krško in brežice v krškem«, ugaslo dve leti zatem z nemško okupacijo. »nesreca«, podobna tisti, ki jo je leta 1848 omenil costa, je hišo doletela natanko sto let pozneje leta 1948, 68 Jellouschek, Valvasor und Vodnik, str. 40–41; prim. Golec, Neznano in presenetljivo, str. 332, 335–337; Golec, Valvasorjevi v Krškem, str. 19–20. 69 Golec, Neznano in presenetljivo, str. 332. 70 Prav tam, str. 332–337. 71 Lapajne, Krško in Krcani, str. 51. 72 Golec, Neznano in presenetljivo, str. 335. VSE ZA ZGODOVINO boris Golec, NEprAVA VAlVASOrjEVA hIŠA V krŠkEM SrEDI 19. StOlEtjA … ZGODOVINA ZA VSE Neprava Valvasorjeva hiša v krškem, združena iz dveh nekoc samostojnih hiš (foto: B. Golec, september 2011) saj je med naglo izpraznitvijo stavbe veliko predmetov koncalo v Savi, druge pa so odpeljali v posavski muzej brežice.73 leta 2010 je hohenwartova hiša z odprtjem mestnega muzeja krško postala del kompleksa profesionalnega muzeja.74 Viri in literatura Viri: Arhiv Republike Slovenije (= ARS): aS 176, franciscejski kataster za kranjsko: n 84. aS 308, Zbirka testamentov deželnega sodišca v ljubljani: iii. serija, fasc. h 1–203. aS 309, Zbirka zapušcinskih inventarjev deželnega sodišca v ljubljani: šk. 44. aS 885, hohenwart Sigismund: mapa 1, popis. aS 1075, Zbirka rodovnikov: št. 111. Nadškofijski arhiv Ljubljana (=NŠAL): – nšal 572, pokorn france: fasc. 377. – Ža krško: p 1784–1816, m 1784–1818, m 1818–1868. Steiermärkisches Landesarchiv, Graz (= StLA): – handschriften, gruppe 2: hss. 917. Zgodovinski arhiv Celje (= ZAC): 73 Cernelic Krošelj, Sledi Janeza Vajkarda Valvasorja, str. 50–51. 74 http://www.mestnimuzejkrsko.si/si/o-muzeju/zgodovina – Zac/1031, Zbirka zemljiških knjig: knj. 1994–1999. Zgodovinski arhiv Ljubljana (= ZAL): – Zal lju 340, lazarinijeva genealoška zbirka: šk. XXv. Župnijski urad Krško (= ŽU Krško): vor- und Zunahmen im vikariate gurkfeld befindlicher hausbesitzer im jahre 1842. cathalogus animarum in vicariatu gurkfeldensi existentum anno 1822. Literatura: costa, heinrich: Reiseerinnerungen aus Krain. laibach : eger'sche gubernial–buchdruckerei, 1848. cernelic Krošelj, Alenka: Sledi janeza vajkarda valvasorja v krškem – kaj pa jutri? v: alenka Cernelic krošelj (ur.): Janez Vajkard Valvasor in Krško (k mestu k, št. 6). krško : valvasorjev raziskovalni center, 2008, str. 43–73. golec, Boris: neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapušcini janeza vajkarda valvasorja. Zgodovinski casopis 61 (2007), str. 303–364. golec, Boris: trpljenje »celjskega Wertherja«, tosvetne skrbi njegovega sina in uvod v zaton njunega rodu. Spomini dveh valvasorjevih VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 potomcev baronov dienerspergov s celjskega. Zgodovina za vse Xviii (2011), str. 15–67. golec, Boris: valvasorjevi v krškem – kdaj, kje, s kom in kako. v: alenka Cerrnelic krošelj (ur.): Janez Vajkard Valvasor in Krško (k mestu k, št. 6). krško : valvasorjev raziskovalni center, 2008, str. 13–42. jellouschek, Anton: valvasor und vodnik. v: etbin henrik costa (ur.): Vodnikov spomenik. Vodnik – Album. ljubljana–laibach : i. v. kleinmayr in f. bamberg, 1859, str. 40–41. Lapajne, Ivan: Krško in Krcani. Zgodovinske in spominske crtice. krško : odbor za olepšanje mesta, 1894. Pirchegger, hans: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. münchen : r. oldenbourg, 1962. Pokorn, Francišek: Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788. ljubljana : knezo–škofijski ordinariat, 1908. Provinzial–Handbuch des Laibacher Gouvernements im Königreiche Illyrien für das Jahr 1844; 1845; 1846; 1847; 1848. laibach : egger' sche gubernial– buchdruckerei. radics, Peter v.: Johann Weikhard Valvasor (geb. 1641, gest. 1693). Mit 5 Porträts und 15 anderen Abbildungen; samt Anhang, Nachtrag und der Genealogie der Familie Valvasor. laibach : krainische Sparkasse, 1910. reisp, Branko: Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. ljubljana : mladinska knjiga, 1983. Schematismus des Laibacher Gouvernements–Gebieths für das Jahr 1819; 1820; 1821; 1822; 1823; 1824; 1825. laibach : leopold eger. Schematismus für das Laibacher Gouvernement– Gebieth im Königreiche Illyrien für das Jahr 1830; 1831; 1832; 1833; 1834; 1835; 1836; 1837; 1838; 1839; 1840; 1841; 1842; 1843. laibach : eger'sche gubernial–buchdruckerei. Schematismus für das Laibacher Gouvernement– Gebieth im Königreiche Illyrien (Jahr) 1828; 1829. laibach : leopold eger. Schematismus von Krain und Kärnten vom Jahre 1826; 1827. laibach : leopold eger. Smole, Majda: Grašcine na nekdanjem Kranjskem. ljubljana : državna založba Slovenije, 1982. Casopisni viri: v.: das Sterbehaus valvasors in gurgfeld. Laibacher Zeitung 113 (1894), št. 162, 18. 7. 1894, str. 1387–1388. verzeichniß der im jahre 1846 dem museum in laibach verehrten geschenke. Illyrisches Blatt, št. 49, 19. 6. 1847, str. 196. verzeichniß der im jahre 1847 dem museum verehrten geschenke. Illyrisches Blatt, št. 96, 1. 