PO VELENJSKI OBČINI — PO VELENJSKI OBCINI — PO VELENJSKI OBCINI — PO VELENJSKI OBCINI — PO VELEN.ISKI Zbori občanov: prispevki k planu Zhori volivcev v velenjski občini so končani. Obisk na zborih je bil (lokaj zadovoljiv. Razprava na /borih je potekala predvsem o ko- munalnih vprašanjih, torej o stva- reh, ki so občanu vsak dan pred očmi in z rešitvijo, katerih pač ni zadovoljen. Značilno je tudi to, da so v večini primerov niso strinjali s preveliko centralizacijo gradenj v Velenju kot občinskem središču, kajti prepričani so, da zaradi tega čestokrat njihove nerešljive zade- ve čakajo iz leta V leto. Bržčas •'boleč problem, ki pa bo zaradi eksploatacije velikih zalog lignita rešljiv le s ]>amctnimi in odkritimi razgovori z občani, ki bodo to do- umeli le. če jim bomo povedali, zakaj tako in zakaj ne drugače. " l'ri tem pa vsekakor kljub temu ne smemo obrobne kraje zanemar- jati in jih puščati v reševanju lo. kalnih zadev osamljene. /bori volivcev so razkrili ne- šteto problemov, ki jih letošnji ali s|'demletni j)erspektivni plan mora vnesti kot zadeve, ki jih bo treba čimprej rešiti, saj so vsepovsod občani pokazali pripravljenost, da s svojim delom in sainoprispevkom rešujejo obstoječe stanje. Vseka- kor pa j(> osnovni problem cesta, šole in društveni domovi. V VKI.KNJIJ - GIMNAZIJA AI.I STROKOVNA ŠOLA Osrednji problem na treh velenj- skih zborih volivcev je bilo vpra- - šanje -ali je Velenju potrebnejša gimnazija ali kakšna druga sred- nja strokovna šola? Volivci so se ogrevali za ekonomsko ali druge oddelke srednje tehniške šole. Močno pa so poudarili potrebo po mlečni restavraciji, ki bi lahko bi- la V prostorih sedanjega bifeja, ki je V zadnjem času postal lokal za »halbstarke« Velenjčane. V sta- rem Velenju so izrazili željo, da bi tudi ta del mesta bR vključen pri gradnji novega vodovoda. Mne- nja pa so bili na vseh treh zborih, da komunalno obrtni center v zim- skem času ni najbolje oskrbel za izgled mesta, saj so slabo čistili pločnike, orali ceste in podobno. TOPOI.ŠICA — GRADNJA STANOVANJ? Volivci nikakor ne morejo do- umeti, da zaenkrat v okviru urba- nističnega načrta ni rešeno vpraša- nje gradnje stanovanj v Topolšici. Bili so pa tudi mišljenja, da bo prav, če bo .občinska skupščina proučila in uredila vprašanje pla- čevanja zgradarine za nad 100 let stare stanovanjske zgradbe na Lo- mu. Želijo pa si, da bi obljuba po dobro oskrbovani cesti Šoštanj— Topolšica ne bila podobna lansko- letni. Volivci so imeli tudi pripom- be na izredno slabe in nepravo- časne dimnikarske storitve. ŠMARTNO OB PAKI - VSAJ ŠOLSKO IGRIŠČE Dijaki osnovne šole v Smartnem ob Paki nimajo telovadnih prosto- rov, žal pa tudi ne šolskega igriš- ča^ da bi vsaj v jeseni in spomladi bili deležni zdravega razgibavanja. Zato so volivci izrazili željo, da naj bi v letošnjem letu zagotovili vsaj sredstva za ureditev šolskega igrišča. Ker bodo letos slavili občinski praznik v Smartnem ob Paki, so občani pripravljeni sodelovati pri urejanju za lep izgled kraja in pri asfaltiranju ceste Letuš—Šmartno ob Paki—Gorenje. ' ZAVODNJA — ELEKTRIFIKACIJA Zavodenjčani si želijo, da bi av. tobusna zveza Šoštanj—Zavodnja bila tudi v času počitnic, torej skozi vse leto, kar v zimskih po- čitnicah ni bil slučaj. Mnenja pa so, da naj bi tudi v Zavodnji ime- li osemenjevalno postajo, ker je Topolšica preveč oddaljena. Enako pa naj bi imenovali za mrliškega oglednika nekoga iz Zavodnje. Najbolj pereče pa se jim zdi vprašanje elektrifikacije gornjega dela Zavodnje, kajti le tako bo možno tudi v teh predelih uvajati sodobno kmetijsko mehanizacijo ter ostale civilizacijske dobrine. ŠENTILJ - CESTE, CESTE! Področje Šentilja je dokaj raz- tegnjeno in volivci so