cena 80 dinarjev številka 38 (842) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva veienje titovo veienje, 25. septembra 1986 Zasedanje zborov SOB Velenje \ »Bilo nam ni nič hudo« V začetku tega tedna se je 61 mladih iz velenjske in mozirske občine vrnilo s 16. dnevnega usposabljanja v mladinskem učnem centru na Slemenu, tistih mladih, ki so takoj po osnovni šoli začeli delati. Obiskali smo jih sredi prejšnjega tedna in preživeli z njimi nekaj lepih trenutkov. Te smo zapisali na 8. strani. __J Občinski svet ZSS 0 delitvenih razmerjih Rezultatom gospodarjenja in uresničevanju usmeritev na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov v občini Velenje v prvih šestih mesecih letos je vso pozornost namenilo tudi Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Velenje. Povsem je podprlo naloge, ki jih je za razreševanje zastavil Izvršni svet Skupščine občine Velenje. Do periodičnega obračuna, za devet mesecev letošnjega leta, morajo vse organizacije združenega dela uskladiti delitvena razmerja na področju razporejanja dohodka zà osebne dohodke in skupno porabo z usmeritvami resolucije za letošnje leto. Ob tem pa je Predsedstvo sklenilo še, da morajo izvršilni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov takoj in mesečno obravnavati problematiko na področju osebnih dohodkov, istočasno pa je pozvalo vse organe in delavce v občini Velenje, da z vso resnostjo in odločnostjo pristopijo k doseganju ciljev resolucije. Sklepe, ki sta jih sprejela odbor za vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov pri Občinskem svetu ZSS Velenje in Izvršni svet Skupščine občine Velenje Predsedstvo ocenjuje kot življenjske in takšne, ki omogočajo delavcem, da delitev osebnih dohodkov usklajujejo z rastjo dohodka in drugimi kazalci. Predsedstvo je tudi predlagalo izvršnemu svetu, da tekoče spremlja področje osebnih dohodkov in delitvena razmerja v organizacijah združenega dela. Ob tem pa opozarjajo, da bi morali interventni zakoni in ukrepi upoštevati selektivnost v smislu doslednejšega razmejevanja dobrih in slabih ozd. Na tej isti seji je Predsedstvo pozvalo sozd REK, da takoj pristopi k uresničevanju vsebinskih sklepov, ki so bili sprejeti na seji občinske in republiške skupščine v zvezi z razreševanjem problematike v energetiki. TEMA TEDNA Sporna podražitev toplovodnega ogrevanja Člani Predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje so na zadnji seji med drugim spregovorili tudi o zadnji, 65 odstotni podražitvi toplotne energije v naši občini. Ocenili so, da je podražitev zaskrbljujoča, saj so se cene ogrevanja od januarja do septembra letos povečala za poprečno 152 odstotkov. Člani Predsedstva so povsem podprli predlog Odbora za delovne in življenjske razmere delavcev, ki je ugotovil pomanjkljivosti pri računanju in samouprav- nem odločanju. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta seveda ne more odločati o cenah, dolžno pa je opozarjati na pomanjkljivosti, napake in postop- ke, kt ne temeljijo na dogovorjenih pravilih igre (zakoni, sporazumi ...). V tem primeru »napake« direktno ogrožajo življenjsko raven delavcev, zato je toliko bolj razumljivo, da je Predsed- stvo komunalni skupnosti predlagalo, da razveljavi pooblastilo svojemu Odboru za planiranje in ekonomsko politiko (da lahko ta sam spreminja cene komunalnih storitev), izvršnemu svetu občinske skupščine pa, da izpelje postopek začasne razveljavitve sklepa o podražitvi in uvede ukrep neposredne kontrole cen. To zadnje seveda v primeru, da delegati obeh zborov komunalne skupnosti ne bi razveljavili previsoke podražitve in na osnovi natančnih kalkulacij sprejeli nove, nižje cene. V ponedeljek so pričeli v sadovnjaku na Velenjskem griCu Erine TOK Kmetijstva — enote Titovo Velenje obirati pozne vrste jabolk. Ko bodo te obrali, se bodo sezonski delavci, praktikanti kmetijske šole, delavci Erine enote in drugi občani obiralci preselili na Turn, kjer so novejše sorte jabolk. Predvidevajo, da jih bodo letos v obeh plantažah obrali okoli 350 ton, kar je po mnenju pridelovalcev zelo ugodno. Če bo vreme lepo in ugodno bodo to jesensko opravilo postorili v kar najkrajšem času. (b. m.) MODERNO JE IZ ELKROJA JE v_/ dnevni Pomemben red Danes dopoldan v Titovem Velenju zasedajo vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Nekaj točk dnevnega reda je skupen vsem trem zborom in to: predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV, poročilo o delu občinskih upravnih organov v lanskem letu in program dela za letošnje leto, poročilo o izvajanju davčne politike v občini Velenje v lanskem letu, predlog za podelitev priznanj in nagrad občine Velenje za leto 1986, vsi trije zbori pa bodo ob koncu zasedanja obravnavali tudi program dela zbora do konca letošnjega leta. Poleg teh točk pa bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala še: informacijo o poteku priprav na gradnjo VII. osnovne šole, predlog odloka o zazidalnem načrtu Pohrastnik — cona E, predlog odloka o ugotovitvi skladnosti zazidalnih načrtov in odloka o urbanističnem redu s sprejetim družbenim' planom občine Velenje za obdobje 1986—1990, predlog odloka o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini v občini Velenje in predlog odloka o plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost. Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor pa bosta poleg že omenjenih točk dnevnega reda slišala tudi informacijo o delitvi sredstev za osebne dohodke v občini Velenje, zbor združenega dela pa ima še eno točko več, ob koncu bodo imeli delegati na dnevnem redu še soglasje k statusni spremembi REK DO Sipak tozd Plastični izdelki. Zasedanja vseh treh zborov so se pričela ob 9. uri. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE Naloge hitreje razreševati Usklajen pristop V programu samoprispevka imajo nekatere krajevne skupnosti v naši občini tudi izgradnjo kabelskega Tv omrežja. V krajevni skupnosti Šmartno so se uresničevanja tega programa že lotili, v prvi polovici septembra pa je bil v Titovem Velenju na pobudo izvršnega sveta sestanek, na katerega so povabili med drugim tudi predstavnike Občinske konference SZDL, SIS gospodarskih dejavnosti, občine Velenje, PTT, Elra-da, Gorenje Servis, Informativnega centra in RTV Ljubljana. Sestanka so se udeležili vsi vabljeni, razen predstavnikov televizije. Že na samem začetku sestanka je predsednik izvršnega sveta poudaril, da moramo v občini k izgradnji omrežja pristopiti celovito in usklajeno. Temu ustrezno so sprejeli tudi sklepe. Celotno akcijo izgradnje kabelskega omrežja bosta usmerjala in verificirala Občinska konferenca SZDL in Izvršni svet, ki bosta imenovala tudi poseben osrednji otgan — svet za usmerjanje in usklajevanje izgradnje omrežja. V njem bodo predstavniki Občinske konference SZDL, Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, PTT, RTV, SlS-a gospodarskih dejavnosti, Informativnega centra, Gorenje Servisa in še nekaterih drugih delovnih organizacij. Svet, imenovali naj bi ga do 1. novembra, bo imel še ožji operativni odbor. Predstavniki Gorenje Servisa in Elrada bodo izdelali celovit idejni projekt izdelave kabelskega omrežja, pri njegovem nastajanju pa bodo sodelovali tudi predstavniki RTV Ljubljana in PTT, ki moirata poskrbeti, da bodo pri projektiranju upoštevani vsi zakonski predpisi ter obenem zagotoviti, da bo izgradnja omrežja ussklajena z razvojnimi načrti ozinoma obstoječimi kabelskimi in telekomunikacijskimi sistemi in elovna skupnost SIS gospodarskih dejavnosti mora pri projektiiranju iz nepeljave ali nadomeščainju atenskih sistemov zagotoviti iizgradnjo kabelskega omrežja, ki ga je treba upoštevati tudi pri izdielavi prostorskih dokumentov zzazidalnih načrtov, za kar so zado>lžili Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, sklaad za urejanje stavbnih zemljiščč, skis ter PTT pa naj bi poskrbelii za njihovo financiranje. Na podlaigi vsega tega bodo izdelali predrračun in z njim ter s projektom seznanili predstavni- ke posameznih krajevnih skupnosti. To bodo storili na oktober-skem sejmu Gorenje, kjer bodo predstavniki Gorenja oziroma Elrada tudi podrobno predstavili sistem delovanja in sploh vse kar je v zvezi s kabelsko televizijo. Krajevne skupnosti, ki bodo uvajale kabelsko televizijo, PTT, Izvršni svet in Občinska konferenca naj bi sklenili z RTV Ljubljano ustrezen samoupravni sporazum, s katerim bodo določeni pogoji in način projektiranja ter financiranje izgradnje, vzdrževanja in urejanja drugih razmerij. Podpisnik sporazuma bo tudi Center za informiranje, propagando in založništvo kot bodoči nosilec internega kabelskega TV programa. Na tem se- stanku^o se zavzeli za fazno napeljavo kabelskega omrežja, pred začetkom izgradnje pa je treba tudi podrobno določiti pravico uporabnikov, ki se bodo že v samem začetku vključili v gradnjo in možnosti ter obveznostih tistih krajanov oziroma uporabnikov, ki se bodo v ta sistem vključili po njegovi izgradnji. Prav tako bosta Izvršni svet in Občinska konferenca SZDL seznanila Republiška komiteja za informiranje ter za promet in zveze s pripravami na izgradnjo kabelskega omrežja. Občinski komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja pa mora preveriti usklajenost izgradnje kabelskega omrežja s prostorskimi plani in po potrebi pripraviti predlog dopolnitev. Problematika, ki se pojavlja na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini Velenje, je precejšnja. Nezadovoljni so predvsem tisti, ki odhajajo v pokoj pa se njihove vloge vse prepočasi razrešujejo. Zato je bil prejšnji teden sestanek z delavci iz organizacij združenega dela, ki se s tem področjem ukvarjajo, s predstavniki izpostave SPIZ v Titovem Velenju in s predstavniki Območne enote z Raven na Koroškem. Cilj tega sestanka je bil opozoriti na težave in poiskati smeri čim hitrejše razrešitve nastalih težav. Največ kritik, kot je bilo že rečeno, je naslovljeno na predloge postopke ob upokojitvi. V dobro pripravljeni razpravi so sogovorniki izluščili štiri osnove probleme, ki zavirajo hitrejše delo: nanašajo se na kadrovske težave in delovne pogoje občinske izpostave Pokojninsko invalidskega zavarovanja v Titovem Velenju, na premajhna pooblastila, ki jih ima ta izpostava glede na število in strukturo uporabnikov, pa tudi na organizacije združenega dela, ki so v nekaterih primerih same krive, da se problemi ne razrešujejo hitreje. Čeprav je uilo v začetku sestanka rečeno, da bo ta bolj informativen, pa so ude-ležerici ob koncu le sprejeli nekaj zaključkov. Še posebno zato, ker je bil pred tremi leti že sklican podoben sestanek, vendar pa se tudi od takrat ni veliko spremenilo. Zaradi domneve, da odgovornost za strokovno delo in kadrovsko sestavo izpostave SPIZ-a v Titovem Velenju nosita Območna enota Ravne na Koroškem in Republiška skupnost Pokojninsko-invalidskega zavarovanja, je treba do konca novembra, rok je torej kratek, pripraviti analizo strokovnosti. O prostorski problematiki občinske enote bodo spregovorili na Komiteju za družbene dejavnosti, Republiški skupnosti Pokojninsko-invalidskega zavarovanja in območni enoti na Ravnah, do konca leta pa je treba doreči tudi organiziranost izpostave v Titovem Velenju in sicer o delitvi dela med velenjsko izpostavo in območno skupnostjo z Raven. O tem bo zavzel stališče zbor delegatov SPIZ-a. Jedro težav je znano, smeri razreševanja nakazane, upajmo samo, da tudi tokrat ne bo vse obstalo samo pri sestanku, ampak se bo že kmalu premaknilo na bolje. (mkp) 2. stran ★ OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje it 25. septembra 1986 Skupne strokovne službe Korak bližje k zastavljenim ciljem Dobra dva meseca sta minila od ustanovitve skupnih strokovnih služb družbenih dejavnosti. Na