12. 1849, str. 384; št. 97, 4.12.1849, str. 388; št. 98, 8.12.1849, str. 392; št. 99, 11. 12. 1849, str. 396; št. 100, 15. 12. 1849, str. 400; št. 101, 18. 12. 1849, str. 404. Elektronski vir: http://www.mestnimuzejkrsko.si/si/o-muzeju/ zgodovina (sept. 2011) Zusammenfassung DAS „FALSchE“ hAuS VALVASorS IN KrŠKo MIttE DES 19. jAhrhuNDErtS IN DEN häNDEN SEINES ENtFErNtEN VEr- WANDtEN uND DEr DIrEKtEN NAch- KoMMEN – urSAchE Für EINE “SchIcK- SALhAFtE“ VErWEchSLuNg? Der vergessene museale Sammler aus Leidenschaft Anton von Hohenwart (1768–1846) der beitrag schließt an die abhandlung des autors über die memoiren der zwei barone dienersperg, nachkommen des krainer polyhistors johann Weikhard valvasor (1641–1693), an. es stellte sich heraus, dass der in den dienersperg–memoiren erwähnte verwandte anton von hohenwart (1768–1846) die letzten zwanzig jahre seines lebens (1826–1846) besitzer eines alten bürgerhauses in der Stadt krško/gurkfeld war, das bis vor kurzem fälschlicherweise als valvasors Sterbehaus galt. neue erkenntnisse bestätigten die annahme, dass das haus nach hohenwarts tod von den drei brüdern und Schwestern dienersperg geerbt wurde, die es eineinhalb jahre behielten (1846–1847) und in dieser Zeit für die erfüllung des letzten Willens ihres angehörigen sorgten. genau diese umstände könnten der grund für die irrige erklärung des hohenwart–hauses zum haus valvasors sein, die der hobbyhistoriker anton jellouschek im jahr 1859 ohne entsprechende argumente „verschuldete“. er hätte nämlich leicht herausfinden können, dass die dienersperg valvasors unmittelbare nachkommen sind, da diese ihren berühmten vorfahren damals noch gut kannten. außerdem war hohenwart ein nachkomme von valvasors halbbruder karl und hat eventuell mit seinen Schlussfolgerungen über die historie des hauses selbst zur überzeugung beigetragen, dass das haus einst dem berühmten krainer polyhistor aus dem 17. jahrhundert gehört hatte. besonders interessant ist die erkenntnis, dass hohenwart ein Sammler alter gegenstände und dokumente war. Sein haus, in dem sich seit dem jahr 2010 das Stadtmuseum krško befindet, war schon im zweiten viertel des 19. jahrhunderts eine art privates museum, VSE ZA ZGODOVINO boris Golec, NEprAVA VAlVASOrjEVA hIŠA V krŠkEM SrEDI 19. StOlEtjA … ZGODOVINA ZA VSE was aber sehr rasch in vergessenheit geriet. hohenwart vermachte seine durchaus reiche Sammlung in seinem testament dem krainischen landesmuseum in ljubljana. Sein testamentsvollzieher wurde der entfernte verwandte franz kajetan freiherr von dienersperg (1773–1846), der ehemann von hohenwarts cousine, vater seiner testamentserben und ururenkel von jo hann Weikhard valvasor. Schlagwörter: hohenwart, valvasor, dienersperg, krško/gurkfeld, museumssammlungen, museum VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Borojevic se vraca miro Simcic, Svetozar Borojevic: med slavo in ponižanjem. koper : intelektualne storitve, 2011, vi in 404 strani. Zacnimo kar s tistim, s cimer se pogostokrat koncajo porocila o prebranih delih. Z zakljucno oceno, z mislimi, ki skušajo jedrnato povedati, v cem je prednost/slabost zapisanega, ali je/ni povedalo kaj novega, ali se ga priporoca za branje. tu bom neposreden: navedene knjige ne priporocam v branje! a ne zaradi vsebine, temvec zato, ker je napisana s tako malomarnim odnosom do slovenskega jezika, da bi morala biti za zgled, kako ne pisati. v zakljucku dela je nekaj besed o avtorju, iz katerih izvemo, da je novinar in da se zadnjih deset let ukvarja s publicistiko. temi njegovih knjig in ostalih zapisov sta prva svetovna vojna, natancneje soška fronta, in življenje josipa broza tita. Z leta 2007 izdano knjigo o titu (Tito brez maske) je bil deležen velikega zanimanja javnosti. v svojem zadnjem delu o feldmaršalu borojevicu (uporabljam obliko zapisa, ki jo uporablja avtor, ceprav je v rabi tudi oblika boroevic) je združil svoji dosedanji temi zanimanja, soško fronto in življenjepis posameznika. Svojo odlocitev za to knjigo utemeljuje s trditvijo, da je marsikaj o prvi svetovni vojni »ostalo zakrito ali pa je zavestno prikazano v izkrivljenih, mitskih podobah«. tako naj bi bilo tudi z znamenitim feldmaršalom avstro–ogrske vojske Svetozarjem borojevicem pl. bojno (1856–1920), po nekaterih ocenah enim od najboljših strategov prve svetovne vojne, z velikimi zaslugami za ohranitev nacionalnega prostora Slovencev in hrvatov, a vseeno izrinjenim iz kolektivnega spomina ne le obeh naštetih narodov, temvec vse srednje evrope. njegova tragedija naj bi bila v tem, da se je »prepozno rodil« in doživel propad habsburške monarhije. Ce bi namesto maja 1920 umrl dve leti prej, bi ga pokopali z vsemi castmi kot enega najvecjih junakov v zgodovini monarhije. tako pa je umrl v izgnanstvu v tujini, v pomanjkanju, ponižan in strt. avtorja zanima nenavadna usoda tega