mišljenja, da bi morali dotacije krajevnim skupnostim dodeljevati sorazmer- no z dolžino krajevnih cest, ki jih morajo posamezne skupnosti vzdr- ževati. Dosedanje nudenje trak. torskih uslug zasebnikom s strani kmetijske zadruge ni najboljše, obenem pa si kmetje želijo, da bi kmetijska zadruga pri odkupu ži- vine dosledneje upoštevala pogod- beno obveznosti. Zeli^jo pu sf tudi, da se reši vprašanje gostilne v Šentilju, ker zasebna gostilna Pirh že dalj časa ne posluje, ŠOŠTANJ - NESTALNA EKSPLOATACIJA MEJA? Volivci v .Stištanju nikakor ne morejo doumeti, da lahko urbani- sti kar preko noči menjujejo ek- sploatacijsko mejo premoga v ša- leški dolini in to celo tako, da prebivalce o tem sploh ne obveste. Lani so prejeli dovoljenje za grad- njo kopalnega bazena, opravili gradbena dela. letos pa so pred nedavnim dobili prepoved gradnje, ker eksploatacijska meja sega v del bazena. V enaki meri pa se ne strinjajo, da bi etapna gradnja te. lovadnice in drugih družbeno-kul- turnih prostorov bila »dražja« po mnenju strokovnjakov, še manj pa, v bližini bazena ni dovolj pro- •stora za te objekte. Umesna se jim zdi pripomba, zakaj vsako leto v proračunu toliko in toliko sredstev za urbanistično ureditev, ki se z elastičnim gibanjem eksploatacij- ske meje z leta v leto spreminja. —k GRADILI BOMO »To so naša skladišča na prostem, zato moramo čim- prej graditi,« je dejal uprav- nik predelovalnega obrata »SAD-SOK«. Trenutno me to najbolj skrbi. Občinski sta- tut? Razvoj kmetijstva je podčrtan, to se mi pa zdi za šmarsko občino bistveno, V napredku bomo morali vzpo- stavljati in vzdrževati ravno- vesje, jasne cilje, to pa naj postavi tudi statut. »Na kon- cu pa se je spet nasmejal: »Gradili pa bomo, veste!« NA ŠMARSKEM VEC DAROVALCEV KRVI! Na letnem zboru organiza- cije RK v Podčetrtku so kri- tično ocenili delo v lanskem letu. Ugotavljali so, da so de- lovali premalo samostojno in je mnoge naloge, ki bi jih morala opraviti organizacija RK v kraju, izvajal nepo- sredno krajevni odbor SZDL. Sprejeli so delovni pragram ter sklenili, da bodo zlasti okrepili krvodajalstvo. POLITIČNI AKTIVI V šmarski občini so se pov- sod sestali krajevni politični aktivi, ki so še pred. zbori vo- livcev razpravljali o predlo- gih družbenega plana ter ob- činskega proračuna. Poleg te- ga so se pomenili tudi o os- nutku občinskega statuta. Zbori volivcev za obravnavo družbenega plana bodo do 8. marca. ŠOLE BODO NAČRTNO POPRAVLJALI Na zadnji seji šmarske ob- činske skupščine so govorili tudi o izredno slabem stanju šolskih stavb. V občini je 26 šolskih zgradb, ki so povpreč- no vse starejše preko 60 let. Posebna komisija bo pregle- dala vse zgradbe, nakar jih bodo po določenem načrtu smotrno obnavljali. Skoda je razmetavati skromna sred- stva na vse šole hkrati, boljše bi bilo, če bi združena vla- gali zapovrstjo za posamezne šole, ki bi jih temeljito po- pravljali. NOVA BENCINSKA CRPAI^KA V KRŠKEM V Krškem bodo v kratkem dobili novo, sodobno bencin- sko črpalko. Gradbena dela so pred zaključitvijo. Nova črpalka bo v veliki meri pri- pomogla pri servisni in oskr- bovalni pomoči motoriziranih potrošnikov. Vodovod za Velenje PRED ZAČETKOM GRADNJE V prihodnjih dneh bodo za- čeli z gradnjo vodovoda v Velenju. Gradbena dela bo iz- vajala Vodna skupnost Savi- nja Celje v predračunski vrednosti 90 milijonov. Izko- pati je treba jarke v dolžini 8.273 m, v skupni izmeri pa 12.800 zgraditi zajetje ne- daleč od Hude luknje in vod- ni rezervoar vsebine 1.500 m' v Velenju. Izdatnost izvira je ugodna in znaša 80 1/sek. Montažna dela na vodovo- du bo izvedlo specializirano montažno podjetje »Cevomon. taža« Žalec v vrednosti 123 milijonov. »Cevomontaža« Žalec je do- slej