prednostni listi nalog ni zapisano samo enoten nastop vseh samoupravnih interesnih skupnosti na tem področju, ampak tudi opozarjanje, predvsem pa odpravljanje napak in nepravilnosti, ki v preteklosti v delovanju delegatskega sistema v naši občini niso bile tako redke. Precej bolje pa naj bi bili sedaj o vsem obveščeni delegati si-sov družbenih dejavnosti in občani nasploh. »Nalog imamo še veliko več, od vključevanja v neposredno menjavo dela, vodenja enotne in stalne politike na področju delitve osebnih dohodkov izvajalcev v družbenih dejavnosti. Lahko bi omenila še kaj, vendar so to naše usmeritve, ki jih bomo korak za korakom spravljali s papirja v življenje«, je o vlogi skupnih strokovnih služb družbenih dejavnosti povedala vodja Štefka Kor-dež. Smo ena od zadnjih občin v Sloveniji, ki je tako pozno združila sise družbenih dejavnosti pod eno streho, zato so bili potrebni napori toliko večji. O tem, ali služba že opravlja tisto, za kar smo jo ustanovili, je morda v tem času nekoliko preuranjeno ocenjevati. Po besedah sogovornice pa je kljub zelo kratkemu času storjen korak naprej od tega, kar smo v občini imeli prej. Brez urejenih delovnih pogojev, te so svojemu namenu predali prejšnji teden, a seveda tega ne bi bilo. Začetne težave so bolj ali manj premagane. Še vedno pa bo treba najti odgovore na nekatera vprašanja, ki rabijo svoj čas. Nova organiziranost ter sistematizacija del in nalog je »prinesla« s sabo kadrovske viške, za katere je težko najti novo delovno mesto. Tudi negodovanja strank, ki po dolgem tavanju vendarle najdejo sedež skupnih strokovnih služb v Domu učencev, so povsem opravičena. Z odpravo nekaterih manjših tehničnih ovir, vsaj tako zatrjujejo, se bo kakovost storitev zagotovo še izboljšala. Krivični bi bili, če boljšega dela na področju družbenih dejavnosti že sedaj ne bi omenili. Če drugega ne, je treba povedati, da kljub manjšemu številu zaposlenih sedaj »pokrivajo« vsa področja. Med drugim tudi razisko- Vegrad v Zagrebu Stanovanjske hiše iz prostorskih elementov Delavci gradbeno industrijskega podjetja Vegrad so se z gradnjo s prostorskimi elementi uveljavili že v različnih krajih Jugoslavije. Doslej so gradili predvsem poslovne stavbe, vrtce, različne prizidke, šole. Tokrat pa se bodo »preizkusili« tudi v stanovanjski gradnji. V Zagrebu so sklenili pogodbo za izgradnjo 63 stanovanjskih hiš, ki jih bodo gradili na treh lokacijah. S pripravljalnimi deli na prvem gradbišču, kjer bo stalo 18 družinskih hiš skupne površine nekaj manj kot 3000 kvadratnih metrov, so že pričeli, sočasno pa izdelujejo v tovarni DOM 101 na Selah prostorske elemente. S pripravljalnimi deli in z izdelavo celic bodo zaključili prihodnji mesec in takoj zatem prostorske elemente zmontira-li. Montaža bo trajala predvidoma štiri dni. « (mz) Zavod za urbanizem tudi raziskovalna organizacija Člani izvršnega sveta Skupščine občine Velenje so na zadnji seji med drugim obravnavali predlog o dopolnitvi Statuta delovne organizacije Zavod za urbanizem. Statut so v tem delovnem okolju dopolnili z željo, da se vpišejo med raziskovalne enote raziskovalnih organizacij. To prizadevanje tega delovnega okolja so člani izvršnega sveta podprli, (mz) Priznanje Vegradu Ob prazniku občine Mozirje so predali namenu tudi nove poslovne prostore Iskra Feriti na Ljubnem ob Savinji, ki so jih gradili delavci Vegrada. Predstavniki Iskre so podelili temu gradbenemu kolektivu priznanje za hitro in kvalitetno izgradnjo tega objekta. Nove cene osemenjevanja govedi Medzavodska komisija poslovne skupnosti za veterinarstvo je konec avgusta pripravila kalkulacijo osemenjevanja govejih plemenic v Sloveniji. Brez prevoznih stroškov znaša to 4.654 dinarjev, s prevoznimi stroški (poprečno 25 km) pa 6.000 dinarjev. Doslej so skladi za intervencije v kmetijstvu regresirali stroške umetnega osemenjevanja po 1500 dinarjev, ta regres pa naj bi povišali na 2000 dinarjev. Živinorejce bo torej vejjalo umetno osemenjevanje 4000 dinarjev, ti stroški pa so na osemenjevalni postaji nekoliko nižji — 3700 dinarjev. vaino skupnost, ki je Prej bolj životarila. Vse lepo in prav, če . . . »Bojim se, da bomo v občini čez leto ali dve v družbenih dejavnostih doživeli infarkt predvsem pri zagotavljanju sredstev za celotno področje skupne porabe. Linearno indeksiranje v republiki za našo občino ne velja. Kamorkoli se obr- nemo, vedno naletimo na znana dejstva potrebujemo novo šolo, vrtce, razširitev Zdravstvenega centra je več kot nujna. Sami sebe slepimo s tem, ko stvari odlagamo. Zelo napačno menijo tisti, ki mislijo, da potrebujejo šolo učitelji, boljše delovne pogoje naši zdravniki,... Ne zavedajo pa se tega, da smo hkrati z njimi tudi mi, uporabniki teh storitev. Levji delež k temu je prispevalo naše združeno delo s svojim ekstenzivnim nenačrtnim zaposlovanjem v preteklosti. Žal, brez vlaganja v stene, pa čeprav pomeni to dodatno obremenitev, na področju družbenih dejavnosti v občini ne bomo mogli.« Ob vseh naštetih izbijajo sodu dno še druge težave. Večajo se izostanki z dela, denarne pomoči otrokom naraščajo, za otroška igrišča, tudi za centralno, ne vemo, ali še služijo tistemu namenu, z katere smo jih v občini • zgradili. Osnovni problem, ki terja takojšnjo rešitev, pa je usklajevanje osebnih dohodkov na področju družbenih dejavnosti. DOGOVARJAMO SE ODLOČAMO # DOGOVARJAMO SE Samoupravna interesna stanovanjska skupnost občine Velenje Razprave delegatov doslej kakovostne Čeprav so delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti svoje delo pravzaprav šele pričeli, v torek se bodo sestali na 3. seji, pa so že lahko spoznali, da je težav na stanovanjskem področju precej. Stanovanjsko gospodarstvo predstavlja pomemben del družbene reprodukcije. Novogradnjam namenjamo velik del družbenega proizvoda, precejšnja družben sredstva pa se pretakajo tudi na področju vzdrževanj stanovanjskega sklada. O delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti smo se pogovarjali z predsednikom SILVOM KO- » PRIVNIKARJEM. Skupščina bo delala v obdobju, ko se zmanjšujejo materialne možnosti za stanovanjsko gradnjo. »Dejstvo je, da bomo v tem obdobju lahko namenjali za stanovanjsko gradnjo manj čistega dohodka, pa tudi srednjeročni plan predvideva precejšnje zmanjšanje gradnje glede na preteklo srednjeročno obdobje. Verjetno pa se bo pojavil še en omejitveni faktor v stanovanjski gradnji in to zagotavljanje prostora. Pravzaprav se s tem problemom srečujemo že sedaj. Veliko problemov je prisotnih tudi na področju vzdrževanja stanovanjskega sklada. Sredstva, ki jih namenjamo iz stanarin za vzdrževanje stanovanj ne zagotavljajo popravil v takšnem, obsegu, ki bi zadovoljevale tehnične normative in potrebe, ki jih čutijo stanovalci posameznih stanovanjskih hiš,« je dejal predsednik skupščine. Vsa ta problematika, ki jo je uvodoma navedel, se že odraža v delegatskih klopeh, pa tudi v vseh organih te skupščine. »V skupščini, ki je pred nami, pa bo verjetno najbolj aktualno povišanje stanarin. Predvideva se novo povečanje v novembru. Odstotek še ni znan, ker ga usklajujejo v Zvezi stanovanjskih skupnosti na nivoju republike, predvidevamo pa, da se bodo stanarine povečale za okoli 25 odstotkov. To povišanje stanarin je posledica inflacijskih gibanj. Z njim pa se želimo približati cilju — prehodu na ekonomske stanarine, ki naj bi zagotavljale sredstva vsaj za enostavno reprodukcijo.« Drug problem, s katerim se bodo srečali delegati na torkovem zasedanju so nasilne vselitve. Pobudo za to so dali delegati sami. »Poskušali bomo analizirati osnovne vzroke, ki privedejo do nasilnih vselitev in seveda tudi zastaviti aktivnosti, naloge, da se ta pojav zmanjša. Posebej aktualno pa je vprašanje odnosa med uporabniki in izvajalci pri gospodarjenju s stanovanjskim fondom. Ta problem čuti vsaka skupnost stanovalcev in vsak stanovalec. Pogosto prihaja do konfliktov. Osnovni SIS za ceste občine Velenje Več delegatskih mest, boljše delo Takšnih ali drugačnih težav krajanom v krajevnih skupnostih ne manjka. Ob naših obiskih radi povedo, kaj jih teži. kaj si želijo. Med potrebami, skoraj v vseh krajevnih skupnostih prednjačijo ceste. Te povzročajo krajevnemu vodstvu sive lase. Denarja za ceste je namreč zelo malo, vzdrževal-' na dela pa zahtevna in draga. Kakšno je bilo delo na tem področju in kakšni so načrti smo se pogovarjali s predsednikom samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Velenje Antonom Tajnškom. Kaj bi lahko rekli o delu na tem področju? »Mislim, da smo na tem področju mnogo naredili. V vaških krajevnih skupnosti je le še malo makadamskih poti. Precej dela je bilo opravljenega tudi na regionalnih cestah, ki pa predstavljajo za skupnost veliko breme. Tako ostaja na naših plečih še vedno cesta Dravograd—Arja vas, namesto da bi zanjo skrbela republiška cestna skupnost. Precejšen napredek smo naredili pri delovanju samega skupščinskega sistema. Ugotovili smo, da so konference delegacij slabo delale zaradi slabe teritorialne pokritosti in brez skupnih interesov. Na letošnji prvi seji skupščine smo se zato dogovorili, da bomo prekinili s to prakso. Namesto nje pa povečali število delegatskih mest s 27. na 38, da bo lahko imela vsaka krajevna skupnost svojega predstavnika v naši skupščini.« Katera vprašanja so v pristojnosti te skupščine? »Skrbeti moramo za 48 kilometrov regionalnih cest — Huda luknja—Arja vas, Titovo Velenje—Šoštanj in Šoštanj — Črna — ter za lokalne ceste. Teh smo namerili 158 kilometrov. Kako so te ceste vzdrževane, je težko oceniti. Slabše so urejene tiste, ki smo jih v občini zgradili s sredstvi prvega sa- Gaberke. Tu nam je priskočil na pomoč Rudnik lignita Velenje, ki je bil nosilec naložbe za severno mSgistralo. Julijsko neurje, ki je povzročilo na naših cestah za 38 milijonov dinarjev škode, je seznam dopolnilo še s tremi cestami, in sicer Skorno-Florjan, Križnik—Penk ter Podkraj—Rečica. Stvari poskušamo zaenkrat reševati le z rednim vzdrževanjem.« oiupnspevka. Za nameček je svoje naredila še letošnja dolga in ostra zima. Moram povedati, da smo za njihovo vzdrževanje do meseca marca letos porabili okrog 70 odstotkov vsega načrtovanega denarja za to leto.« Ali so pri delu vaše skupščine prisotne tudi takšne težave, ki zahtevajo precej več pozornosti? »To so naše črne točke. Kar nekaj jih imamo. Še posebej sta letos izstopala zemeljska plazova, in sicer v Kavčah — tega smo se lotili pred mesecem dni — in na cesti Škale— Načrti za delo v prihodnje? »Najprej moram povedati, da smo, kolikor smo pač imeli na voljo denarja, končali dela pri obvoznici skozi Staro Velenje, v Pesju nas čaka preplasti-tev dela cestišča, iz naše »blagajne« sofinanciramo gradnjo mostu v Paki, nekaj denarja pa bomo morali še nameniti za vzdrževanje vaških krajevnih cest, pač po ključu. Poleg denarja, ki ga zberejo krajani s samoprispevkom, sis za ceste prispeva še 25 odstotkov za ceste manjšega pomena, za ceste, ki pa povezujejo krajevne skupnosti s središčem mesta pa 50 odstotkov.« Ali imate za uresničitev vseh nalog dovolj denarja? »Tudi na našem področju imamo več potreb kot zmožnosti. Nevestno ravnanje nekaterih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, kar 25 odstotkov je bilo takih, ki niso podpisali v dogovorjenem roku samoupravnega sporazuma, bo imelo svoje posledice. Šele v drugi polovici leta denar za naš sis namreč redno doteka. Prav tako smo predvideli, da bi združevali delovni ljudje 1,4 odstotka iz dohodka iz osnove-bruto osebnega dohodka, vendar so se ti odločili le za 1 odstotek, kar pa je zelo malo. Tudi cestnega dinarja ostane za naše potrebe malo, saj zvezni izvršni svet večji del teh sredstev porabi za financiranje pomembnejših cestnih objektov (Karavanški predor). Sicer pa bomo v tem srednjeročnem obdobju pri naši samoupravni skupnosti namenjali največ pozornosti regionalnim cestam. Ne smemo pozabiti, da so del naše družbenopolitične skupnosti tudi ceste v vaških krajevnih skupnostih.