vojskovodje, predvsem želi prikazati razloge za žalosten konec njegovega življenja. vsakega velikega posameznika se izven casovnega in prostorskega okvira gotovo ne da prikazati, zato se je avtor pravilno odlocil in nas popelje skozi vsa okolja, ki so oblikovala borojevica in vplivala na njegovo življenje od podrocja bivše vojne krajine, kjer se je rodil, do soške fronte, kjer je zakljucil svojo kariero. knjiga je razdeljena na 23 poglavij, od katerih nas dve uvajata v problematiko, od tretjega dalje pa sledimo borojevicevi življenjski poti. rojen je bil v družini poklicnega vojaka blizu hrvatske kostajnice in oce ga je že kot desetletnega decka vpisal v vojaško šolo v Sremski kamenici. S prekinitvami si je šolsko znanje nabiral vse do leta 1891. Svoj ognjeni krst je doživel leta 1878 ob okupaciji bosne in hercegovine, ko si je tudi prislužil svoje prvo odlikovanje. bil je dober ucenec in vojak, izkazal se je s svojo bistrostjo in zagrizenostjo in je kljub neplemiškemu poreklu hitro napredoval v vojaški hierarhiji. leta 1904 je postal plemic (von bojna), ob pricetku prve svetovne vojne je bil že pehotni general in je poveljeval 6. korpusu v košicah. v bojih je sodeloval na vzhodni fronti, kjer se je proslavil z uspešnim poveljevanjem. osrednji del knjige je namenjen borojevicevemu vojskovanju na soški fronti. poveljstvo 5. soške armade je prevzel šele potem, ko je avstro–ogrski vojaški vrh sprejel njegov koncept obrambe, torej utrditev na Soci in ne drugega, ki je obrambno crto pred italijani videl na Savi in dravi. naslovi naslednjih poglavij so zgovorni sami po sebi: cadornin sprehod na dunaj, konec viteške vojne, cadornin prvi napad, italijani se hitro ucijo, borojevic izgubi gorico, italijani ne odnehajo, Cudež pri kobaridu, kdo je bil slabši okupator?, borojevic in jugoslovanski odbor, propaganda italijansko orožje, Za- VSE ZA ZGODOVINO S kNjIŽNE pOlIcE ZGODOVINA ZA VSE dnja ofenziva dvojne monarhije, rojstvo države ShS, Slovenci sredi kaosa. Za velik del napisanega avtor uporablja literaturo, le v manjši meri arhivsko gradivo. pripoved vecinoma tece tekoce, a vcasih nas popelje v labirint avtorjevih razmišljanj in opisov borojevicevega življenja in dela, ki se prepletajo z opisi zgodovinskih dogodkov. pri tem avtor skace s teme na temo, se ponavlja in vcasih opisuje stvari, ki imajo le zelo bežno povezavo z osrednjo temo. pa tudi to ne bi bilo tako problematicno, ce bi stvar opravil korektno. a tu je klec! dela napake, ki si jih ne bi smel privošciti. ne vidi razlike med Landwehrom in Landsturmom (str. 39), francoskega premierja v casu vojne georgesa clemenceauja prekrsti v charlesa (str. 243), ne loci med racionirano in racionalizirano preskrbo (str. 250), petru karadordevicu pripiše naziva osvoboditelj in Zedinitelj (str. 12), uporablja kratico ShS tako pri državi kot pri kraljevini, ne da bi jo enkrat razložil, itd. pomlad narodov postavlja (in to ne le enkrat) v leto 1948. verjamem, da (vsaj) pri slednjem gre le za lapsus calami, vendar si takšnih napak ob izdaji knjige avtor preprosto ne sme privošciti, saj s tem izgublja verodostojnost. kot si ne sme privošciti, da izda nelektorirano besedilo, ce je (in njegovo prav gotovo je!) polno slovnicnih napak. naj mi bo oprošceno, a da ne bom izgledal kot pretirano pikolovski iskalec tujih napak, navajam nekaj primerov, ki naj pokažejo, zakaj sem tako krut. na splošno se vidi, da je avtor uporabljal dosti hrvaške literature, saj je besedilo polno slabo prevedenih izrazov (npr. »/.../ zmaga pod vsako ceno /.../«, »/.../ pecina na kateri se je /.../ nasukal /.../«, itd. itd.). uporablja napacne sklone in spol samostalnikov, napacen vrstni red v stavku, ne uporablja pomožnega glagola biti, »u poštev« mu pride prav vse, tudi postavljanje locil kar tako, po obcutku. v vseh knjigah, ki sem jih prebral v življenju, nisem videl toliko napacno postavljenih vejic kot v tej! dobesedno vsaka stran prinese nekaj takih napak in clovek se vpraša, zakaj gospa, ki je predstavljena kot »lektor in korektor« te knjige, ni opravila svojega dela!? a pred zakljuckom še najpomembneje. v zadnjih treh poglavjih (Zakaj se je borojevic zameril Slovencem, Zagrebški avanturizem, ponižanje za ponižanjem) nam avtor razkrije svoje mnenje o razlogih za neslavni konec borojevicevega življenja. meni, da razlog za odklonilno stališce oblasti v Zagrebu do feldmaršala in prepoved njegove nastanitve v Zagrebu ni v njegovi grožnji po telefonu slovenskim oblastem v ljubljani 4. novembra, temvec lobiranje kraljevine Srbije proti njemu. to naj bi izvedla preko hrvaškega politika srbskega rodu Svetozarja pribicevica in njegovih dveh bratov. tudi sicer naj bi Srbija preko njej naklonjenim v zagrebškem politicnem svetu skušala vplivati na razmere v Sloveniji v casu umika vojske s soške fronte preko njenega ozemlja in si z ustvarjanjem kaosa (in s tem posledicno oslabljeno slovensko narodno