montirala več vodovodov, in sicer v Domžalah, v Žalcu, v Črnučah, v Radonilju in več manjših vodovodov, kar zagotavlja kvalitetno in stro- kovno izvedbo vodovoda v Velenju. T. P. MISLIMO NA TURIZEM ŠE LETOS! Nič koliko sestankov, sej in razprav je bilo v žalski obči- ni že namenjenih turizmu. Nekaj uspehov so že dosegli. Za razvoj turizma, za preure- ditev lokalov in modernizaci- jo ostalih objektov so že lani vložili precej sredstev. Žal pa je še v^no veliko gostiln pod povprečjem, zato se vprašuje- mo, če bodo gostilne Hmeljar, Kopališče Prebold, weekend naselje itd. tudi letos ostali na istem nivoju — v negativ- nem smislu. Vsekakor pa turizem ne predstavljajo samo reprezen- tativne in impozantne zgrad- be; v dobri meri ga zastopajo tudi ribarica, čistilna sred- stva, dobra volja in čut do tistih, ki jih vabimo v naše turistične predele. OBČANI ŽALSKE KOMUNE SO POVZROČILI lani 1600 prekrškov ZATO SO PLAČALI: # 2 milijona za cestni sklad. 9 2 milijona za socialne ustanove. Lani je žalski sodnik za prekrške rešil 1.604 zadeve. V 1.423 primerih je izrekel ustrezno kazen, v 28 prime- rih je predlog za uvedbo kaz- ni zavrnil, v 109 primerih je postopek ustavil, 44 primerov pa je odstopil drugim orga- nom. Največ predlogov so podale postaje LM (1.306) in ostali organi za notranje zadeve. V prekrške so zajeti tisti s pod- ročja prometa, pa vse do kr- šitve javnega reda. 73 vozni- kov motornih vozil je poleg denarne kazni moralo oddati tudi vozniška dovoljenja od enega do treh mesecev. Zara- di kršitve javnega reda in miru je 38 oseb skupaj odse- delo 658 dni v zaporu. Delo sodnika za prekrške gotovo ni bilo lahko, zlasti še, če je poleg ocenitve prestop- ka, izreka kazni, vselej dolžan še prestopnika poučiti. Tega pa tudi ne bo vedno kos sto- riti sdm. Treba bi bilo, da bi morale vzgojno delovati tudi politične organizacije in dru- štva. Tako bo boj proti pre- krškom bolj množičen in uspešen. REPUBLIŠKA FOTO RAZSTAVA V VELENJU Pretekli petek je otvoril predsednik Fotokino zveze predsednik Foto-kino zveze ško razstavo umetniške foto- grafije v Velenju. Razstavo je pripravil Fotoklub »Emajl« iz Celja v sodelovanju z Delav- • rkim klubom Velenje. Žirija je od 459 slik, ki jih je posla- lo 72 avtorjev, izbrala 125 del 40 avtorjev. Zlato medaljo in prvo nagrado za najboljšo kolekcijo je prejel Leon Do- linšek iz Ljubljane, srebrno medaljo Peter Lešnik iz Ma- ribora in bronasto Jože Gal tudi iz Maribora. Zlata me- dalja za posamezno sliko ni bila podeljena. Srebrni meda- lji sta dobili deli: Leona Do- linska >^Intermezzo-« in Jožeta Gala »Počitek na paši«. Bro- nasto medaljo pa so dobila dela: Ivana Dvoršaka »Elip- se«, Mira Hojnika »Moderniz- mi« in Petra Lešnika »Pre- teklost«. Razstava bo odprta do nedelje. TV V VITANJU? TEMA v Vitanje so nedavno pri- peljali televizijski aparat in ga na raznih krajih preizku- sili. Upali so, da bo televizor posredoval slike, toda to se ni zgodilo. Vitanje je v takem »kotlu«, kamor televizijski valovi ne sežejo. V tem kraju pa je ve- liko družin, ki bi želele spremljati televizijski pro- gram. Ce bi Vitanje dobilo TV pretvornik, bi prav goto- vo že prve dni bilo tam nekaj desetin sprejemnikov. Se bo to kdaj zgodilo? DELUJEJO ZELO ŠIROKO Avto-moto društvo Bistrica •ob Sotli že več kot desetletje usposablja šoferje-amaterje. Vsa leta so uvajali v vozni- , .