« KAJ PRIČAKUJETE OD DELEGATOV? »Da bodo marljivi pri opravljanju svojih delegatskih dolžnosti, in da bodo svoje okolje dobro zastopali. Ob tem ne smejo vztrajati le pri svojih ozkih interesih, ampak moramo gledati na interese cele občine.« problem pa je v tem, da so sredstva, ki jih skupnosti stanovalcev namenjajo vzdrževanju premajhna glede na potrebe posameznih stanovanjskih enot.« Čeprav je za delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti malo sej, pa smo predsednika vprašali, kako ocenjuje vključevanje delegatov v delo te skupščine. »Takšna ocena je lahko precej subjektivna. Vseeno pa lahko rečem, da je stanovanjsko področje tisto, ki neposredno zadeva slehernega občana in se tudi odraža v delu delegatov in delegacij. Skupščine so bile sklepčne, udeležba dokaj zadovoljiva, razprave delegatov pa kvalitetne. Mislim, da bo tudi v prihodnje odziv delegatov na problematiko o kateri bo tekla beseda kakovosten, in da se bodo na tej osnovi sprejemali dobri sklepi in usmeritve.« (mkp) »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od orometa proizvodov. A 25. septembra 1986 ★ titovo velenje__ V SREDIŠČU POZORNOSTI _TOS C9S ★ stran 3 Rekli so: Nada Zavolovšek Hudarin Uresničevanje ukrepa družbenega varstva v Veplasu Celovite sanacije ne bo v letu dni Zaradi negativnih trendov poslovanja v zadnjih letih, kadrovske problematike, vrste notranjih slabosti, je skupščina občine Velenje sprejela marca letos ukrep družbenega varstva za delovno organizacijo Ve-plas. Skupščina je naložila začasnemu kolegijskemu poslovodnemu organu, da pripravi analizo stanja in ustrezne ukrepe, pripravi analizo družbenoekonomskih odnosov, izdela sanacijski program, pripravi smernice za programsko prestrukturiranje delovne organizacije, zagotovi nemoteno tekoče poslovanje, pripravi oceno uspešnosti dela vseh zaposlenih in predlog kadrovskih razrešitev, pripravi poročilo o odgovornosti za nastalo stanje, zagotovi smotrno in zakonito samoupravno organiziranost, odpraviti nepravilnosti v poslovanju, opraviti pa mora še vrsto drugih nalog. Izvršni svet sproti spremlja uresničevanje ukrepa družbenega varstva v tem delovnem okolju in temu so namenili tudi osrednjo pozornost na svoji zadnji seji. Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa Franc Vedenik je člane izvršnega sveta seznanil, da so v obdobju od marca namenili osrednjo aktivnost ukrepom za povečanje obsega proizvodnje in še posebej izvoza. Analizirali so tudi že stanje znotraj delovne organizacije ter pripravili analizo programov. Delovno organizacijo so nekoliko tudi že kadrovsko okrepili ter aktivirali notranje subjektivne sile. Ob prihodu je začasni kolegijski poslovodni organ izdelal oceno stanja in ugotovil vrsto slabosti. Kazale so se predvsem v neizdelanem sistemu vodenja in upravljanja, neizdelani poslovni politiki, nedifiniranih razvojnih usmertivah, nizki proizvodnji in neizkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, neredu in neurejenosti v proizvodnji, neurejenem materialnem poslovanju, motnjah v oskrbi, slabem imenu pri kupcih, težki likvidnostni situaciji, pomanjkanju kreativnih kadrov še posebej na področju razvoja in še bi lahko naštevali. »Največja slabost delovne organizacije,« pravi Franc Vedenik, »je slab in neučinkovit razvoj v preteklih letih. Tako je v delovni organizaciji vrsta programov, ki razvojno in tehnološko niso dodelani oziroma so v preteklih letih zastali. Za večino programov ocenjujemo, da bi bili tudi danes tr- kaj strokovnih kadrov so že uspeli dobiti, več težav pa imajo s pridobivanjem kadrov za razvoj. Seveda pa je ravno od njih v veliki meri odvisna dolgoročna in celovita sanacija delovne organizacije. Vzporedno s pridobivanjem novih kadrov, v Veplasu tudi zmanjšujejo režijo, približno ža 10 odstotkov. Te delavce pre-razporejajo na ustrezna dela, jih usposabljajo in dodatno izobra- žno zanimivi, če bi bili razvojno dodelani in bi bila proizvodnja na tehnološko višjem nivoju.« Da bi dvignili proizvodnjo, je kolegijski poslovodni organ uvedel delo režijskih delavcev v proizvodnji, udarniško delo v prostih sobotah, dodatne delovne sobote, spremenili so norme ter izboljšali načrtovanje in oskrbo. Uresničevanje teh ukrepov se je že pozitivno odrazilo v doseženih rezultatih, saj jim je uspelo fizični obseg proizvodnje povečati v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 40 odstotkov. Poudariti je treba, da so to dosegli ob nekem številu zaposlenih. Izrazito slaba je v tem delovnem okolju kadrovska struktura. Več kot polovica zaposlenih nima ustrezne strokovne izobrazbe. Nekvalificiranih delavcev ne zaposlujejo več, zaposlujejo pa predvsem strokovni kader. Ne- žujejo. V času ukrepa družbenega varstva so v Velplasu opravili še vrsto drugih nalog, med drugim so izpeljali obsežno nalogo ostavi-tve sistema načrtovanja mesečne proizvodnje in oskrbe ter zastavili koncept informacijskega sistema. Glede na to, da so bili programi Veplasa heterogeni, so takoj pristopili tudi k njihovi selekciji. Ukinili so program okovja, lesenih ročajev, mahanizmomv in avtomatov. Ukinili so tudi proizvodnjo dveh dislociranih obratov v Šoštanju in Šentjurju. Smernice za programsko prestrukturiranje bodo dokončno opredelili v sanacijskem programu, ocenjujejo pa, da so njegove razvojne možnosti v programu armiranega poliestra, poliestra in pultruzije. Več aktivnosti so zastavili tudi za tesnejše in dolgoročnejše po- vezovanje. Obiskali so Elan, TAM, Muro in večje dobavitelje in trgovske organizacije. Na osnovi tega ocenjujejo, da imajo možnosti za izgrajevanje tesnejšega proizvodno tehničnega, poslovnega in družbeno ekonomskega povezovanja. Veliko so v tem času naredili tudi na področju notranjih odnosov in aktiviranju subjektivnih sil. Izdelan je program delovanja družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov. Večinoma so presegli notranje konflikte in druge izraze slabih medsebojnih odnosov. Pri večini delavcev je ustvarjena zavest in spoznanje, da je za celovito sanacijo potrebno poleg časa tudi več boljšega dela, več vlaganj v razvoj... Kljub temu, da je ukrep omejil pooblastila samoupravnim organom, si prizadevajo, da vse pomembnejše aktivnosti zastavljajo ob njihovem sodelovanju. S tem dosegajo enotnost in motivacijo kolektiva. »ZKPO na osnovi dela v teh mesecih uresničevanja ukrepa družbenega varstva, na osnovi ocene razmer in doseganja ocene razvojnih možnosti zaključuje, da so dani objektivni pogoji za celovito sanacijo delovne organizacije. Imamo programe, ki imajo dobre razvojne možnosti. Celovita sanacija pa bo zahtevala daljše obdobje kot je eno leto. Zahteva aktiviranje notranjih rezerv, kadrovsko okrepitev, programsko selekcijo, tehnološko posodobitev in predvsem resno in odgovorno delo vseh zaposlenih v tem delovnem kolektivu,« pravi Franc Vedenik. Člani izvršnega sveta so ob obravnavi uresničevanja ukrepa družbenega varstva v Veplasu podprli prizadevanja začasnega kolegijskega poslovodnega organa ter se zavezali, da bodo v sodelovanju z medobčinsko gospodarsko zbornico pomagali pri zagotovitvi nujno potrebnih strokovnih, predvsem razvojnih delavcev za delovno organizacijo Veplas. (mz) Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Težko, a uspešno, zagotavljajo likvidnost Težak gospodarski položaj, s katerim se že nekaj časa srečujemo tudi v velenjski občini, se močno odraža v bankah. Dohodkovni poiožaj Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje je že dalj časa zaostren in v letošnje leto so zakorakali z veliko mero negotovosti. Še posebej, ker so vanj prenesli gospodarske težave in nekaj novih sistemskih zakonov, za katere so že ob sprejemu menili, še posebej za tiste, ki zadevajo devizno zakonodajo in celoten sistem ekonomskih odnosov s tujino, da so neustrezni. Vse to je seveda narekovalo letošnjo poslovno politiko Sredstva in naložbe so se pri Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje v letošnjem letu gibala mnogo intenzivneje kot so načrtovali. Večina bilančnih postavk je že ob polletju dosegala načrtovana celoletna povečanja. Vzrok za to je nedvomno preobtimisti-čna poslovna politika za letošnje leto, ki jo je banka v planu morala upoštevati in pa seveda to, da v plan ni bila vgrajena aktivnost banke za razreševanje položaja elektrogospodarstva v toliki meri kot to izvaja. Zaradi vsega tega se je v letoišnjem prvem polletju za 47 odstotkov povečala bilančna vsota ter so v tem času za 63 odstotkov prekoračili letni načrt sredstev in naložb. Sredstva Ljubljanske banke Temeljne b;anke Velenje so se v prvem pollletju letošnjega leta povečala zrn dobrih 16 milijard dinarjev, naijvečji porast pa beležijo pri snedstvih prebivalstva. Nad pričakcovanji so se povečala tudi sredstv/a uporabnikov družbenih sred>xstev. Med ostalimi sredstvi pa sse je najbolj povečalo stanje sredsttev za poslovanje po pooblastilu,, ker se položaj velenjskega riudnika delno rešuje tudi v okvirni poslov po pooblastilu iz sredJstev družbeno političnih skupnosti. »Kljub veHikemu povečanju bilančne vsotee ni opaziti bistvenih premikov v 'strukturi sredstev, ki še vedno ostaajajo neugodni,« pravi direktor Ruidi Gabrovec.« Delež izvirnih sredstev v primerjavi z bilančno vsotoo se glede na lanski december ni < spremenil in znaša 44 odstotkov. Stltrukturni delež pridobljenih sredsstev pa se je znižal za pet odstotkovv (od 43 na 38), za toliko pa se je < povečal delež ostalih sredstev na katere odpade 18 odstotkov bilančne vsote.« Aktiva banke — to so njene kreditne in nekreditne naložbe, se je v letošnjem prvem polletju povečala enako kot so se povečala njena sredstva. Največ so namenili za naložbe uporabnikov družbenih sredstev in naložbe bankam in drugim finančnim organizacijam, ki so skupno kar za dobrih 11 milijard višje kot konec lanskega leta. Vsekakor je razumljivo povečanje kreditov uporabnikom družbenih sredstev manj pa krediti oziroma terjatve do drugih bank. Povedati je treba, da so to terjatve oziroma krediti za deponirana devizna sredstva občanov, ki naraščajo skladno s tečajnimi spremembami in banka nanje ne more vplivati. Problem dolga Narodne banke do poslovnih bank postaja vse bolj pereč in zanj že nekaj časa pripravljajo sistemske rešitve. Jedro problema pa je v tem, poudarja Rudi Gabrovec, da je to za temeljno banko naložba, ki ima z dohodkovnega vidika izrazito negativne učinke. Drugi del povečanja kreditov bankam izhaja iz prometa z vrednostnimi papirji- Na povečanje kreditov članicam pa je imel v prvem polletju letošnjega leta največji vpliv porast kratkoročnih kreditov za selektivne namene in kratkoročnih kreditov za ostale obratne namene s katerimi se začasno rešuje predvsem problematika rudnika. Na področju stanovanjskega kreditiranja je namenila Ljubljanska banka Temeljna banka Titovo Velenje v letošnjem prvem polletu več za individualno stanovanjsko izgradnjo. Na področju kreditov prebivalstvu so v porastu le ti krediti, vsi ostali pa so v upadanju. Za nemoteno poslovanje banke je seveda potrebno zagotoviti likvidnost banke. »Ocena likvidnostnih razmer,« pravi Rudi Gabrovec, »za prvo polletje je dokaj ugodna o čemer priča večina kazalcev likvidnosti. Sicer se osnovne značilnosti zagotavljanja likvidnosti banke niso spremenile, kar je pogojeno s sestavo njenih ustanoviteljic. To pomeni, da je banka svojo dnevno likvidnost tudi v tem obdobju ohranjala v veliki meri s pridobljenimi medban-čnimi viri. Zadovoljiva pa je ugotovitev, da se je ta odvisnost nekoliko znižala, ker se vidi iz razmerja med najetimi in danimi likvidnostnimi krediti.