LU “3 Sh!0()032 LETO XXXVIII, 7. JULIJ 2006, CENA 298 SIT, 1.25 STANE PODSEDENSEK Predsednik društva upokojencev Mozirje Že pred leti smo v Društvu upokojencev Mozirje kandidirali za tovrstno srečanje, ',ondar ga tedaj nismo dobili. Letos pa so ga nameravali celo ukiniti in denar razdeliti posameznim društvom. Temu smo se delegati na občnem zboru odločno uprli, saj gre za srečanje, ki povezuje upokojensko populacijo in omogoča druženja in prijateljevanja. ŠTEVILKA 27 KURILNO OLJE EL Ob srečanju upokojencev Slovenije v Mozirju jih je 50 obtičalo na sedežnici na Golteh EURODIESEL MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica Informacije in naročila Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Zagotovite si ustrezen to) izolacijski fasadni sistem Pozimi topleje, GT poleti hladneje! H Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo __ brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno In cenovno ugodno tudi izvedli GEÈ TERMO SGDd.o.0. Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo.sgdié'email.si g 2006 v***** ^ GARANTIRAMO I ! ! I I I I I I I I I I I I I I I I I I GLAVNICO DONC Skladi DWS FlexPension 2016 Zadruga mozirje VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE od 20 - 40% OBUTVE IN TEKSTILA V POSLOVALNICAH - BLAGOVNICA LJUBNO (tel.: 584 10 20) -TEKSTILGORNJI GRAD (tel.: 584 30 36) od ponedeljka, vključno 29* - konfekcija različnih - kopalke, - moške srajce, - ženske bluze, - majice s kratkimi Izkoristite priložnost, da po usodnih cenah kvalitetne izdelke! gorenje Gorenje Notranja oprema d.o.o. Objava prostega delovnega mesta Za delo na področju razvoja in tehnologije v programu Pohištvo v Nazarjah iščemo kandidata, od katerega pričakujemo: - VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe (inž. lesarstva ali univ. dipl. inž. lesarstva) - aktivno znanje enega tujega jezika (po možnosti nemškega) - Računalniška znanja (Word, Excell, Auto Cad,...) Zaželjene so delovne izkušnje. Pisne prijave s kratkim opisom delovnih izkušenj in dokazila o usposobljenosti pošljite do 17. 07. 2006 na naslov: Gorenje Notranja oprema d.o.o. Kadri, organizacija in splošne zadeve Partizanska 12 3320 Velenje naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo FlexPensionfp\uSj Prednost več 2016 1. 5 2005 do 1. 5. 2006 uStVdril 17, 13-odstotno donosnost. Srečno in bogato novo leto 2016! 080 19 20 www.ZMprizma.si CSi;* i , _____________________________________________________________________________________________ CELJ&___________________________________________________ Tretja stran ) jeve vlade na Brionih ne omenja skoraj nihče več. Pospravljen je v arhiv, kar zagotovo najbolj dobro dene našim južnim sosedom. Slovensko zunanje ministrstvo je z objavo tako imenovane bele knjige o odnosih med Slovenijo in Hrvaško očitno želelo ohraniti spomin na vse pretekle dogovore, na reakcijo pa ni bilo treba dolgo čakati. Hrvati so napovedali objavo tako imenovane modre knjige, vsa pomembna vprašanja pa ostajajo še naprej odprta. Hrvaška je v prvem trimesečju letošnjega leta presenetila z visoko, kar šestodstotno rastjo bruto družbenega proizvoda (BDP) in 18-odstotno rastjo naložb. Kljub temu makroekonomisti niso posebej optimistični, saj bo hrvaški proračunski primanjkljaj letos dosegel že 4,5 odstotka BDP, kar je, za primerjavo, trikrat več kot v Sloveniji. Večina slovenskih turistov, ki bodo v letošnji sezoni obiskali hrvaško primorje, se s temi zadevami seveda ne bo obremenjevala. Zanje je važno, da bodo lepo preživeli sedem, deset ali štirinajst dni dopusta, potem bo pa že kako. Na počitnicah bolezen in poškodbe niso zaželene, toda izkušnje iz prakse govorijo o tem, da nesreča nikoli ne počiva. Zato velja poskrbeti za ustrezno zavarovanje, še preden na meji cariniku pokažete potni Ust. Sezonski medsosedski odnosi Poletni dopusti so se začeli in nekateri se že namakajo v toplem Jadranskem morju. Da sezona ne bi minila preveč monotono, so poskrbeU poreški gospodarski inšpektorji, ki so pretekli konec tedna zaradi domnevnega oddajanja na črno zapečatili štiri turistične apartmaje in tri turistične sobe v DajU, Poreču in Labincih. Dve od omenjenih stanovanj sta v lasti podjetja Kurivo iz Nove Gorice. Po besedah inšpektorjev bodo moraU kršitelji plačati kazen v znesku najmanj 2.500 kun, pravne osebe od tri do deset tisoč kun, k temu pa je treba dodati še zaščitni ukrep zaplembe lastniške pravice in prijavo sodišču. Kar konkretno, kajne? Na Hrvaškem ni šale s plačevanjem kazni, velja namreč železno pravilo, ki so ga v preteklosti radi prakticirali tudi naši dacarji: »Plati, pa se žali!