oblastjo, ki je bila beograjski trn v peti) ustvarjati ugodnejše izhodišce za širitev svoje oblasti. tako je bil borojevic le postranska žrtev visoke politike. ljubljana in Zagreb ga nista hotela, v avstriji, kamor se je zatekel ob koncu vojne, pa tudi ni bil obravnavan z naklonjenostjo. Sredstev za preživljanje ni imel, bolelo pa ga je tudi ponižanje. S svojo obrambo na Soci, ne pa na Savi ali dravi, ko bi italijansko vojsko spustili preko Slovenije, je posredno storil velikansko uslugo Slovencem (in hrvatom). ne vemo, ali je to storil zaradi strateških razlogov ali zaradi misli na ljudi, a bilo je koristno. uvodno besedo h knjigi je podal major Slovenske vojske mag. matjaž bizjak, zakljucujejo pa jo dodatki: pisma in dokumenti, kopija zapisnika seje narodne vlade ShS z dne 5. novembra 1918, kopija borojevicevih spominov (o ratu protiv italije), seznam njegovih odlicij (prejel jih je 26) ter zemljevidi. knjiga je bogato ilustrirana s fotografijami, a njihov izvor ni naveden. in sedaj naj omilim svojo oceno iz uvoda. kljub katastrofalnemu jeziku je knjigo vredno prebrati. Ce želi avtor bližajoco se stoto obletnico zacetka prve svetovne vojne in s tem vecanje zanimanja javnosti zanjo izkoristiti še za kakšno knjigo, mu seveda želimo veliko uspeha. Cimvec razkrivanja preteklosti bo vsak zgodovinar podprl. Bojan Himmelreich VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Po zadnji modi, ampak prakticno in enostavno maja gombac, »Modni pęle męle« slovenske družbe v obdobju med svetovnim vojnama. ljubljana : inštitut za novejšo zgodovino, 2011. 384 strani. (Zbirka razpoznavanja ; 13) osrednji nosilec modernizacijskih procesov na razlicnih podrocjih (politicnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem) je bilo tudi v slovenskem prostoru mešcanstvo. te družbene skupine, kateri je bila glavna vrednota delo, ni toliko opredeljevala njegova gospodarska in politicna moc, ampak mešcanska kultura oz. mešcanski nacin življenja. med razpoznavne znake njihove kulture je sodilo tudi ravnanje po (zadnji) modi, potrošnja mode pa je postala del mešcanske identitete. potemtakem imajo modernizacijski procesi svoje vzporednice tudi v modi; ena od poudarjenih znacilnosti modernizacije je individualnost in prav ta je prišla mocno do izraza ravno v modi. prilagajanje družbi na eni in odstopanje od njenih zahtev na drugi strani sta pogoja za oblikovanje mode: oboje izhaja iz dveh osnovnih cloveških teženj – potrebe po družbenosti in potrebe po individualnosti. tudi v obdobju, v katerega je usmerjen fokus omenjene knjige, torej v casu med svetovnima vojnama, se je mešcanska kultura reprezentirala v obliki promenad na mestnih ulicah, trgih in parkih, javnih prireditvah, v gledališcih in kinodvoranah, pa tudi v (vele)blagovnicah. Sestavni del teh manifestacij je bilo razkazovanje oblacil; mesto je postalo javni prostor, kjer so bila (modna) oblacila izpostavljena kriticnemu pogledu javnosti. kar je pri tem pomembno poudariti, je dejstvo, da so v teh procesih sodelovali vsi sloji, ne vec le elite in ne le mešcanstvo v ožjem pomenu besede. S širjenjem mode so se širili tudi mediji, preko katerih se je moda lahko predstavljala – modne revije so ostale domena elit, širše množice pa so dosegale nove oblike vizualnih komunikacij: vse bolj popularen je postajal film, še bolj pa tiskani medij z modnimi prispevki v casopisih in revijah. diskurz mode v tisku je bil razlicen, odvisen od (uredniške) politike in usmerjenosti medijev, pri cemer velja omeniti, da mode v slovenski družbi niso vedno povezovali le z ženskim spolom in njeno tradicionalno vlogo, ampak z moderno družbo kot tako, z vsemi njenimi atributi – tehnologijo, sodobnimi mediji, nakupovanjem, modernim nacinom preživljanja prostega casa itd. eden takšnih tipicnih elementov moderne družbe je bila modna fotografija, ki v slovenskem prostoru v bistvu ni zaostajala za svetom, druga pa oglaševanje. med svetovnima vojnama je bilo oglaševanje v tiskanih medijih, kljub narašcajoci vlogi radijskega in filmskega medija, najbolj razširjena oblika oglaševanja. oglasi v tiskanih medijih so namrec »posrecen primer kombinacije vizualnega in verbalnega jezika«, v svojem bistvu so to »teksti popular- ne kulture«, skratka, so »mini zgodbe o blagu in kulturi«. o modnih smernicah so v slovenskem casopisju pisali poleg nekaterih obrtnikov seveda casnikarji, tudi pisatelji(ce), npr. mira mihelic, pa arhitekti, umetnostni zgodovinarji in etnografi. v vecini primerov je pri modnem novinarstvu šlo za ljudi, ki so se s tem ukvarjali bolj ali manj nakljucno. med avtoricami modnih prispevkov velja omeniti vsaj še nado lampret, ki se tudi po poroki z veletrgovcem leonom Souvanom ni odrekla temu delu; nasprotno, kot šolana ilustratorka je objavljala tudi modne skice, s svojo prisotnostjo v javnem VSE ZA ZGODOVINO S kNjIŽNE pOlIcE ZGODOVINA ZA VSE življenju pa je (poleg ostalih