« Na splošno, so bili v temeljni banki Titovo Velenje s finančnim izzidom poslovanja ob letošnjem polletju za-dovolini, saj je bil ta ugoden, še posebej ob upoštevanju, da je periodični obračun banke za prvo tromesečje izkazoval izgubo. Takšen rezultat pa je vsekakor odraz fleksibilnosti v dnevnem izvajanju poslovne politike in doslednem iskanju dohodkovno optimalnih rešitev pri najemanju in plasmaju bančnih sredstev. Za konec pa poglejmo še, kakšna je vloga Temeljne banke Titovo Velenjé. O njej smo pred letom veliko govorili, saj je bila predvidena združitev s celjsko temeljno banko.. »Osnovna vloga banke je še zmeraj nespremenjena,« pravi direktor Rudi Gabrovec.« Lani je bilo veliko govora o kreditni sposobnosti naše banke oziroma sploh sposobnosti opravljanja poslov glede na izrazito visoko breme, ki ga je ta banka prevzela ob sanaciji Gorenja. Takrat smo razmišljali o integraciji s celjsko banko. Vmes je prišlo do nove bančne zakonodaje, ki je postavila minimalne pogoje, ki naj bi jih posamezna banka izpolnjevala. Stanje se je tudi na drugih področjih normaliziralo, tako da smo mi v letošnjem letu skladno z novo zakonodajo in s sklepi organov upravljanja banke prišli do zaključka, da integracija s Splošno banko Celje ne bi dala tistih rešitev in rezultatov, ki smo jih prvotno pričakovali. Zato smo aktivnosti zastavili tako, da je velenjska banka po obliki in vsebini nespremenjena. Zato smo pristopili k aktivnostim, ki so potrebne za ponovno registracijo poslovne banke in jih tudi uspešno zaključili. Narodna banka Slovenije je tudi že izdala pozitivno mnenje o nadaljnjem poslovanju naše banke, čakamo pa še na dokončno potrditev narodne banke Jugoslavije. Mi pa smo tudi že pripravili naše samoupravne akte, ki so bili že obravnavani v vseh okoljih.« (mz) Razgibano jesensko obdobje Za člane predsedstva oziroma Občinske konference SZDL bo tudi jesensko obdobje zelo razgibano, saj je nalog, ki so razdeljene na koordinacijske odbore, svete, izvršni odbor občinske konference, zlasti pa na krajevne organizacije, društva in družbene organizacije zelo veliko. Katere so najpomembnejše naloge, ki jih boste morali uresničiti do programske konference meseca novembra, smo vprašali predsednico NADO ZAVOLOVŠEK-HUDARIN? »Podobno kot spomladanski bo tudi jesenski del zelo delaven, še predvsem v krajevnih skupnostih, kjer se pripravljamo na volitve v organe samoupravljanja, torej v svete in skupščine krajevnih skupnosti. To pomeni, da bo potrebno spe- ljati ves kadrovski postopek v ta namen. Krajevne konference so že evidentirale kandidate, na zborih krajanov, ki se bodo zvrstili konec tega meseca pa bodo seveda ob krajevni problematiki obravnavali tudi kandidate za te zelo odgovorne, lahko rečem celo nehvaležne dolžnosti v krajevnih skupnostih. Potrebno je tudi omeniti, da se je predsedstvo občinske konference med tem sešlo na dveh sejah in da je bila na obeh glavna, pa tudi najbolj vroča točka uresničevanje refe- rendumskega programa in gradnja nove osnovne šole v Titovem Velenju. Med našimi pomembni; mi nalogami bo tudi ocena dela zveze telesnokulturnih organizacij in zveze kulturnih organizacij v občini Velenje, priprave problemske konference o kulturi in razreševanje problematike hišne samouprave. Žal, moram ponovno ugotoviti, da pri uresničevanju hišne samouprave, nismo storili nobenega koraka naprej. Pred nami so tudi pomembne naloge na področju kadrovske politike, kjer se bomo najprej dotaknili vloge in funkcije kadrovanja sploh. Sicer pa so pred vsemi družbenopolitičnimi organizacijami pa tudi skupščino občine v jesenskem obdobju skupne teme oziroma vprašanja, ki jih bomo skušali skupaj reševati. Ena takšnih je gotovo socialna problematika v občini. Na tem področju se stvari precej zapletajo, težav pa je čedalje več. Ni treba posebej poudariti, da smo bili pred leti skorajda brez tovrstnih težav, da pa danes, tako hitro naraščajo, da jim skorajda ne moremo več slediti. Zato moramo kar najhitreje sprejeti konkretne naloge. Pozornost bomo namenjali tudi usposabljanju delegatov izvoljenih v spomladanskih mesecih. Skratka, nalog je v tem obdobju pred nami veliko in upam, da jih bomo kar največ tudi uresničili.« (VOS) Vekos — tozd Stanovanjska oskrba Širijo svojo dejavnost Temeljna organizacija Stanovanjska oskrba je posebnega družbenega pomena in v glavnem vzdržuje in prenavlja stanovanjske hiše in poslovne prostore. Izvaja popravila inštalacij, gradbena in zaključna dela, celotna dejavnost tozda pa je seveda še širša. V velenjski občini ima Stanovanjska oskrba trenutno v upravljanju 321 stanovanjskih hiš z okoli 7.000 stanovanjskimi enotami. Za to vzdrževanje je usposobljenih 45 delavcev različnih poklicev. Bivša delovna organizacija Dom ni imela primernih delovnih prostorov, še manj ustreznega orodja in je bila brez vsake akumulacije. Danes se temeljna organizacija Stanovanjska oskrba lahko pohvali z novimi delovnimi prostori ter bistveno boljšimi delovnimi pogoji, kot so bili v preteklosti. Zaradi manjših virov sredstev, delno pa tudi zaradi neustrezne politike, se obseg vzdrževanja zmanjšuje. Iz leta v leto primanjkuje sredstev za vzajemno združevanje na ravni stanovanjske skupnosti, na drugi strani pa obstajajo neizkoriščena sredstva pri skupnosti stanovalcev in pri hišnih svetih. Vse te težave se seveda odražajo pri gospodarjenju -izvajalcev vzdrževalnih del. Težava s katero se srečujejo pri Stanovanjski oskrbi, je poleg pomanjkanja opremljenosti strojev in orodja še operativa s hišno samoupravo. Tozd posluje na meji rentabilnosti, osebni dohodki pa so v primerjavi s sorodnimi dejavnostmi znantno nižji. V lanskem letu so iz dohodka pokrili le družbene dejavnosti in deloma obveznosti do delovne skupnosti. Za ostalo je zmanjkalo denarja. Kljub težkim gospodarskim pogojem je temeljna organizacija v letošnjem prvem polletju le dosegla viden korak. Z nižjimi stroški so povečali prihodek z indeksom 133, kar je 48 odstotkov načrtovanega. Porabljena sredstva so narasla za 79 odstotkov in dosegajo 43 odstotkov načrtovanih. Stroški storitev pa kljub povečanju znašajo manj kot znaša stopnja inflacije. Še vedno pa presegajo zastavljeni cilj, da jih je potrebno zmanjšati za polovico v primerjavi s preteklim letom. Z ostankom dohodka so pokrili še obveznosti rezervne in skupne porabe, glede na rast dohodka pa so se osebni dohodki indeksno povečali za 129 odstotkov. Seveda ta postavka še zdaleč ni primerljiva z branžno dejavnost-jo. »Če želimo odpraviti motnje v stanovanjskem gospodarstvu in odpraviti sedanje težko stanje, bo potrebno dosledno izvajati 21. člen samoupravnega sporazuma o temeljih planov stanovanjske skupnosti do leta 1990, kjer je določeno, da bo povprečna letna rast stanarin 25 odstotkov, seveda brez upoštevanja inflacije. Stanarine bi tako zadostovale za enostavno reprodukcijo. Z uveljavljanjem tega določila bi imeli izvajalci dovolj dela. Sicer pa je dolgoročna usmeritev stanovanjskega gospodarstva v tem, da se postopno znižuje obseg stanovanjske izgradnje in se tako naša dejavnost preusmeri v prenovo dosedanjih hiš. Ob tem bo potrebno nabaviti nove stroje, se opremiti z orodji ter delavce usposobiti za nove delovne naloge. Končno moramo izdelati letne programe in pristopiti k organiziranemu delu, ki bo predvsem omogočilo boljšo izrabo delovnega časa, prihranek materiala ter znižanje režijskega dela. V ta namen smo že sprejeli standardne normative preko katerih se naše storitve obračunavajo. Poleg tega našo ponudbo razširjamo tudi na druge organizacije združenega dela in individualne hiše. Najpomembnejše je, da v naši temeljni organizaciji kar najprej izpeljemo nagrajevanje po delu in rezultatih dela in se tako uskladimo s samoupravnim sporazumom branže komunalno — stanovanjskega gospodarstva Slovenije,« je še dodal direktor Vekosovega tozda Stanovanjska oskrba Damijan Likar. B. M. 4. stran * HQS CSS NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 25. septembra 1986 OB SVETOVNEM DNEVU MIRU Krajevna skupnost Gorenje »Prehiteli« referendumski program Krajani krajevne skupnosti Gorenje so v tem letu naredili precej več kot so načrtovali. Pri pripravi referendumskega programa gotovo niso bili tako optimistični kot so lahko ob izteku tega leta. Le redkokje nam ob obisku povedo, da uspešno uresničujejo zastavljen program, še redkeje se pohvalijo s tem, da ga prehitevajo. V krajevni skupnosti Gorenje pa je bilo tako. Večino s samoprispevkom zbranih sredstev naj bi dobili zadnji kvartal tega in v prvih štirih mesecih prihodnjega leta. Vendar so se stvari nekoliko spremenile in v »blagajno« se je nateklo nekaj več denarja kot so načrtovali. Seveda niso stali križem rok in se veselili, ampak takoj stopili v akcijo. Lotili so se posodobitve krajevne ceste Skorno—Tajna, ki so jo v programu predvideli šele v letih 1988-1989. Predračunska vrednost posodobitvenih del znaša 70 milijonov dinarjev. Zaenkrat bodo posodobili le okrog 2 kilometra, zanju pa odšteli približno 35 milijonov. Sofinancirali naj bi izgradnjo vodovoda v Podgori v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, na katerega bi se priključili tudi njihovi krajani. Ker so Slatinčani izkoristili priložnost, ki se jim je ponudila na Gneču, je krajevna skupnost Gorenje za vodovod v tem delu krajevne skupnosti že namenila nekaj denarja; najprej dva milijona 500 tisoč dinarjev, v teh dneh pa naj bi odvedli še milijon in pol. V krajevni skupnosti tako ne bo več gospodinjstva s suho vodovodno pipo razen v Skornem. »Še eno zadevo smo spravili naprej,« pravijo krajani. »V program 4. samoprispevka smo med drugim zapisali sofinanciranje nakupa orodnega vozila za člane gasilskega društva Paska vas. Ti so pohiteli, saj so orodno vozilo predali svojemu namenu sredi prejšnjega meseca. Tako so tudi ti že dobili svoj delež.« Krajani Gorenja, Paske vasi, Gavc, dela Slatin in Velikega vrha so lahko na pridobitve resnično ponosni. Do konca srednjeročnega obdobja so ostale zapisane na papirju le še ureditev krajevne ceste v Skorno, pešpot v Gavcah, Prislanova brv ter sofinanciranje projekta za ureditev kanalizacije v Gavcah. Vse te ne bi smele predstavljati prevelikega zalogaja, če ... Na obzorju je. nova težava — meteorne vode v novem nastajajočem naselju. Med krajani so te že povzročile nekaj hude krvi, zato bo treba k reševanju teh vprašanj pristopiti čimprej in celovito. Nič narobe ne bi bilo, če si z njim ne bi belila glave le krajevna skupnost, ampak tudi bodoči krajani oziroma tisti, ki nameravajo v tem delu zgraditi svoj dom. To pa še ni vse, kar so naredili kajani letos. Po dolgotrajnih prizadevanjih jim je uspelo rešiti nalogo iz prejšnjega referenduma — razširitev pokopališča. Stala jih je tri milijone 500 tisoč dinarjev. Ob pomoči sisa za ceste pa so na novo preplastili še cesto Paška vas—Drev, ki jo ^fe že pošteno načel zob časa. Kaj naj ob koncu članka še napišemo? Da so krajani krajevne skupnosti Gorenje spretno in "pametno obrnili vsak dinar, in da so sredstva, zbrana s samoprispevkom, oplemenitili in ji mdali pravo vsebino. Kulturno društvo Šmartno ob Paki Sedaj namenjajo vso pozornost jubilejem O šmarških kulturnikih smo v zadnjem času slišali zelo malo. Tako kot drugi so si tudi ti privoščili krajše počitnice. V začetku nove sezone pa so spet polni novih zamisli. Narobe bi bilo, če bi trdili, da niso prav ničesar kulturnega snovali v poletnih mesecih. Večina res, le fofkloristi niso mirovali niti takrat. Gostovali so v Gornjem Gradu, plesali v Italiji,... Tudi člani ostalih sekcij so se tu in tam udeležili kakršnega gostovanja. Kaj delajo v društvu sedaj? Kujejo načrte za delo v novi sezoni. Da bo ta stekla tako kot mora, morajo šmarški kulturniki odpraviti nekatere ovire. »Veliko časa smo že in še bomo namenili delu v prihodnje. Nismo se še povsem odločili kaj in kako. Težave, ki so se porajale pri delu v prete- kli sezoni, narekujejo nekoliko drugačno zasnovo. Tako se na primer pri gledališču sprašujemo ali bi imeli eno ali dve skupini. Bolj se opredeljujemo za eno skupino, v kateri bi nastopili tako mladi kot tudi starejši člani. Gledališče je življenje. Ùpam, da se bomo med sabo dobro ujeli in za to sezono pripravili vsaj eno predstavo,« je na kratko predstavila do- tajanja v kulturnem društvu martno ob Paki njegova predsednica Mija Žerjav. Ne le gledališčniki, tudi fol-kloristi si želijo bogato in ustvarjalno sezono. Ti bodo najprej pomladili svoje vrste, poleg zbiranja in pripravljanja novega gradiva jih čaka še delo v folklornem krožku, ki so ga ustanovili lani na šmarški osnovni šoli. Po svoje ustvarjajo še likovniki, pevci. Ali bodo v teh svojih glasno izrečenih željah člani kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki uspeli, žal, ni odvisno le od njih samih, ampak od finančnih zmožnosti. Še več pozornosti kot delovnemu programu namenjajo v tem času jubilejem, 80-letnici društva. Majhen jubilej, 10-letnico, pa slavita še folMcfrua in gledali-šak sekcija. Med izdelanimi variantnimi predlogi so se slednjič odločili za vesel večer. Kot vedno, hočejo biti tudi tokrat kar se da izvirni. »Teksti bodo po vsej verjetnosti lastni in upam, da bomo z veselim večerom razveselili tako Šmarčane kot tudi tiste, ki večkrat polnijo rfR kulturni hram.