Hitrejši razvoj knjižnic
V začetku leta 1973 je skupščina Ijubljanske kulturne skupnosti obravnavala in sprejela dokument o razvoju mreže splošnoizobraže-valnega knjižničarstva na Ijubljanskem območju, ki ga je po temeljitih študijah predložila skupnosti splošnoizobraževalnih knjižnic Ljublja-ne. Po razvojnem načrtu bi naj bila opravljena sanacija tega dela kul-turnega življenja do leta 1978. V letošnjem letu naj bi pričela z delom osrednja in regionalna knjižnica v Ljubljani, ki bi kot strokovni in ser-visni center povezovala že ustvarjalno mrežo knjižnic na območju Ijubljanskih občin.
Za našo občino bi to pomenilo kadrovsko, prostorsko in vsebin-sko okrepitev knjižnic v Mostah in Polju ter ustanovitev manjših knjižnic v knjižno zalogo do 10.000 knjig v Dolskem, Novih Jaršab, Zadvoru in Zalogu. Manjše kraje bi oskrbovala s knjigami potujoča knjižnica z bi-bliobusom ali s kombijem.
Ko soočamo sprejeti doku-ment z opravljenim delom v pre-teklih letih, podoživljamo tudi objektivne težave, zaradi katerih načrtovana knjižnična mreža v Daši občini še ni vzpostavljena in ostaja zadolžitev za naslednje obdobje.
Oddelka knjižnice Jožeta Ma-zovca v Mostah in v Polju, kjer je bilo delo že utečer.o, sta s skro-
mno kadrovsko zasedbo, še kako občutila povečanje števila prebi-valcev v moščanski občini s 44.000 v letu 1972 na 62.000 v letu 1978. Knjižnica je iskala izhod predvsem iz prostorske utesnjenosti. To }i je delno uspelo v Polju s preselitvijo oddelka v klet osnovne šole. Če-prav je bila to začasna rešitev in je treba tudi v Polju misliti na ustreznejše prostore, je bilo tu mogoče poleg izposoje knjig pri-praviti tudi druge oblike lite-rarne vzgoje s posebno pozor-nostjo na mladega bralca. Poleg prebivalcev Polja obiskujejo knjižnico tudi občani z Vevč, z Kašlja in Zadobrove.
Za oddelek v Mcntah so bile v teh letih pripravljene šievilne va-riante prostorske širitve. Sedaj bo to dovolj ustrezno rešeno v novem domu španskih borcev v centru Most. Knjižnica bo mo-rala zadoščati potrebam Most, Zelene jame, Kodeljevega, Hru-šice, Štepanjskega naselja in bo-dočih Fužin.
Za pripravo krajevnih knjižnic vnačrtovanihštirih krajihobčine v tem obdobju ni bilo mogoče narediti ničesar. KS šele dobi-vajo svojo podobo in bodo lesča-soma lahko pripravile prostore in opremo za knjižnice v svojih kra-jih. Poleg teh investicij pa bo treba dobiti sredstva za osnovno knjižno zalogo (pet do šest tisoč knjig, oz. 700.000 din za vsako krajevno knjižnico), za knjižni-čarje in za vsakoletni prirast knjižnega sklada.
Prva krajevna knjižnica bo ver-jetno zaživela v Zadvoru, kjer so vsaj minimalne prostorske možnosti. Pri-prava knjižnega sklada in delavci so vključeni v delovni načrt knjižnice Jožeta Mazovca za leto 1979. Kniž-nica bo zadoščala za prebivalce Zad-vora, Sostrega in delno Vcvč.
Naslednja krajevna knjižnica bo v Dolskem. Kraj je najbolj odmaknjen mestnemu središču, bibliobus ne za-došča več potrebam kraja. Knjižnico bodo uporabljali tudi prebivalci Se-nožeti in Laz.
Krajevna knjižnica Zalog bo oskr-bovala s knjigami tudi prebivalce Zgornje in Spodnje Zadobrove.
Krajevna knjižnica Jarše bo edina na mestnem območju in ima že osnovo v podružnici knjižnice Jožeta Mazovca. Ker so prebivalci bliže mestnim kulturnim institucijam, bo verjetno preurejena poslednja s poudarkom na delu z mladino. Obi-skovali jo bodo tudi prebivalci Sne-berij jn Šmartnega.
Edina uresničena zahteva iz ra-zvojnega načrta je bila v tem petlet-nem obdobju delovanje bibliobusa.
Bibliobusni oddelek je vsebinsko pripravila še skupnost Ijubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic in ga organizacijsko navezala na delavsko knjižnico v Ljubljani. Enkrat me-sečno obiskuje tudi kraje v naši obči-ni: Besnico, Dolsko, Lipoglav, Seno-žeti, Trebeljevo in Zadvor. Z usta-novitvijo krajevnih knjižnic v Dol-skem in Zadvoru bi lahko usmeriii svoje delo še v kak kraj. Vsekakor pa bo v tej potujoči knjižnici nujno še manjše vozilo, ki bo lahko oskrbo-valo težko dostopne kraje, kot so Javor, Gabrje, Tuji grm, Vnajnarje itn.
Ko smo pred petimi leti sprejemali razvojni načrt, smo pričakovali, da za področje knjižničarstva po tem ob-dobju na ljubljanskem primestnem in vaškem območju ne bo več belih lis. Čeprav je večina nalog še vedno pred nami neopravljenih, pa je ven-dar čutiti bistven vsebinski premik: ob usmerjenem in stalnem izobraže-vanju postaja samoupravljavcu knjiga v knjižnici nepogrešljiv vsa-kodnevni spremljevalec.
M.-M.