seveda) vplivala na proces modernizacije slovenske družbe med vojnama, ter casnikarko in urednico milko martelanc, ki je z modnimi prilogami (polami za rocna dela in krojnimi polami) modo približevala širšim slojem. Z modo, seveda v službi reklamne vizualizacije, pa so se ukvarjali tudi nekateri slovenski umetniki, med njimi ivan vavpotic, maksim gaspari in miha maleš. vsi omenjeni akterji so skupaj z oblikovalci in izdelovalci modnih oblacil prispevali svoj delež k oblikovanju in posredovanju modnih sporocil, namenjenih slovenski družbi, torej potrošnikom. moda je tako nastajala interaktivno, pri cemer je svoje prispevala tudi ideologija. in kakšen je bil odnos (casopisnih) medijev do mode? njihovo stališce je nedvomno pogojevala njihova (politicna) orientiranost; tako so na eni strani liberalni mediji pisali o novostih, trendih in smernicah, na drugi strani pa so tradicionalni (katoliški) casopisi o modi pisali le z vzgojno–moralnega stališca. nacela modnosti, a obenem tudi prakticnosti so se držali tudi v Modni prilogi Ženskega sveta, ki je bila po mnenju uredništva »svetovalec vsem tistim ženam, ki so prisiljene šivati same zase in za svojo družino. Naši modeli so vedno najmodernejši, toda po veliki vecini preprosti, da lahko med njimi izbira vsaka le kolickaj spretna domaca šivilja«. v socialisticnem tisku ni bilo modnih prilog in rubrik, le modni prispevki, v katerih pa je moda imela vecinoma negativen predznak. v socialisticni Svobodi npr. so o modi pisali v kontekstu me- šcanske kulture, mešcanske umetnosti in kapitalizma. modni tisk je bil torej usmerjen k potrošnikom (potrošnicam), iz teoreticnih razprav pa vemo, da je potrošništvo v moderni omogocilo ženskam, da so zavzele javni prostor – ulice, trge, kavarne, trgovine, (vele)blagovnice. a paradoks slovenskega prostora je, da je bilo med obema vojnama poslanstvo slovenske (mešcanske) ženske v družinskem krogu; le s težavo so si posameznice utirale pot v enakopravnost z moškimi tako na poklicnem kot tudi na politicnem podrocju. Spreminjajoca se vloga žensk v slovenski družbi se je odražala tudi v ženskem tisku, kjer so prišla do izraza zlasti tri podrocja: dom in družina, javno življenje ter prosti cas in potrošnja; modne teme so prežemale tako prvo kot zadnje podrocje. in koncno: ni nakljucje, da so tiskani mediji ciljali na ženske, saj je bila le–tem prepušcena skrb za (modno) oblacenje vseh družinskih clanov in s tem povezano spremljanje modnih trendov in nakupovanje oblacil. pri tem so ženske na eni strani razkazovale moževo bogastvo – denar so k hiši praviloma prinašali moški –, po drugi strani pa pri tem niso smele biti prevec zapravljive, še zlasti ne v casu kriznih casih. Že uvodoma smo dejali, da je mešcansko družbo definiral njihov nacin življenja, ki pa je »navzdol« postajal vse bolj zabrisan; nižji družbeni sloji so – kolikor so pac lahko – prevzemali mešcanske kulturne in vedenjske vzorce, zlasti (modni) nacin oblacenja. moda je bila torej med svetovnima vojnama v takšni ali drugacni obliki dostopna vsem družbenim slojem, tudi na podeželju, kjer pa je cerkev z moralnimi nauki svarila pred raznimi novotarijami, tudi modnimi. k temu je pripomogel tudi tisk, za vse te diskurze pa je bilo znacilno, da so imeli ideološki in razredni, vcasih tudi nacionalni predznak. v obravnavanem obdobju so bile na Slovenskem razširjene tri med sabo konkurencne oblike oblacilne oz. modne proizvodnje: industrijska, obrtniška (šiviljska, krojaška) in domaca, z razlicnimi cenovnimi razponi. najvecji porast sta doživeli industrijska proizvodnja oblacil in obutve ter domaca izdelava oblacil; k slednji sta pripomogla velika razširjenost šivalnega stroja (tako v mešcanskih, delavskih, kakor tudi kmeckih družinah) in dostopnost krojnih pol. industrijski ekspanziji oblacil in obutve je sledila tudi trgovina: zlasti v mestih je nastala vrsta specializiranih trgovin z manufakturnim, modnim in galanterijskim blagom, ki so dajale velik poudarek privlacno urejenim izložbam in seveda reklami. med najpodjetnejšimi trgovci naj omenim rudolfa Stermeckega, ki je v celjskem trgovskem domu ponujal vse od manufakture in konfekcije do modnih dodatkov ter izdelkov za dom, šport in prosti cas, s kataloško prodajo pa je omogocil, da so modni izdelki lahko dosegli tudi najbolj oddaljene kraje, ne le v slovenskem, ampak tudi v jugoslovanskem prostoru. v tem smislu lahko Stermeckega uvrstimo med t. i. kulturne posrednike, ki so sooblikovali modne diskurze in soustvarjali mnenje o njih. estetsko oblikovana knjiga maje gombac, ki je s temo o reprezentaciji mode v slovenskem tisku med svetovnima vojnama letos tudi doktorirala, prinaša nova spoznanja o procesu modernizacije slovenske družbe skozi zrcalo mode. pri razumevanju tega procesa izhaja iz diskurzov v (politicno razlicno obarvanem) periodicnem tisku in drugih medijih, kjer je aspekt mode prišel do izraza. Skratka, avtorica