« Sezono, ki je minila, je sogovornica ocenila za uspešno. V isti sapi pa je bila tudi malo samokritična: »Ne smemo je uvrščati Uspelo tekmovanje iz veščin SLO in DS Sodelovalo je veliko mladih . .. ■ i , _ ■____•_____-, _____;___W _______ i___:____________n„ji___:„ u:i„ „„:..„__x„. V nedeljo so predsedstva krajevnih organizacij Zveze rezervnih vojaških starešin krajevnih skupnosti Center-levi breg, Staro Velenje in Podkraj-Kavče uspešno izvedla tekmovanje iz poznavanja in veščin splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Za vse člane rezervnih vojaških starešin omenjenih krajevnih organizacij je usposabljanje, združeno s pohodom po znanih partizanskih poteh z devetimi delovnimi točkami, bilo obvezno, vabljeni pa so bili vsi drugi občani, lovci, gasilci, mladinske organizacije, taborniki ter šole. In tako se je v nedeljo ob pol osmih zjutraj zbrala v prostorih krajevne skupnosti Center-levi breg, od koder je bil tudi začetek pohoda, pisana množica tekmovalcev. Od tu so krenili po ne preveč zahtevni poti proti Kavčam do Cvenkovega hriba, kjer je bil zaključek pohoda. Krajani Podkraja-Kavče so imeli tega dne tudi obrambni dan. Ob vsem tem je razveseljivo to, da se je tokratnega pohoda udeležilo veliko mladih, ki so bržkone spodbuda za organizatorje tovrstnih pohodov, zlasti pa prenašanje tradicij na mlajše rodove. Sklepna slovesnost nedeljskega tekmovanja in pohoda razglasitev rezultatov , podelitev priznanj in knjižnih nagrad je bila v novem domu Enq od spretnostnih nalog je bila hoja po gredi krajanov Podkraja-Kavč. Vsem udeležencem je najprej spregovoril Ivo Gorogranc, ki je poudaril, da so si s prehojeno potjo pridobili izkušnjo več, obenem pa spoznali krajše poti, ki povezujejo tri krajevne skupnosti. Predsednik krajevne konference SZDL Podkraj-Kavče Tone Šeliga pa je dejal, da bo potrebno v bodoče tovrstna sodelovanja med krajevnimi skupnostmi še utrditi in razširiti, spomine na delo okrajnega odbora osvobodilne fronte, pa je obudil Janko Ževart. Čeprav na takšnih in podobnih tekmovanjih ter pohodih doseženi rezultati niso najpomembnejši, zapišimo, med najuspešnejše«. Vzrok? Delček krivde nosijo sami, nekaj je »valijo« na vse večje materialne stroške, Pred leti, tako vsaj pravijo, so precej več gostovali. Videli so jih po celi Sloveniji in tudi izven njenih meja. Danes jih prav zaradi takšne draginje ne vabijo več v Prekmurje, na Gorenjsko, ... Zadovoljiti se morajo s povabili na gostovanja v okoliške kraje. Morda se tudi niso najbolje znašli v obnovljenem kulturnem domu, ki je prav tako zahteval nekaj truda, daje delo v njem lahko steklo. Sicer pa so v minuli sezoni pripravili premiere tako gledališčniki kot tudi fol-kloristi. Naj ob koncu omenimo še dobro sodelovanje članov kulturnega društva na proslavah in prireditvah v kraju ter njihovo tesno sodelovanje s tamkajšnjo šolo. da je bila najuspešnejša ekipa: Zdravko Cvikl, Igor Centrih, Zdenko Gorišek iz krajevne organizacije ZRVS Center-levi breg, druga je bila ekipa osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja, tretja pa osnovna šola Gustava Siliha, prav tako iz Titovega Velenja. Sodelovalo je dvanajst tričlanskih ekip, kar je doslej največ. Še posebne pozornosti in priznanja pa je bila deležna najstarejša ekipa, ki so jo sestavljali borci Centra-levi breg. Najuspešnejše ekipe s tega tekmovanja bodo sodelovale tudi na tovrstnem občinskem tekmovanju v okviru praznika rfoše občine. B. Mugerle 16. september 16. september — svetovni dan miru so na vseh šolah velenjske občine in na Centru srednjih šol slovesno obeležili. Pripravili so razredne ure, na katerih so govorili o miru, temu velikemu bogastvu, za katerega se morajo mnogi narodi še vedno boriti. Učenci pa so v tem času tudi veliko pisali in risali na to temo. Najboljše prispevke bo Občinska zveza prijateljev mladine izdala v glasilu ob letošnjem tednu otroka. Nekaj prispevkov o miru povzemamo tudi mi: Želimo si miru 16. september je svetovni dan miru. Zato smo odšli vsi pionirji Osnovne šole Štirinajste divizije v Dom borcev in mladine. Tam smo si ogledali film o tovarišu Titu. Tovariš Tito je bil velik borec za mir. Včasih med vojno je delal v tovarnah in doživljal krivice. Že takrat je vodil delavce in jim svetoval, da so se borili za svoje pravice. 6. aprila 1941 so fašisti napadli Jugoslavijo. Tovariš Tito je štiri leta vodil partizane. Zmagali smo. Postali smo svobodni! Tovariš Tito je veliko potoval po drugih državah in se sestajal z drugimi vodilnimi ljudmi in se pogovarjal o miru. Tako mi Titovi pionirji živimo danes srečno in v miru. Po nekaterih državah še danes divja vojna. Sploh ne vemo, koliko ljudi si želi mir v svetu. Dragica, Vesna in Lojzka 6. r OŠ Štirinajste divizije Mir Tudi učenci naše šole, ošnovne šole Bratov Mravljakov, smo obeležili svetovni dan miru. Naš krožek OZN je po krajevni skupnosti Šalek Gorica izobesil plakate o miru. Mladi zgodovinarji so uredili pano na to temo. Okolico šole je popestril likovni krožek, kije na temo MIR risa! na asfalt. V knjižnici smo pripravili razstavo, ki so si jo lahko ogledali učitelji in učenci naše šole. Tudi to razstavo smo pripravili na temo MIR. Pionirski odbor naše šole pa je sklical uro MIRU. Na panoju v jedilnici smo prostor prepustili belemu golobu, ki v kljunu nosi vejico miru. Ob 8. uri zvečer, smo ob pogovoru in prijetni glasbi, ki je »pripovedovala« o miru. preživeli lep večer. Katja Klun 6. d OŠ Bratov Mravljakov Življenje v miru Prebudilo me je žvrgolenje ptic. Pretegnil sem se, stisnil k sebi medvedka in se zamislil, kako lepo je živeti v miru. Premišljeval sem o otrocih sveta, ki jih prebuja streljanje orožja, in o tistih, ki se dušijo v zraku, okuženem z bojnimi plini. V daljni Afriki otroci umirajo zaradi lakote, pri nas pa najdeš košček kruha v košu ali na tleh. S prijatelji se igramo z igračami, tekamo po travi, se igramo različne igre in brezskrbno uživamo radost otroštva v miru. Želim si, da bi tako brezskrbno otroštvo, kot ga živimo mi, živeli otroci po vsem svetu. Uroš Gostenčnik 5. b OŠ Bratov Mravljakov Šmartno ob Paki Marljivi upokojenci Med društvi in organizacijami, ki delujejo v tretjem središču Šaleške doline, gotovo ne smemo pozabiti na člane društva upokojencev. Vanj je vključenih okrog 290 upokojencev iz krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje. Naloge, ki so jih člani zapisali v delovni program so, tako kot vedno, tudi tokrat uresničili. Organizirali so tri izlete, več srečanj, dejavnost pa so popestrili še z raznimi športnimi tekmovanji. Pred dvema letoma so ustanovili strelsko sekcijo, lani še šahovsko in ribiško. Vse tri ekipe so nastopile na občinskem tekmovanju in dosegle zavidljive rezultate. »Upokojenci si želimo seveda čimveč zabavnih prireditev. Zato imajo te osrednjo mesto v našem delovnem programu. Poleg teh so tu še razna športna srečanja. Prihodnje leto bi radi našo rekreativno dejavnost še popestrili. Pogovarjali smo se o ruskem kegljišču in balinarskem prostoru, vendar bomo morali prej rešiti nekatere težave,« je dejal predsednik šmarškega društva upokojencev Janko Kumer. Sicer pa v društvu namenjajo največ skrbi svojim ostarelim članom, te vsaj enkrat na leto obiščejo, ter upokojencem z nižjo pokojnino. Do konca leta nameravajo organizirati srečanje starejših krajanov, starih več kot 75 let, že sedaj pa se pogovarjajo o delu v prihodnjem letu. Zmagovalna ekipa KO ZRVS Center-levi breg V soboto so člani društva upokojencev iz Šmartnega ob Paki organizirali srečanje Erinih kooperantov. Vendar to ni bilo srečanje upokojence«, ampak, kot je dejala v svojem pozdravnem govoru M4JDA NAGLOST — pomočnica direktorja delovne organizacije Era — srečanje še vedno aktivnih kmetov. Kulturni program ob tej priložnosti so upokojencem -kooperantom pripravili šmarški gledališčniki in pevci. 25. septembra 1986 * titovo velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE nas cas* stran 5 Anekdota Goethe je šel nekoč z dvornim vzgojiteljem po Weimar-skem parku. Tedaj sta zagledala eno od dvornih dam, ki se je vneto poljubljala z moškim, ki nikakor ni bil njen soprog. »Ste to videli?« se je zgražal vzgojitelj. »Videl že,« je odvrnil Goethe, »verjamem pa ne.« — Leseni mostovi preko reke Pake na cesti med Titovim Velenjem in Slovenj gradcern so že dalj časa rak rana. Dotrajani so že, vsako leto pa se deske zaradi povečanega prometa in težkih tovornjakov tako poškodujejo, daje vožnja preko njih nevarna. Se sreča, da še ni Že dalj časa lahko opazujemo, kako na Kidričevi cesti v Titovem Velenju pripravijo posode za smeti v dveh, ko jih Ve-kosovi komunalci praznijo. Postavijo jih namreč kar na kolesarsko stezo. V tem času pa so kolesarji izpostavljeni nevarnosti, saj posod ne morejo obvoziti — izogniti se jim morajo na cestišče, ki je od kolesarske steze ločeno z robnikom. Po cesti seveda vozijo avtomobilisti, šoferji pa vedno niso pazljivi, kaj se dogaja na kolesarski stezi. Pozorni morajo na- prišlo do težje nezgode. Zato bo voznikom, ki vozijo po tej cesti v precejšnje zadovoljstvo, da bosta dva mostova po končani regulaciji Pake odstranjena. Eden teh je na našem posnetku, škoda le, da enaka usoda ne bo doletela še ostalih. (b. m.) mreč biti na bližnji semafor in na dogajanje v križišču. Nič nimamo proti skrbnemu pripravljanju posod za smeti, le opozorili bi na možnost, da bi v ta namen lahko pripravili prostor na zelenici, kjer bi posode »čakale« na komunalce, kolesarji pa bi varno in nemoteno vozili po svoji stezi. Če pomislimo na morebitne posledice, potem predlagan ukrep najbrž ni neizvedljiv. Jože Miklavc Prometna past Jakob Novak in njegovo zanimivo ter smešno kolo Jsakob Novak se vozi po ve-lenjjskih ulicah s čudnim kole-somi, ki zbuja smeh in zanimanje ! hkrati. 