ške pretnosti občane v Obso- ti'lju in na Kozjanskem, prav kar pa so pričeli s tečajem za voznike-amaterje tudi v Šmarju pri Jelšah. S tem je skrb za vzgojo novih vozni- kov AMD Bistrica ob Sotli prevzela skoraj za vso šmar- sko občino. r. s. Novo moderno pitališče v Velikem Podlogu v okvir večjih kmetijskih investicijskih vlaganj v Krški občini spada tudi novo pita- lišče Koveje živine v Velikem Podlogu pri Kostanjevici. Novo pitališče je na področju ko- stanjcviške kmetijske zadruge. V pitališču se že oskrbuje enainsedemdeset glav goveje ži- vine. Ko bo pitališče do konca zgrajeno, bo oskrbovalo okrog 250 glav goveje živine. Tik ob pitališču so že postavljene betonske konstrukcije za silose. IZ LOKE PRI ZUSMU V DOMAČEM KRAJU NI ZAPOSLITVE Preteklo nedeljo je bil v Loki pri Žusmu zbor voliv- cev, ki sta se ga udeležila tu- di predstavnika občinske skupščine Šentjur. Volivcem sta predložila v obravnavo družbeni plan za leto 1964 in prikazala uspehe v letu 1963^ Prebivalci Loke pri Žusmu so najprej razpravljali o že zelo starem problemu svojega kraja — o primernih stano- vanjih za učitelje. Le-ti nam- reč stanujejo v neprimernih in vlažnih stanovanjih in zato 'ni čudno, da kraj hitro zapu- ste. Občinska skupščina je končno uvidela, da je pro- blem treba rešiti in je zato v letošnji plan vključila tudi iz- gradnjo učiteljskega bloka. Udeleženci zbora volivcev so razpravljali tudi o zapos- levanjif v domačem kraju. V Loki pri Žusmu, kjer sta nek- daj obratovali dve tovarni — Kopitarna in Steklarna, ljud- je zdaj ne najdejo nobene za- poslitve. Zato so občani me- nili, da bi naj »Alpos« iz Šentjurja v prostorih bivše kopitarne odprl svoj obrat. Sestavili so tudi komisijo, ki bo pregledala možnosti in jih poskušala vskladiti z željami občanov. V. Z. LJUDJE NA KRIŽIŠČU •ŽELEZNIH CEST Železniška postaja v Zida- nem mostu je ozko promet- no vozlišče, ki veže sever, vzhod in zahod naše države in je tako poznan tudi tu- jim potnikom. Delovni po- goji v kurilnici so zelo tež- ki, ker člani kolektiva v kra- ju nimajo stanovanj. Zani- mivo in žalostno je dejstvo, da 60 odstotkov delovnega kolektiva stanuje v drugih krajih, V pogovoru s člani kolektiva sem izvedel, da prihajajo na delo: iz štange pri Litiji, od Brežic in celo iz Poljčan, Jasno je, da ne pridejo na delovno mesto spočiti, delo v kurilnici ali na strojih je zahtevno. Kolektiv kurilnice šteje okoli 260 članov, med njimi je 112 strojevodij in kurja- čev, pa bi jih še potrebova- li za to naporno in odgovor- no službo. Svoje delovne enote imajo še v Trbovljah,! Sevnici in Brežicah. Letal 1962 je bila zgrajena novaj kurilnica, ki je sodobno ure- jena in ogrevana s toplovo- di, Kvalificirani ključavni- čarji, kotlarji in drugi op- ravljajo vsa manjša popra- vila in čiščenje kotlov, prav tako preglede strojev. Sindikalna podružnica pa skrbi za strokovno in poli- tično ekonomsko izobrazbo članstva. Člane sindikata po- vezuje duh tovarištva in ob socialnih potrebah, v prime- rih nesreče, nudi sindikat denarno pomoč. Vsaki dve leti pa priredi uprava in sindikalnapodruž- ca domačo slovesnost za upokojence, ki so šli, ali bo- do šli v tem letu v pokoj. Tako so imeli poslovilni ve- čer v soboto v domu SVO- BODE, ki se ga je udeležilo 17 »jubilantov«. Najprej je upokojencenago- vodil upravnik kurilnice tov. KOVIC, ki se je zahvalil vsem za njihovo vestno in težko službo in jim zaželel, da bi zadovoljno uživali svoj za- služeni pokoj. S. S. V SEVNICI NOVA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA Pred nedavnim so ob skromni slovesnosti predali v uporabo stoštevilčno avto- matsko telefonsko centralo, ki bo premostila vse večje tele- fonske obremenitve v sevni- škem industrijskem bazenu. Novo centralo je montirala kranjska Iskra. Postavili so jo v dvajsetih dneh. Nova te- lefonska centrala bo pozneje vključena v avtomatski si- stem s Krško centralo in čez njo z Novim mestom. Posnetka prikazujeta novo avtomatsko telefonsko cen- tralo in uslužbenca, telefoni- sta pri delu na medkrajevni centrali v sevniški pošti.