je skozi modno izložbo vstopila v svet in kulturo slovenske (mešcanske) družbe. njena temeljna ugotovitev je, da je bila slovenska družba v casu med obema vojnama zmes tradicionalnega in modernega (pęle męle), saj je proces modernizacije tekel postopoma in bil odvisen od številnih dejavnikov. med posledicami modernizacijskih procesov je bilo tudi zmanjševanje razlik med mešcani in ostalimi prebivalci mest ter kmeti in podeželskim prebivalstvom, kar se je izrazito kazalo ravno na podrocju mode in potrošnje. potemtakem ne more te knjige zaobiti noben raziskovalec, ki se ukvarja z nacinom življenja v slovenskem prostoru v obdobju med svetovnima vojnama. Marija Pocivavšek VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVIII, 2011, št. 2 Vrtenje okoli osi bojan godeša, cas odlocitev: Katoliški tabor in zacetek okupacije. ljubljana : mladinska knjiga, 2011. 349 strani. (Zbirka premiki) vsi, ki znanstveno–raziskovalno in publicisticno delo dr. bojana godeše, znanstvenega svetnika na inštitutu za novejšo zgodovino spremljamo že dlje casa, vsaj od njegove prve monografije o slovenski inteligenci v viharju druge svetovne vojne naprej, nismo spregledali njegovega raziskovalnega interesa, ki je v zadnjih letih veljal tudi in predvsem položaju ter vlogi slovenskega katoliškega tabora neposredno pred okupacijo. Zato je bilo pricakovati in si želeti, da bodo izsledki poglobljenega študija te problematike slej ko prej luc sveta ugledali v zaokroženi celoti. ko govorimo o problematiki, ne mislimo zgolj na doloceno vsebino, temvec tudi na njeno dejansko problematicnost, ki jo v kontekstu širšega (pred in po)vojnega obdobja uvršca med najtežavnejša poglavja slovenske zgodovine, katerih dedišcina in zapušcina še vedno odmevata tako na politicnem in medijskem terenu kot hodnikih in labirintih slovenskega zgodovinopisja. ter vedno znova zastavljata vprašanje, kdaj bo napocil cas, ko bo na razmere, v katerih se je ob izbruhu druge svetovne vojne in še posebej okupacije znašel slovenski narod in njegova politicna elita, mogoce pogledati izven custveno nabite bipolarne kulturne, politicne in znanstvene optike, ki v pogosto povsem nekriticnem in neobjektivnem vrednotenju idealizira »svojo« in demonizira »nasprotno« stran. tako tiste, pred letom 1991 prevladujoce, danes pa cedalje šibkejše in v profesionalnih krogih dejansko že presežene, ki v odnosu do slovenskega politicnega katolicizma ne uspe obiti ideološko konotiranih dogmatskih oznak o protinarodnemu klerofašisticnemu hlapcevstvu in izdajalstvu. kot one druge, ki v revizionisticni vnemi po letu 1991 (še prej pa v emigrantskih krogih), vse antikomuniste zgolj zaradi njihovega antikomunizma (ali celo antilevicarstva) avtomaticno uvršca med protifašiste in demokrate, ob tem pa prostodušno relativizira, marginalizira ali celo miži pred tistimi dejstvi, ki taisto podobo osvetljujejo v drugacni luci. na takšen razkorak in pomanjkanje kriticnosti opozarja tudi godeša, ki že v predgovoru knjige opozori na velika neskladja, netocnosti in celo mite, ki so si v zadnjih dvajsetih letih intenzivno in razmeroma uspešno prisvajali domovinsko pravico tudi znotraj stroke in jih je moc povzeti v opravicevanje medvojnega delovanja katoliškega politicnega tabora z razlicnimi objektivnimi razlogi, geopoliticnimi razmerami, dobrimi nameni, skrbjo za narodno preživetje in na koncu, a še zdalec ne nazadnje, z obrambo pred komunisticnim »vampirjem«. pri godeši bomo takšne razumevajoce in opravicujoce tone zaman iskali, saj v nasprotju z njimi jasno zapiše, da je tovrstna teza možna »le ob ignoriranju kljucnih podatkov, pa tudi ob potvarjanju dejstev« ter brez olepševanja dodaja, da je SlS že na predvecer okupacije »vse svoje sile stavila na iskanje rešitve slovenskega vprašanja v okvirih rasisticnega in totalitaristicnega nacisticnega novega reda«, kar je z razvojem dogodkov privedlo do tega, »da je prišlo do prostovoljne kolaboracije z okupatorji že takoj ob napadu sil osi na jugoslavijo«. ob (pre)pozni streznitvi je prišlo do zavedanja (usodne) zgrešenosti tovrstne odlocitve in pocetja ter posledicno njegovo prikrivanje in omiljevanje z namenom reševanja lastne legitimnosti in politicnega preživetja, po domace, kože in obraza. kajti, zapiše godeša, »ce bi že tedaj prišla na dan dejstva, ki jih razkriva pricujoca monografija, bi bila najvecja predvojna stranka že takoj ob okupaciji politicno onemogocena pred zavezniško in domaco javnostjo.