1-Hotel si je izdelati čimbolj enoastavno in smešno kolo. Po obrrazih občanov se mu je to tudi pposrečilo. Sfprednje kolo je veliko, nima ■ verige, torej ga je potrebno neporestano poganjati, da se lahkko pelješ. Okvir je izdelan v enerm loku, zadnje kolo pa je veliüko manjše. ZŽe pri izdelavi načrtov je želel coblikovati kolo z najmanjšimi r možnimi stroški, zato je iz-biraal najugodnejšo konstrukcijo, vveliko pozornost je namenil stanndardizaciji, tipizaciji, kako-vostiti, tehnologiji izdelave, var-noststi in zanesljivosti kolesa. Pri deluu je uporabil naše standardne d dele, nekaj pa jih je še do-graddil. Ohišje ima dograjeno vsta-avljeno os, zaprte ležaje ter goninilnik s pedali. Tipiziral je osi i in vijake, katerih je polovi- co manj, kot pri navadnem kolesu. Načrt okvirja je večkrat popravljal zaradi naklonov, ker je moral zadostiti koordinacijskim, varnostnim in zdravstvenim zahtevam. Dodatna oprema so starine, zaradi katerih je videti kolo kot križanec med starim in novim: Sprednja luč je karbidovka iz leta 1932, zadnja luč je na baterijski vložek, registrska tablica je izpred vojne. Kolo je izdelano v skladu s cestno prometnimi predpisi, ima pa celo kopico prednosti in ga lahko imenujemo kar inovacijski dosežek. Opisana konstrukcija je omogočila zmanjšanje delov in sklopov za 30 odstotkov v primerjavi z navadnim, v celoti pa je kolo različno od novega za okoli 35 odstotkov. In kaj vse lahko počnete s tem kolesom? Vozite se lahko naprej in nazaj, kolo je lahkotno in nesli- šno, ima majhne radiuse zavijanja in obračanja, dvignjen sedež pa vam omogoči boljši pregled nad cestiščem in cestno prometnimi znaki.Tudi poseb- ne hitrosti se vam ni treba bati. Jakob Novak: »Mislim, da sem si, glede na naše cestne razmere, najbrž pridobil atestni znak.« Namerne poškodbe dvigal Pred nedavnim je skupina 28. članic gasilskih društev Občinske gasilske zveze pripravila trim pohod. Za prvi takšen rekreativni dan, ki precej pomaga ohranjati kondicijo, so se gasilke namenile »osvojiti« vrh Paškega Kozjaka in tako prehoditi del Šaleške transverzale. Pohod se je pričel ob sedmih zjutraj v Šaleku. Pot jih je vodila do domačije Karla Jurka na Lo-patniku. Pri Gonžarju, kot se domače reče domačiji, so si dekleta »zaslužila« čas s »kapslom« in kos domačega kruha ter obvezni transverzalni žig. To pa je precej popravilo razpoloženje, ki ga je kvarilo nekoliko neprijazno vreme. Po slabih dveh urah hoje so prispele na Paški Kozjak, kjer so imele kosilo. Onkraj vrha Sv. Jo-šta pa se je pot nato spustila do Migaleca v Hudi Luknji in nato do Trebeliškega, kjer so po gasilsko proslavile prehojeno pot. Domov so se vrnile trdno odločene, da kmalu nadaljujejo pot po Šaleški planinski poti in s seboj vzamejo tudi tiste gasilske planinke, ki so se tokrat, zaradi negotovega vremena, skujale. Menijo namreč, da morajo prekaljeni člani gasilskih društev preizkusiti vsako vreme. Vsekakor pa bo na pretek še veliko lepih dni in takrat bo na poti še toliko bolj prijetno. Jože Miklavc Gasilke in trim pohod Akvaristika Konjiček za užitek in sprostitev Akvaristika je po svetu vse bolj priljubljena in tudi pri nas se število ljubiteljev ribic v akvarijih veča z dneva v dan. Nekateri imajo akvarij v stanovanju zgolj za okras, drugi pa se posvečajo zahtevnejšemu opravilu, to pa je razmnoževanje in gojitev mladic. Čeprav ta konjiček ni tako poceni, je pa vseeno dostopen vsem, tudi neveščim. Na trgu se v glavnem dobijo vsi pripomočki, tudi precej literature je na voljo, ribice pa je moč dobiti v bližnjih akvarijih. Pred časom smo v Šoštanju obiskali Ivana Cesarja, ki se je pred približno petimi leti pričel ukvarjati z akvaristiko. Danes ima sedem akvarijev z najrazličnejšimi bolj ali manj zahtevnimi tropskimi ribicami. Začetek njegove akvaristike je sicer nenavaden. Sin mu je namreč iz bližnje mlake prinesel ribo ze-lenko, ki sta jo skrbno negovala v steklenici, ob tem pa se mu je porodila zamisel, da bi izdelal akvarij. Najprej je izdelal 40-litrskega, zatem pa še večje. S prvimi ribicami iz mariborskega akvarija ni imel sreče, kaj kmalu so mu poginile. Zato si je nabavil potrebno literaturo in se lotil nadaljnjega dela. Uspel je in je danes na tem področju zelo vešč, saj je doslej že križal in razmnožil tudi zahtevnejše vrste tropskih ribic. Seveda z nekaterimi vrstami še poskuša in upa, da bo uspel. »Pomembno je, da imaš za razmnoževanje pravi par. Tudi od vode, ki mora biti pravilno kisla in ne pretrda, je odvisno, kako ribe uspevajo. Za akvarij je primerna tudi deževnica, vendar je pri nas zaradi industrije preveč onesnažena. Nič manj pomembno ni vzdrževanje, čiščenje, prezračevanje in higiena v akvariju. Mnogi mislijo, da so rastline v akvariju za okras, kar pa ne drži. Pomembne so za biološko ravnotežje med potrebnim kisikom in dušikom. Skratka, pogoji v akvariju morajo biti približno takšni, kot so v tropskih krajih, od koder so ribe,« je povedall-van Cesar. Povedal je še, da je opazovanje akvarija in ribic v njem, pravi užitek in seveda sprostitev. »Tudi ljubezen do teh malih živalic je potrebna«. je dodal in nadaljeval: »Včasih je deloval tudi klub akvaristov, pa je žal razpadel. Škoda! V njem bi si lahko izmenjavali izkušnje, drug drugemu svetovali in si kako drugače pomagali.« Zapišimo še, da Ivan Cesar višek akvarijskih ribic, ki jih sam vzgoji, tudi proda in si vsaj tako delno krije stroške za elektriko, prehrano ribic in drugo. Povedal je tudi, da se je poleg akvaristike naučil še veliko biologije, ki je z gojenjem rib seveda tesno povezana. B. Mugerle Ivan Cesar: »Osnovni pripomočki s prehrano vred se dobijo tudi v Titovem Velenju Mostovi Proti Slovenj Gradcu dva manj naša življenja je namreč potrudil in prekinil žični kontakt nad varnostnimi vrati. Stanovalci se seveda tako lahko prevažajo ne da bi zapirali vrata. Tako se seveda prevažajo tudi otroci, do nesreče pa potem ni več daleč. Omenjena poškodba na dvigalu pa ni bila edina. Stanovalcem je uspelo razbiti tudi steklo na vratih dvigala, recimo, da se jim je to zgodilo po nesreči, tega pa nikakor ne moremo reči za razbito steklo na vratih strojnice dvigala. To dejanje je bilo prav gotovo storjeno iz objestnosti. Mnogi bi se morali torej med svojim početjem zamisliti. Kako bi se počutili, če bi s svojim ravnanjem izzvali nesrečo in kako se počutijo, ko zapravljamo za ob-jestniško storjena dejanja dragocena družbena sredstva, ki bi jih lahko bolj pametno naložili in izboljšali naš družbeni standard. (mz) Naša ravnanja so pogosto zares nerazumljiva, nesprejemljiva. Vse več je namernih poškodb družbene lastnine, poškodb iz objestnosti. Tako trošimo dragocena skupna sredstva in ob tem pozabljamo, da so tudi naša. Pa ne le to, pogosto s svojimi dejanji tudi izzivamo nesrečo. Pri tem tudi dvigala niso izvzeta. Dvigala, ki so za življenje v višjih nadstropjih kar neobhodno potrebna. O njihovi varnosti veliko govorimo. Vemo, da so najbolj varna tista dvigala, ki imajo v notranjosti varnostna vrata. V vseh dvigalih jih je potrebno montirati do pomladi leta 1988. Zal pa so s temi vrati v mnogih stanovanjskih stolpnicah težave, saj jih je mnogim očitno pretežko zapirati. Tako je tudi na Jenkovi cesti v Titovem Velenju. Vzdrževalec je bil pred dnevi, ko je prišel na redno vzdrževanje, zares zelo neprijetno presenečen. Nekdo se Le komu je vrata tako težko zapreti, da je prekinil kontakt? 6. stran * fl8S C3S OBJAVE, RAZPISI titovo velenje * 25. septembra 1986 Radio klub Hinko Košir Kaj se skriva za radijskimi valovi? Pri pregledu dela radioklu-ba »Hinko Košir« v Titovem Velenju se vidi lepo število uspešnih akcij. V tekmovanjih radiotelegrafistov na kratkovalovnem področju so dvakrat dosegli 2. mesto v jugoslovanskem merilu, ter 6. in 8. mesto v svetovni konkurenci. V UKV tekmovanju Alpe — Adria je bilo doseženo 1. mesto v Jugoslaviji in 5. mesto v evropski konkurenci, v jugoslovanskem tekmovanju Pohorje memorial 3. mesto, v pokalu zveze radioamaterjev Slovenije pa 4. mesto. Pri delu z mladimi radio-goniometristi na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo so bili doseženi naslednji uspehi: 1. mesto na regijskem tekmovanju pionirjev, 2. mesto na regijskem tekmovanju mladih tehnikov, 8. mesto na regijskem in 11. mesto na republiškem tekmovanju juniorjev. V ekipi SLO na zveznem tekmovanju je sodeloval tudi naš »lovec na lisico«, kjer je ekipa osvojila 1. mesto. Člani kluba so sodelovali na različnih akcijah v občini Velenje: Štafeti mladosti, pohodu po poteh XIV. divizije, Kurirčkovi pošti, tekmovanju SLO osnovnih in srednjih šol, pri radijskih prenosih kviza med osnovnimi šolami velenjske in mozirske občine skupaj z radioklubom Mozirje. Druga stran te medalje pa je nerešen položaj v tehnični kulturi. Sklepi problemske konference se počasi uresničujejo. Radio-klub je spet ostal brez prostorov za svojo dejavnost. Finančna sredstva so pokrivala praktično le najemnino prostorov, aparature so že stare, vendar še vse delujejo. Prav zato si člani kluba želijo, da se odnos do tehnične kulture uredi, saj je treba tako želje-ne inovatorje vzgajati že od 1. ra-.zreda osnovne šole. V tem klubu pa je bilo izšolanih že lepo število radiooperaterjev in radiogo-niometristov. YU3UBA V'-* VV Ugoden nakup v veleblagovnici nama Titovo Velenje QJ popust ŽCAl 0 mesni izdelki Mitros — 15 ' 0 kristalni kozarci KRISTAL ZAJEČAR — 25 do 57 % popust 0 moške bombažne srajce po 2.546 din 0 ženske bluze po 4.019 din Ce s kuponom Nedeljskega Dnevnika kupite Brestovo pohištvo v veleblagovnici Nama, dobite še dodatni 5 % popust. Popust pa lahko vnovčite ob nakupu blaga v veleblagovnici. Hiša dobrega nakupu! Bbfcy y N / Pogodbeno zaposlimo delavca za kurjenje prostorov TOZD Mehanizacija — Stari trg, v času kurilne sezone. Vsi zainteresirani kandidati, možnost zaposlitve tudi za upokojence, naj se oglasijo v kadrovski službi oz. pokličejo po telefonu 856-391 oz. 856-712 do 30. septembra 1986. Košarkarske novice Elektra — priprave na tekmovanje Članska ekipa Elektre se zelo skrbno pripravlja na novo tekmovalno sezono, ki jo bodo začeli ll. oktobra. Kljub nekaterim poškodbam in neres-nostih pri igralcih, ki so jih letos vključili v ekipo, so priprave zelo uspešne. Na treningih so pridni predvsem mladi igralci. Prva ekipa je odigrala tudi že sedem prijateljskih tekem, do začetka tekmovanja pa naj bi jih še pet. Tako so med drugim v go-steh premagali Zagorje kar z 82 : 53. S to ekipo so v prejšnji tekmovalni sezoni obakrat izgubili. Trenirajo petkrat na teden trikrat v Šoštanju in dvakrat v Titovem Velenju. V prvem kolu se bodo sestali s košarkarji iz Šentjurja. Mladinci Elektre pa so že začeli svoje tekmovanje. Odigrali so že dve koli, v prvem so premagali sovrstnike Rogaške z 89: 55, v drugem pa v go-steh Trboveljskega Rudarja s 95 : 49. Proti Rogaški so dosegli koše: Mrzelj 19, Kitak 25, Mlinšek 24, Vovk 2, Brešar 3 in Plešej 10. Proti Rudarju pa Mrzelj 7, Lipnik in Kitak po 16, Brešar 19, Plešej in Rotovnik po 14, Dumbuya 10 in Vovk 2. Atletska gimnastika V soboto, 19. septembra, je bilo ob 18. uri v kinu Union Celje finale republiškega prvenstva v Atletski gimnastiki. Na tem tekmovanju sta sodelovala tudi dva tekmovalca iz Titovega Velenja, in to Mato Verhovnik v kategoriji tekmovalcev od 172 do 180 cm in Roman Dragar v kategoriji nad 180 cm. Oba tekmovalca sta v svoji kategoriji dosegla 3. mesto. Malo Vrhovnik je na tekmovanju nastopal prvič, Roman Dragar pa je sodeloval že lani, ko je dosegel 5. mesto. Oba tekmovalca sta zgled mlajšim fantom, od katerih so nekateri dosegli tudi s pomočjo teh tekmovalcev takšne rezultate v atletski gimnastiki, da bodo čez dve leti posegali po najvišjih republiških odličjih, v mladinski konkurenci. - Dušan Pavčnik 1 1 M M IH IH 1 1 1 1 1 1 1 1 REDNI KINO VELENJE Četrtek, 25. 9. ob 19. in 20. uri DOZOREVANJE - ameriški. V gl. vi.: Tom Cruise. Petek, 26. 9. ob 10. uri MORSKI VOLKOVI — ameriški vojni. V gl. vi.: Gregory Peck. Petek, 26. 9. ob 18. in 20. uri POLETJE V ŠKOLJKI - domači mladinski. V gl. vi.: Denis Sluga. Sobota, 27. 9. in nedelja, 28. 