Knjiga Slovenska V XIX. veku. * Pa saj ne boš vedno spala, Rož'ca lepa nOperosa"; Saj boi skoraj spet vstala, Rož'ca mnogoverstnih ved. — Le vstani — lepa Ti cvetlica! In Modricam služi z vso skerbjo; Sveti še Ljnbljani ko danica Delaj čversto z nzdruženo močjo"! * Tako priprosto, a domoljubno kliče J. Lenček v Vodnikovem Spomeniku 1. 1859 novo znanstveno družbo — Matico — na dan, opisavši nekdanjo BModrine delovnih" (Academia Opcrosorum) v njcni prvi in drugi dobi (1701 — 25 pa 1781 — 7). Česar opevana družba ni mogla, storil je mož sam — veljak — Mecena našemu slovstvu t. j. BSaroii Sigiaiuml Zois. Rodil se je Žiga Zois v Trstu 23. novembra 1747. Oče mu je bil Mihael Angelo Zois (Freiherr v. Edelstein), mati pa druga njegova žena Kranjica — Jovana pl. Kapusova. Preselivši se na Kranjsko — postal je — učen, bogat, ljudomil — novi domovini svoji velik dobrotnik. Umrl je v Ljubljani 10. novembra 1819. Popisal je r' jgovo življenje profesor Richt er po nemški v posebni knjižici s sliko (1820. 8. 22); po slovenski dr. Janez Bleiweis v Koledarčeku (1. 1855. str. 17—26) tudi s podobo. Popeval ga je po svoje v Krajnski Čbelici dr. Jakob Zupan v naslednjih glede" književnosti znainenitih spevih: Baron Zois Žiga. Povsod se učitiPetero jezikov Svet viditi sam,Verh moj'ga kramlja, To gnalo ga itiCirila nas Grikov, V Rim, Amsterodam.Brat' knige ravna. Mat' Krajna imelaSromake, bolnike S'nu ljubšiga ni,Odeva po sto, Za Krajnšino vnela,Kup' ranjenim like, Nam oča rodi.Blazino mehko* Vodnike, LinharteSlovf do Londona Je Žiga budil,Mineralogec, Bod' bukve, bod karte,Do Kube, Kantona Rad z njimi delil.Z jeklino kupec. Pred Sava nehala 'Z Bohinja teč' bo, Ko zabiti znala, Zois! hišo tvoj6. I. 76. 77. Zoisova hiša krajnšini zatišje.Lahi se radi slovene. Zdaj krajnčit' ne znati Zois, Valvasor bila Je Iblančana sram, Sta Laha oba: Kdej kranjsko kramljati Italjo pustila, Zois dramil je sam. Imena sladka! II. 49. Žal Krajne po Zoisu baron Sigmundu.Baron Zois Vodnikov Mecen. Kdo bukvarje mi vmiruje? Horac brez Mecena bi patrona Kalepina kdo budi? Javalne do Kvebeka slovil: Tuje kdo tako gostuje? Brez budil Sigmunda Zois Barona Mene kdo tako slavi ? Vodnik znan Slovencam bi ne bil. III. 60. Kakor bi Vodnik znan ne bil Slovencem, tako bi Kopitar ne bil Slovanom; brez Kopitarja bi mati Slava morebiti ne imela Miklošiča, in brez Miklošiča — kdo ve, kakovo bi bilo še sedaj slovansko jezikoslovje? Evo velike pomembe Zoisove! — Sam učen — je pridno nabiral raznoterim vednostim pripomočkov ter z njimi — s svojim dobrim svetom, s knjigami in starimi listinami, z novci — vnemal in podpiral bistre glavice za slovenščino, za slovenskemu narodu tolikanj potrebno prosveto. Kako bistro je pa tudi Zois sam presojeval njihove stvari in poskušnje, spričujejo nam na pr. njegova pisma do Vodnika (cf. Briefe des Freiherrn Sigmund v. Zois an Vodnik. — Album S. 45—62). V njegovi hiši so imeli zatišje na pr. Kumerdej, Japel, vzlasti Linhart, Vodnik, Kopitar, pa tudi Ravnikar, Metelko in dr. (Vid. Slovenija oživljena — zlož. J. Bilc — Slov. Glasnik VII. 12). Marljivo je nabiral starih knjig, rokopisov ali spomenikov kranjskih in slovanskih (Carniolana, Slavica Glagolitica et Cyrillica) itd. Po smrti je od njegovih dedičev njegovo knjigarno kupil cesar Franec za 7000 gld. za licealno knjižnico, rudninsko zbirko njegovo pa v naš muzej za 6000 gld. Iz njegove pa iz Kopitarjeve ostaline pridobila si je javna naša knjižnica, kar ima najboljših starejših zakladov iz doraačega slovenskega pa slovanskega slovstva. Živ je bil Žiga Zois, pa tudi mrtev je in bode vedna podpora slovenskemu pismenstvu, iu prav kliče mu dr. J. Bleiweis s Koseskega geslom:  Ko trombe glas, ko zvon donf,  Od verlega moža spomin.