« in dejstva sledijo. temeljeca na analizi številnih virov in relevantne literature, zaradi socnih memoarskih VSE ZA ZGODOVINO S kNjIŽNE pOlIcE ZGODOVINA ZA VSE vložkov in vešcega peresa avtorja pa sestavljena na zelo berljiv in privlacen nacin, je knjiga strukturirana na tri vecje vsebinske sklope, naslovljene kar z imeni korošca, kulovca in natlacena, treh zaporednih voditeljev SlS, ki niso le poosebljali, temvec tudi udejanjali politiko slovenskega katoliškega tabora. Zgodba se pricne sredi leta 1940, ko vodilni sloven- ski politik medvojnega obdobja, dr. anton korošec postane prosvetni minister v cvetkovicevi vladi ter se iz velikega nasprotnika nemcev prelevi v njihovega aduta in celo eksponenta na jugoslovanski politicni sceni. iz strahu pred vojno in nemci postane zagovornik popolne in brezpogojne podreditve silam osi, pri cemer, kot poudarja avtor, takšna jasno zacrtana politika ni bila zgolj plod (eksistencialnega) pragmatizma in politicne zvitosti, po kateri je korošec sicer slovel, ampak je bila v veliki meri tudi ideološko pogojena. v oceh najvišje slovenske katoliške politicne avtoritete postane nacizem, ob komunisticni nevarnosti in vojaških porazih (padec francije), krizi ter »razkroju« liberalne demokracije, najsprejemljivejša opcija novega evropskega ustroja, v katerem je mogoce izživeti avtoritarne, konservativne družbene ideje, na katerih je temeljila politicna misel SlS. pri tem so bili svetovnonazorsko in ideološko povsem uglašeni vsaj trije temeljni postulati - odnos do judov, prostozidarjev in komunistov, kar je ne nazadnje mogoce preveriti že z bežnim listanjem »Slovenca«. v širjenju manevrskega prostora se korošec ozira naokrog, na Slovaško k tisu in zlasti v francijo k petainu, ter si v navezi z ostalimi skrajno desnimi in profašisticnimi politicnimi silami v jugoslaviji (ljoticevci, ustaši …)prizadeva priboriti odlocujoc vpliv in besedo v jugoslovanski državi ter jo cim bolj potisniti v nemški objem. ko so te njegove najvišje politicne ambicije ustavljene in onemogocene in ko postaja jasno, da se odlocujoci (srbski) politicni krogi niso pripravljeni pravocasno in v zadostni meri prilagoditi novim razmeram, tudi korošec vedno bolj izgublja vero v obstoj jugoslavije in išce nove možnosti za slovensko preživetje in bodocnost znotraj novega reda. kar je, upoštevaje znane nemške nacrte in ambicije v odnosu do slovenskega ozemlja, zlasti Spodnje štajerske (kot tudi položaj primorcev pod fašizmom), sila vprašljivo, ce ne celo paradoksalno. korošcev salto mortale oz. idejno–politicna usmeritev, kakršno je zasnoval in zacrtal v zadnjem letu svojega življenja zato pomeni svojevrsten zacetek kolaboracije slovenske katoliške politicne elite s silami osi že pred aprilom 1941. po korošcevi smrti decembra 1940 jo je brez vecjih odmikov nadaljeval tudi novi vodja SlS franc kulovec, ki je odlocno zagovarjal pristop jugoslavije k trojnemu paktu ter po marcevskem prevratu, v prepricanju, da je vojna neizogibna in jugoslavije konec, videl rešitev v ustanovitvi bodisi slovensko–hrvaške bodisi slovenske države pod nemško zašcito. kljub temu, da je ravno kulovec postal ena prvih slovenskih žrtev nemškega orožja in da takšna politicna usmeritev vodstva SlS ni bila v skladu z vecinsko voljo slovenskega prebivalstva, kar so najbolje dokazale marcevske demonstracije, pa tudi pripravljenost na obrambo domovine, se je le–ta nadaljevala tudi po okupaciji in razkosanju Slovenije. Zadnji ban dravske banovine in predsednik ob zacetku vojne nastalega narodnega sveta za Slovenijo, sila ambiciozni, a že po korošcevem mnenju bolj uradniško vešci kot politicno modri dr. marko natlacen je v kaoticnih vojnih in zatem okupacijskih razmerah opcijo nekakšne marionetne slovenske države po slovaškem in hrvaškem vzoru vztrajno, a zaman ponujal najprej hitlerju, nato pa še mussoliniju. ko je dognal, da je stavil na napacnega konja oz. vec njih, je septembra 1941 sicer izstopil iz konzulte in se vrnil na jugoslovanski program, s cimer se je vsaj na simbolni ravni koncalo obdobje v delovanju SlS, ki je trajalo vse od kapitulacije francije in v katerem se je iskalo rešitev slovenskega vprašanja v okviru novega reda. a bilo je prepozno. Zgrešena politika SlS je že terjala svoj davek. tako pri samem natlacenu, ki je najprej postal, kot pravi godeša, njeno »žrtveno jagnje«, saj se mu je del vodstva SlS, ki se je nahajal v emigraciji oz. pri angležih bil prisiljen odreci, nato pa kot simbol kolaboracije padel pod vosovskimi streli, kot, kar je še usodneje, v samem narodovem telesu. Ceravno se knjiga v letu 1941 ustavi in nadaljnje dogajanje ni vec njen predmet, pa je iz napisanega vec kot ocitno, da zbrana dejstva in njihova interpretacija odlocno in argumentirano negirajo tudi nekatere priljubljene teorije in razlage o razlogih in okolišcinah slovenskega bratomornega spopada med drugo svetovno vojno. upoštevajoc Cas odlocitev je njegove vzroke (in posledice) zelo težko pripisati (zgolj) revolucionarnemu nasilju, vprašanje upora na eni ter kolaboracije na drugi strani pa je (zlasti v primerjavi s tistim o kuri in jajcu), vendarle enostavnejše, kot se zdi. in ravno slednje utegne marsikoga najbolj zmotiti, zato bomo pricakovane odzive in morebitne polemike z zanimanjem spremljali. a ce se ob koncu še enkrat vrnemo k uvodni želji po preseganju dogem, vendarle velja zapisati, da nam sveže delo bojana godeše z naslovom »Cas odlocitev – katoliški tabor in zacetek okupacije« prinaša precejšnje upanje. le da je, glede na slovenske slike in prilike, pretiran optimizem verjetno še preuranjen. Tone Kregar VSE ZA ZGODOVINO Narocilnica DA, narocam(o): izvod(ov) knjige: Andrej Pancur Judovska skupnost v Sloveniji na predvecer holokavsta (16 EUR) [Zgodovini.ce 11] izvod(ov) knjige: Tatjana Rozman POJOCI KASTRATI – (ZLO)RABLJENO TELO NA ODRU (16 EUR) [Zgodovini.ce 10] izvod(ov) knjige: Andrej Studen PIJANE ZVERINE (16 EUR) [Zgodovini.ce 9] izvod(ov) knjige: Janez Polajnar »PFUJ! TO JE GERDO!