9. ob 18. in 20. uri MORSKI VOLKOVI — ameriški vojni. V gl. vi.: Gregory Peck. Ponedeljek, 29. 9. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 30. 9. ob 18. in 20. uri CARICA KATARINA in NJENI UUBIMCI - nemški, erotski. V gl. vi.: Sandra Nova. Sreda, 1. 10. ob 10., 18. in 20. uri KRISTINA - ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Keith Gordon. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 25. 9. ob 20. uri TOOTSIE vi.: Dustin Hoffman. Ponedeljek, 29. 9. ob 18. uri POLETJE V ŠKOUKI mladinski. V gl. vi.: Denis Sluga ameriški, komedija. V gl. domači KINO ŠOŠTANJ Sobota, 27. 9. ob 18. uri POLETJE V ŠKOUKI - domači mladinski. V gl. vi. : Denis Sluga. Nedelja, 28. 9. ob 18. in 20. uri DOZOREVANJE - ameriški. V gl. vi.: Tom Cruise. Ponedeljek, 29. 9. ob 20. uri MORSKI VOLKOVI — ameriški, vojni. V gl. vi.: Gregory Peck. Sreda, 1. 10. ob 20. uri CARICA KATARINA IN NJENI UUBIMCI — nemški, erotski. V gl. vi.: Sandra Nova. KINO BRASLOVČE Nedelja, 28. 9. ob 19. uri TOOTSIE - ameriški, komedija. V gl. vi.: Dustin Hoffman. Sreda, 1. 10. ob 20. uri PREGANJALCI DUHOV - ameriški, komedija. V gl. vi.: Bill Murray. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 26. 9. ob 20. uri MORSKI VOLKOVI - ameriški vojni. V gl. vi.: Gregory Peck. Torek, 30. 9. ob 20. uri POLETJE V ŠKOLJKI — domači mladinski. V gl. vi.: Denis Sluga. (. REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o. C^ Titovo Velerie K lir REK OO RLV TOZD Gradbena dejavnost objavlja JAVNO LICITACIJO ki bo dne 30. septembra 1986 ob 8. uri v prostorih strojnega parka TOZD GD, za naslednja osnovna sredstva: — kombi T-60 — kopač BN-77 — agregat Vsi sodelujoči se morajo pol ure pred licitacijo zglasiti pri komisiji, kje bodo plačali 10 % kavcije od vrednosti osnovnega sredstva. Prednost pri licitaciji imajo delovne in družbene organizacije. Inventarna komisiia REK DO RLV TOZD Gradbena dejavnost OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DI NČ DČ ROK P OD ŠT. del. CSSŠ TOZD SREDNJA profesor slovenskega j. — učitelj slovenskega jezika ELEKTROKOVINARSKA ŠOLA X dč 8 140.000 1 EKO DSSS ing. elektrotehnike ali ing. — usmerjanje inventivne dejavnosti strojništva 2 nč 8 123.000 1 EKO DSSS ekonomski tehnik —j vodenje stroškovnega knjigovod. 2 nč 8 96.000 1 EKO TOZD INSTALACIJE pleskar — zahtevno pleskanje 2 nč 8 91.300 1 SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN strojepiska — strojepiska INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA 1 dč 15 90.000 1 SUROVINA PE pomožni delavec — strojnik X dč 8 50.000 . 1 LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas. ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev 35 let TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA« TITOVO VELENJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS OBJAVLJA dela in naloge za nedoločen čas — VODENJE VARSTVA PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo izobrazbo — smeri varnostni inženir ali drugo ustrezno višjo izobrazbo — strokovni izpit iz varstva pri delu — najmanj dve leti delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije Poskusno delo traja 60 dni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v roku 8 dni od dneva objave na naslov: DO »ERA« Titovo Velenje, Komisija za delovna razmerja DSSS, Kersnikova 1. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni. gorenje GORENJE sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ, p o , Titovo Velenje oglaša prosta dela in naloge: na področju izkoriščanja nekonvencionalnih virov energije, varčevanja z energijo, ogrevalnih in hladilnih sistemov 1. SAMOSTOJNI RAZISKOVALEC 2. VIŠJI RAZISKOVALEC na področju standardizacije in sistemov označevanja 3. STANDARDIZER 4. VIŠJI STANDARDIZER na področju varnostnih in funkcionalnih meritev gospodinjskih aparatov 5. SAMOSTOJNI PRESKUŠEVALEC Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — visoka strokovna izobrazba strojne, fizikalne ali elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj nekonvencionalnih virov energije * ' — pasivno znanje tujega jezika pod 2. — visoka strokovna izobrazba strojne, fizikalne ali elektro smeri — 4 leta delovnih izkušenj nekonvencionalnih virov energije — pasivno znanje tujega jezika pod 3. — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne ali elektro smeri — 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje tujega jezika pod 4. — dipl. inž. elektrotehnike — 4 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje tujega jezika pod 5. — dipl. inž. elektrotehnike — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje tujega jezika Za vsa dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, Titovo Velenje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 45 dneh po poteku roka za prijavo. 25. septembra 1986 ★ titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC stran 7 koledar ČETRTEK, 25. septembra — UROŠ PETEK, 26. septembra - KOZ-MA SOBOTA, 27. septembra - VIN-CENC NEDELJA, 28.septembra — VENČESLAV PONEDELJEK, 29. septembra - MIHAEL TOREK, 30. septembra — RAFAEL SREDA, 1. oktobra - TEREZIJA ____- M ALi OGLAS! UGODNO PRODAM STEKLENO VITRINO ZA GLASBENI STOLP. Cena po dogovoru. Biserka Kelc, telefon 855-321, interna 1205, dopoldne. PRODAM ITALIJANSKI KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 856-161.___ "PRODAM DRUŽINSKI ŠOTOR Z DVEMA SPALNICAMA. Informacije po telefonu 858-786, od 19. ure dalje. UGODNO PRODAM 50 m' stenske plute po 800 din za m!. Telefon 858-802. PRODAM PEČ FEROTERM, 35000 ccal, z bojlerjem za centralno kurjavo, malo rabljeno, po ugodni ceni. Telefon 853-272. po 20. uri. PO UGODNI CENI LAHKO DOBITE ODLIČEN JABOLČNIK in lepa neškropljena jabolka za ozimnico ali za stiskanje. Ivan Šuster, Kavče 45, telefon 888-101. PRODAM HLADILNIK 717, črnobe-li televizor Gorenje, poročno obleko št. 38, rumeno-krem barve. Stantetova 28, stanovanje 23, Brunčič, Titovo Velenje. OSEBNI AVTO 126 P, letnik 1983, ugodno prodam. Glušič, Šaleška 2 D, telefon 858-567. IŠČEM PARCELO, NEDOGRAJENO ali starejšo hišo v Titovem Velenju ali okolici. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Zdomec«. NAJAMEM GARAŽO V TITOVEM VELENJU ALI OKOLICI. Matjaž Krevh, Tomšičeva 51, telefon 063-856-326. STANOVANJE V TITOVEM VELENJU NAJAMEM ZA 2 LETI. Možnost predplačila ali kot protiuslugo oddam stanovanje v Ljubljani. Ponudbe po telefonu 063-262905. PRODAM ČOLN MAESTRAL 18, cena 12 SM. Informacije po telefonu 858-914, popoldan. RAČUNALNIK ATARI 800 XL s ka- setnikom in programi prodam. Telefon 855-020. SEDEŽNO GARNITURO, trosed in dva fotelja in TV črnobel Gorenje prodam. Telefon 856-525, Marjan, dopoldne, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, stanovanje 65. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1977, registriran do marca 1987, cena 450.000 din. Škale 182. MLAD ZAKONSKI PAR, oba športnika, iščeta sobo v Titovem Velenju. Ponudbe na 857-040. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE V IZMERI 86 m;, z dvema balkonoma in kletjo, v središču Mostarja, za dvosobno stanovanje v Titovem Velenju. Informacije po telefonu, dopoldan 855-271 in popoldan 855-984. IŠČEM INŠTRUKTORICO ANGLEŠKEGA JEZIKA za osnovno šolo. Kličite popoldne po telefonu 858-712_ PRODAM JABOLKA ZA OZIMNICO po 50 din in jabolka za stiskanje po 30 din. Ivan Plaskan, Lokovica 120, Šoštanj. ZAPOSLIM DELAVCA ZA DELO NA TERENU. Pogoj vozniško -dovoljenje B kategorije. Možnost zaslužka do 250.000. Čistilni servis Lojze HERNAUS, Veljka Vlahoviča 7, Titovo Velenje, telefon 856-882. TO, AUSTIN 1300, v voznem^tanju. Jan, Bevče. PRODAM NOV ŠIVALNI STROJ SINGER, V KOVČKU. Telefon 822-235, OSTERVUH. PRODAM FIAT 126 p. Stropnik, Ravne 21, telefon 881-384. KLETNI PROSTOR V TITOVEM VELENJU ALI OKOLICI, primeren za shranjevanje družinske ozimnice, najamemo. Možnost odkupa, cenjene ponudbe sporočite po telefonu 855-941. Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj. ni več trplenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. S. Gregorčič V globoki bolečini sporočamo, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata in dedek Ivan Plazar Od njega smo se poslovili v sredo, 15. septembra 1986. Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem se za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo tovarišici Lojzki Zaleznik za ganljive poslovilne besede, Društvu invalidov, Društvu upokojencev, kolektivu RLV Velenje, rudarski godbi, pevcem in g. duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Cilka ter sinovi Slavko, Zdenko in Ivo z družinami. ZAHVALA M Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata Viktorja Učakarja iz Prešernove 6 v Titovem Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo dr. Grošlju za zdravljenje, Društvu upokojencev, častni straži, govorniku, rudarski godbi, duhovniku za opravljen obred in vsem ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči žena Lojzka, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. SPOMIN Dne 25. septembra bo minilo leto žalosti in bolečin, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat in stric Franci Hrast T Tvoj korak je zastal, glas onemel, v našem domu je brez tebe velika praznina in v srcih bolečima, ki ne bo nikdar minila. Kruta je resnica, da se nikoli več ne vrneš, a v spominu med nami še živiš. Hvala vsem, ki se te vedno spominjajo. TVOJI NAJDRAŽJI PRODAM SEDEŽNO GARNITURO IN KUHINJSKO MIZO. Infor macije po telefonu 857-460, od 15. ure dalje. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 27. in 28. septembra 1986 — dr. Blaženko Cernojevič, Cankarjeva 2 a, pri Žohar, Titovo Velenje; Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 26. septembra do 3. oktobra 1986 — Frane Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223. SKUPINA CHATEU iz Titovega Velenja išče klaviaturista z opremo. Telefon 881-111, interna 164, Matjaž, dopoldan. V KARAKA BARU SPREJMEMO v redno delovno razmerje dekle ali fanta — gostinca ali osebo z veseljem do strežbe. Oglasite se v karaka baru ali pokličite po telefonu 857-114. Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik — V petek, 26. septembra, ob 19.00 bo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik kulturni večer, na katerem bodo člani ŠALEŠKE ALPINISTIČNE ODPRAVE V ANDE spregovorili o tem nenavadnem podvigu in opisali pot tudi z diapozitivi in filmom. — Zasedeni so že vsi sedeži v avtobusu za obisk opere NABUCCO v ljubljanski operni hiši. Naslednji obisk te opere je predviden v mesecu novembru letos. — V galeriji knjižnice v Titovem Velenju je odprta razstava slik akademskega slikarja Slavka KORESA. Nekaj slik je tudi naprodaj? — V petek, 3. oktobra, ob 10.30 bo prvi koncert rdečega glasbenega abonmaja. Tokrat bo to koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom Urošem Lajovicem. Solista na pozavni in klarinetu bosta Dušan Kranjc in Slavko Goričar. Na sporedu so dela Kreka, Larssona, Kramarja in Dvoraka. Vstopnice so v predprodaji v domu kulture vsak delovni dan od 13.00 do 15.00, v soboto od 9.00 do 10.00. — Vpisovanje abonmajev za zamudnike še poteka vsak delovni dan od 13.00 do 15.00; v soboto od 9.00 do 10.00 v domu kulture v Titovem Velenju. ri ' w 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta Antona Vrabiča 1911 — 1986 iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se mu zadnjič poklonili, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo mesarjem iz Šoštanja, govorniku tovarišu Marinšku, pevcem za zapete žalostinke, duhovniku za opravljen obred ter sosedom ulice Cesta II. Vsem še enkrat HVALA! Žalujoči: žena Marija, hčerki Marica in Milica z družinami ter sin Zvone s Sebastijanom. ZAHVALA V svojem 88. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Pocajt iz Celja iskreno se zahvaljujemo bolniškemu osebju Bolnišnice Topolšica, ki so ji lajšali bolečine. Posebna zahvala tudi tovarišu dr. Igorju Korenu za ves trud in prizadevanje pri zdravljenju naše mame. Istočasno gre zahvala vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so v tem času z nami sočustvovali. Hčerki: Slavica in Mika ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža in očeta Ivana Koradeja iz Pesja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, ga pospremili k zadnjemu počitku in njegov grob zasuli s cvetjem. Iskrena hvala govornikoma, rudarski godbi, rudarski častni' straži, duhovniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: NJEGOVI Mladinski učni center Sleme 86 Ko smo klepetali, se je s svojo »vojsko« vračal s terena tudi kapetan Osman Hasič. »Danes smo imeli na vrsti pomembno temo — oddelek v boju. Mladinci so se izkazali, da je kaj,« jih je pohvalil kapetan Hasič. Moramo pa povedati tudi, da je njihov kapetan vnet gobar in mladi so imeli na Slemenu priložnost izvedeti tudi kaj o gobah in go-barstvu. Po tistem, ko smo odhajali, pa je mladince čakalo še veliko aktivnosti, naj naštejemo samo nekaj od njih: srečanje z mladinci iz Zavodenj, pa nočna vaja, pohod na Uršljo goro, srečanje v Šmartnem . . . Na koncu pa še zaključek s tabornim ognjem. Vse to so mladi že opra- vili. Sedaj so že doma. Preostane jim samo še, da sami pri sebi ugotovijo, ali so se naučili dovolj. Vsi pa si bodo te dneve, preživete skuhaj, pod šotori in po vojaško še dolgo zapomnili, saj smo iz pogovorov lahko razbrali, da se slovesa in povratka v dolino nič kaj ne veselijo. Valerija Melavc pa je že v 1. številko Biltena, ki so ga izdali 16. septembra zapisala: »Sijalo je sonce, bilo je lepo, prišli smo na Sleme, vendar ne kar tako. Zaspali smo lahko, zbudili smo se hudo, delali smo kar lepo, a bilo nam ni nič hudo.« (mkp, vos) I I I I I I I J I »Bilo nam ni nič hudo« Čudovito sredino opoldne je bilo, ko smo se s službeno katro podali proti Slemenu. Po vijugasti cesti smo razmišljali, koliko mladih bomo letos srečali v Mladinskem učnem centru Sleme '86, kjer se tisti, ki se niso vključili v šole srednjega usmerjenega izobraževanja, šestnajst dni urijo in učijo, kako braniti domovino. Kmalu smo zvedeli. Prvo vprašanje, ki smo ga postavili komandantu Mladinskega učnega centra Jožetu Kavtičniku je bilo prav to: »61 mladincev. Iz Titovega Velenja 49 in iz Mozirja 22, od tega 32 deklet in 29 fantov.« Sami pa smo se potem lahko prepričali, čeprav so nam to zaupali že starešine, da mladi delajo dobro, prizadevno, da radi sodelujejo, da so disciplinirani — skratka, samo hvalili so jih. Tudi časa ne zmanjka. Ves dan imajo napolnjen z najrazličnejšimi aktivnostmi, s predavanji, vajami. Ni jim dolg čas niti za minuto in sklepali smo, da jim bo kar žal, ko bodo morali nazaj proti dolini. Ko so se tisti dan vračali L° Orožje za pregled s terena, so najprej očistili orožje, za tem pa sta jih že čakala predavatelja. Na programu je bila namreč Prva pomoč, vmes kosilo. Prejšnja leta, ko smo jih obiskovali v učnem centru, še ni bilo kuhinje in pokrite jedilnice. Zato so toliko bolj ponosno razlagali, da so jim pri gradnji pomagali Vegrad, Avtopark, Vekos, Glin iz Nazarij in še kdo, naj nam oprosti, če smo ga izpustili. Po obilnem obroku in kratkem počitku so prisluhnili drugemu delu predavanja o prvi pomoči. Najbolj so se »pritoževali« nad zgodnjim vstajanjem. Ni pa jih motilo, da je. bilo učenja res veliko: »Veliko smo se naučili« dopoldan 6 učnih ur, popoldan različna predavanja, zvečer pa so si program lahko izbrali sami. Prvič uganete kaj. Ples, jasno! Šport, telesna kultura, rekreacija Velenje:Borovo 24:27 Nepričakovan poraz Napovedi, da se bodo morale velenjske rokometašice v novi prvenstveni sezoni zelo potruditi za obstanek v ligi, so se potrdile že v sobotni uvodni tekmi. V Rdeči dvorani v Titovem Velenju so gostile igralke Borova, ki so nepričakovano osvojile obe točki. Izid srečanja je bil 24:27 (14:14). Začetek je napovedoval boljši izid. Domače igralke so povedle z dvema zadetkoma, žal, je bilo to tudi vse. Gostje so zaigrale srčneje, iznenačile rezultat in nato ves prvi polčas uhajale domačim dekletom za zadetek. Še slabše so rokometašice Velenja zaigrale v drugem polčasu. V obrambi so igrale zelo nedisciplinirano, zaman so bili klici trener- ja Mira Požuna, da je treba od časa do časa dvigniti tudi roke v obrambi in precej zadetkov so prejeli iz razdalje osmih ali devetih metrov. Slab da je imela tudi vratarka Petkova, z nekaterimi obrambami se je sicer izkazala nova ukrepitev Hauptmanova, vendar jo je ob nemočni Petkovi trener vse predolgo pustil sedeti na klopi. Enako slabo so igrale Velenjčanke tudi v napadu, kjer so zapravile veliko žog, dobro pa je branila tudi gostujoča vratarka. V naslednjem kolu se bodo v gosteh sestale z Železničarjem. Zadetke za Velenje so dosegle: Kričej 7, Kotnik 5, Misaljevič, Golič in Felle po 3, Hrast 2. Partizan:Šoštanj 30:29 Nesrečno (?) izgubili V drugem kolu v slovenski rokometni ligi je ekipa Zorana Kompana gostovala pri svojem sosedu v Slovenj Gradcu. V prvem delu so bili gostje boljši (16:17), tudi v zadnjih minutah srečanja se jim je nasmihala točka, vendar je njihov nekdanji igralec Gjurin zatresel mrežo pol minute pored koncem tekme. Zadetek za Šoštanj so dosegli: Medved 13, Žolger 6, Vrečar 4, Lesjak in Požun po 2 ter Čater in Plaskan po 1. V tretjem kolu bodo Šoštanjčani gostili igralce Črnomlja. Usnjar:Slovan 3:2 (0:2) Usnjarje šel zelo s strahom v to tekmo, saj je kar dve tekmi zaporedoma izgubil. Nasprotnika se nikakor ni smelo podcenjevati, saj je v treh kolih zbral 6 točk (premagali so celo Olimpijo). V prvem polčasu so prejeli dva zelo poceni gola, vendar so se v drugem zbrali in uspeli premagati goste. Strelci: Mijatovič, Golač in Pevnik (II m) V soboto, 27. septembra 1986 bo v Šoštanju finalna tekma za pokal maršala' Tita na področju Slovenije. Mladinci Usnjarja bodo gostili ekipo Triglava iz Kranja. Rudar (Tr):Rudar (Tv) 2:0 Na štirih tekmah le zadetek Pred začetkom letošnjega prvenstva v slovenski nogometni ligi je novo vodstvo velenjskega Rudarja zatrjevalo, da nujno potrebujejo še pravega napadalca. To so potrdila tudi prva štiri kola. Skupaj z mariborskim Kovinarjem so velenjski strelci najbolj neučinkoviti. Doslej so dosegli le en zadetek in v štirih kolih osvojili samo točki. Tudi na gostovanju v Trbovljah se niso izkazali. Prejeli so dva zadetka, dali nobenega, pa čeprav so imeli nekaj priložnosti po besedah trenerja Duriša. Zadeli so tudi (Jalušič) vratnico, no zadetka ni bilo. Gledalci upajo, da se bo napadalcem Rudarja vendarle odprlo, morda že v nedeljo, ko se bodo na igrišču ob jezeru sestali z lanskim drugoligašem Koprom. Mura:Elkroj 2:0 Velika premoč gostiteljev Nogometaši Mure so trenutno skupaj z ljubljanskim Slovanom najboljša ekipa republiške lige. Po štirih kolih imajo štiri zmage, četrto so dosegli proti igralcem Elkroja. Domačini so povedli že v 10. minuti, nakar so gostje zaigrali bolje, toda brez pravih priložnosti za zadetek. V drugem polčasu so imeli spet več od igre gostitelji, toda mrežo Mozirjanov so zatresli znova šele štiri minute pred koncem s strelom z bele točke. V petem kolu bo gotovo na srečanju v Mozirju veliko gledalcev, saj bo v nedeljo enajsterica Elkroja gostila Olimpijo. Šmartno:Fužinar 6:2 Nepričakovan preobrat Srečanje med domačimi igralci in Fužinarjem je bilo zelo zanimivo pa tudi razburljivo. Gostje so presenetili v prvem polčasu z dobro igro in tudi povedli z 1:0. Čeprav so si maloštevilni gledalci zaželeli zmago, pa verjetno nihče ni pričakoval takšne nenadne spremembe v igri domačih nogometašev. Šmarčani so C I I I__ SPAR Če na obrtnem sejmu v Ce- OD TORKA PA DO 5. OK-Iju niste obiskali razstavne- TOBRA RAZSTAVLJA ga prostora SPAR, niste ni- SPAR V RESTAVRACIJI česar zamudili. MERX NA GORICI V TITOVEM VELENJU. Razstavljene izdelke si lahko ogledate vsak dan od 15. do 21. ure. VABI VAS SPAR. I v drugem polčasu dosegli kar 6 zadetkov, gostje 1 in seveda tako zasluženo zmagali. Strelci so bili: Tomažič 2, Kolec, Salihovič, Korber in Rudnik po 1, za goste pa je obakrat bil uspešen Klan-čnilc. Smučarski skoki Pogorelčnik republiški prvak Mlada velenjska skakalca Pogorelčnik in Rednjak sta se zelo izkazala v soboto na Mostecu pri Ljubljani na poletnem republiškem prvenstvu pionirjev do 15. let na 38-metrski skakalnici. Z dvema skokoma je bil Pogorelčnik najboljši, skočil je 35,5 in 36 m ter zbral 202,2 točki, Rednjak pa je osvojil 2. mesto s skokoma 35 in 34,5 m ter zbral 196,9 točke. V Titovem Velenju pa je bilo v nedeljo, prvenstvo Štajersko-Koroške regije na 55-metrski skakalnici. Spet so se zelo dobro odrezali domači tekmovalci. Rezultati: starejši pionirji: 1. Pogorelčnik 187,3 (49,5, 49), 2. D. Rednjak 167,9 (45,5. 43), 4. Cepelnik 159,6 (45, 44,5); mlajši mladinci: 1. Dolar 188,6 (49,5, 50), 3. Triplat 141,8 (40,5, 40,5). Mladi velenjski smučarji so se udeležili tudi mednarodnega tekmovanja v skokih na srednji olimpijski skakalnici na Igmanu nad Sarajevom. Kot je znano je zmagal Parma (ČSSR) pred Tepežem in Ulago. Pušnik, ki je bil najmlajši med vsemi tekmovalci je zasedel 21. mesto, Golob 24 in Tamše 37. med 43. tekmovalci iz petih držav. Invalidski šport Zavidanja vredni uspehi Letos teče že petnajsto leto organizirane rekreacije in športa invalidov v občini Velenje, s tem pa so bile na vrsti tudi že 15. športne igre invalidov. Te igre zadnja leta pripravljajo v dveh delih, pomladanskem in jesenskem. V prvem delu so tekmovanje sklenili smučarji tekači, strelci, kegljači, balinarji, ribiči in ša-histi ter igralci namiznega tenisa. Najbolj množična je bila udeležba pri kegljaški sekciji, ki jo že vrsto let uspešno vodi Teufik Še-hič. Ribiči, ki so kot ekipa najboljši v Sloveniji, so izvedli množično tekmovanje, pomembno pa je, da imajo tu možnost nastopa tudi težji invalidi — amputit;an-ci. Ekipo uspešno vodi Janez Trim pohod na Ljubelo Zveza telesnokulturmh organizacij občine Velenje bo organizirala v nedeljo, -28. septembra, TRIM POHOD NA LJUBELO. . Začetek pohoda bo pred osnovno šolo Miha Pintar-Toledo od 8. do 10. ure, od koder bodo pohodniki nadaljevali pot preko Konovega do Šenbrica, kjer bo prva kontrola, druga kontrola bo v Cirkovcah ter do cilja na Ljubeli, kjer bo tretja kontrola. Kot bo označena. Na Ljubeli pri lovskem domu bo planinska sekcija iz Škal pripravila udeležencem družabne igre (streljanje, pikado, vlečenje vrvi). Poleg obvezne značke bodo pohodniki dobili tudi čaj. Preživite prvo jesensko nedeljo na TRIM pohodu! Če bo deževalo pred 8. uro, pohoda ne bo! Športni pozdrav! Mravljak, ki ob tem skrbi še za finance velenjskega društva invalidov, za katere posebna komisija meni, da so najbolj skrbno vodene. Še rezultati prvega dela. Pri kegljačih so bili najboljši Božo Komljenovič, Teufik Šehič in Jože Hribernik, pri balinarjih Franc Knez, Zeljko Voglar in Ignac Kuri, v ribolovu Lenart Vincek, Silvo Koželjnik in Franc Oštir, v namiznem tenisu Jože Kastelic, Matjaž Antelj in Tone Tratnik, v smučarkih tekih Milan Burger, Rastko Lah in Dušan Kurmanšek, v streljanju Franjo 2učko, Hinko Boia in Dragutin Šafarič, v šahu pa Ismet Alič, Mijo Džordževič in Š. Čeličko-vič. Kegljači in strelci so zmagali na regijskih tekmovanjih in si pridobili pravico udeležbe na republiškem prvenstvu 14. septembra v Ljubljani, ribiči pa so na medregijskem tekmovanju v Murski Soboti dokazaii, da so na tej ravni najboljši. Jeseni bodo športniki — invalidi izvedli še drugi del občinskega prvenstva, sodelovali bodo tudi na drugih tekmovanjih, ob koncu leta pa bodo najzaslužnejšim organizatorjem in tekmovalcem podelili priznanja za uspešno delo. -trih