« (16 EUR) [Zgodovini.ce 8] izvod(ov) knjige: Filip Cucek USPEHI SPODNJEŠTAJERSKIH SLOVEN CEV V TAAFFEJEVI DOBI (16 EUR) [Zgodovini.ce 7] izvod(ov) knjige: Tone Kregar MED TATRAMI IN TRIGLAVOM (16 EUR) [Zgodovini.ce 6] izvod(ov) knjige: Marija Mojca Peternel CILLIER WOCHENBLATT (ZEITUNG) (16 EUR) [Zgodovini.ce 5] izvod(ov) zbornika: ŠTEFAN KOCEVAR – RODOLJUB SLOVENSKI (16 EUR) [Zgodovini.ce 4] izvod(ov) knjige: Branko Goropevšek ŠTAJERSKI SLOVEN CI, KAJ HOCEMO! (16 EUR) [Zgodovini.ce 3] izvod(ov) knjige: Aleksander Žižek NAŠIM ZVESTIM, LJUBIM CELJSKIM MEŠCANOM (16 EUR) [Zgodovini.ce 2] izvod(ov) knjige: Andrej Pancur V PRICAKOV ANJU STABILNEGA DENARNEGA SISTEMA (16 EUR) [Zgodovini.ce 1] Stroški pošiljanja niso všteti. Podatki o narocniku: FIZICNA – PRAVNA OSEBA (ustrezno oznacite) Ime in priimek / Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Davcna številka: Davcni zavezanec: DA NE (ustrezno oznacite) Nacin placila (ustrezno oznacite): po predracunu (za pravne osebe) po povzetju (za fizicne osebe) Narocilnica obvezuje Zgodovinsko društvo Celje in narocnika. Zgodovinsko društvo Celje ni zavezanec za DDV (1. odstavek 94. clena ZDDV-1). Datum: Podpis (žig): Narocilnico pošljite na naslov: Zgodovinsko društvo Celje, Prešernova ulica 17, SI-3000 Celje tel.: 03/42 86 412; faks: 03/42 86 411; marija.pocivavsek@guest.arnes.si http://www.zdc.si/slo/revija.html Narocilnica Želim postati narocnik revije Zgodovina za vse in narocam izvod(ov). Letna narocnina (dve številki) je 19 EUR, za dijake in študente 13 EUR. Poleg prihodnjih želim prejeti še naslednje izvode starejših letnikov po ceni 3 EUR (Vpišite želen letnik, številko in število izvodov): Letnik / številka Izvod(ov) Letnik / številka Izvod(ov) Stroški pošiljanja za stare številke niso všteti. Uveljavljam študentski popust pri narocnini. (Ne velja za stare številke!) Podatki o narocniku: FIZICNA – PRAVNA OSEBA (ustrezno oznacite) Ime in priimek / Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Davcna številka: Davcni zavezanec: DA NE (ustrezno oznacite) Nacin placila (ustrezno oznacite): po predracunu (za pravne osebe) po povzetju (za fizicne osebe) Narocilnica obvezuje Zgodovinsko društvo Celje in narocnika. Zgodovinsko društvo Celje ni zavezanec za DDV (1. odstavek 94. clena ZDDV-1). Datum: Podpis (žig): Narocilnico pošljite na naslov: Zgodovinsko društvo Celje, Prešernova ulica 17, SI-3000 Celje tel.: 03/42 86 412; faks: 03/42 86 411; marija.pocivavsek@guest.arnes.si http://www.zdc.si/slo/revija.html zgoDoVINA zA VSE izdalo in založilo: Zgodovinsko društvo celje© prešernova ulica 17, Si-3000 celje, tel. 03 42 86 412, www.zdc.si uredniški odbor: borut batagelj, janez cvirn, bojan cvelfar, branko goropevšek, tone kregar, dragan matic, andrej pancur, marija pocivavšek, ludwig Steindorff, mario Strecha, andrej Studen, aleksander Žižek glavni in odgovorni urednik: janez cvirn tehnicni urednik: borut batagelj racunalniška priprava stavka: andrej mohoric prevod v anglešcino: Simon Zupan prevod v nemšcino: tina bahovec bibliografska obdelava: Srecko macek tisk: eurograf Za znanstveno vsebino clankov odgovarjajo avtorji. Sliki na ovitku: naslovna stran: a. Stadler, ernteurlaub, 1916 (hirschfeld, Sittengeschichte des ersten Weltkrieges) hrbtna stran: primer narodne manifestacije ob procesiji sv. rešnjega telesa, domacini iz klec in Savelj, 1938 (foto: peter lampic, hrani: Slovenski etnografski muzej) revija izhaja dvakrat letno naklada: 400 izvodov financna podpora za natis revije: javna agencija za knjigo republike Slovenije mestna obcina celje iSSn 1318–2498 revija je uvršcena v podatkovno bazo ebScohost. The journal is listed in the database ebScohost. povzetki razprav so objavljeni in indeksirani v publikacijah Historical Abstracts in America: History and Life. articles appearing in this journal are abstracted and indexed in Historical Abstracts and America: History and Life. letna narocnina: za posameznike in ustanove 19 €, za študente 13 €. cena posamezne številke v prosti prodaji je 11 €. narocila: marija pocivavšek; 041 727289; marija.pocivavsek@guest.arnes.si Miha Sluga Eva Batista Goranka Kreacic Polona Sitar Peter Mikša Klemen Senica Boris Golec CENA: 11 € ZGODOVINA ZA VSE, leto XVIII, št. 2, 2011