« Na žalost tudi na meddržavni ravni zaenkrat nič ne kaže, da bi Slovenija in Hrvaška našli skupni jezik. Sporazuma med takratnima premierama Janezom Drnovškom in Ivico Račanom pred petimi leti po lanskoletnem srečanju Janševe in Sanader- Mozirje: Srečanje upokojencev Slovenije Dobrodelni koncert: Stiska bližnjega povezuje in vzpodbuja.11 IZ VSEBINE: \n Aktualno: Pred odhodom v tujino ne pozabite na zdravstveno zavarovanje.4 Golte d.o.o.: Italijani prodajajo svoj delež......5 Glasbena šola Nazarje: Zaključni koncert hkrati proslava ob dnevu državnosti...............16 Rečica ob Savinji: Glasbeni večer in športno obarvano popoldne..... PD Gornji Grad: Uspešna izvedba prvega gorskega teka ...20 Na naslovnici: Utrinek s prireditve Od lipe do prangerja na Rečici ob Savinji ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 27, 7. julij 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. L—_____________________________________________________________________________________________________:________________________________________________________ ZAČENJA SE GLAVNA TURISTIČNA SEZONA Pred odhodom v tujino ne pozabite na zdravstveno zavarovanje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pred začetkom glavne poletne turistične sezone opozarja na ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja med začasnim bivanjem vtujini, s čim-erse lahko izognemo neposrednemu plačilu praviloma visokih stroškov za opravljene nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve v tujini. Postopek uveljavljanja In obseg pravic do zdravstvenih storitev je odvisen od tega, v kateri državi potrebujemo zdravstvene storitve. Zavarovane osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, imajo v času začasnega bivanja v drugih državah članicah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, v Švici ter državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen meddržavni sporazum o socialni varnosti, zagotovljene pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev, in sicer pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne državne zdravstvene mreže. V kolikor zavarovane osebe v navedenih državah uveljavljajo pravico do zdravstvenih storitev pri zasebnih zdravnikih ali klinikah, ki nimajo pogodbe s tujim nosilcem zavarovanja, bodo morale stroške poravnati same in po vrnitvi uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi ZZZS. Za povračilo je potrebno predložiti medicinsko dokumentacijo (tudi recepte za zdravila) in originalne račune, na podlagi katerih se po postopku, kije določen z evropskim pravnim redom oziroma meddržavnim sporazumom, v up- ravičenem primeru povrnejo stroški v višini, kotto prizna tuj nosilec zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve opravljene. V primerih zahtevkov zavarovanih oseb za povračilo stroškov zdravstvenih storitev, opravljenih v ostalih državah sveta, upošteva ZZZS prav tako le originalne račune (priložena mora biti tudi medicinska dokumentacija, recepti...), hkrati pa Zavod za zdravstveno zavarovanje preverja tudi nujnost oziroma potrebnost posegov in opravljenih storitev. Na tej osnovi ZZZS povrne stroške zdravstvenih storitev v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Prevoz zavarovane osebe iz tujine v domov-ino ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ne glede na to, v katero državo potujemo, pa za vse velja pravilo, da si moramo pravočasno urediti zdravstveno zavarovanje, in sicer vsaj štiri dni pred odhodom v tujino. Očitno se vedno več zavarovanih oseb tega zaveda, saj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2005 izdal skupno 844.311 listin za tujino, od tega 623.296 evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja, 207.665 certifikatov in 13.350 konvencijskih potrdil. Franci Kotnik Naša anketa Zavarovani na počitnice Dopust naj bi bil predvsem čas zabave, sprostitve, nabiranja moči, pa tudi čas za razne vragolije in uresničevanje idej, ki drugače čez leto počivajo in čakajo na svojo uresničitev. Nekatere počitnice so bolj ležerne, druge manj. Nekatere bolj aktivne, druge manj. In nekatere so bolj tvegane od drugih. Danes lahko v mnogo držav (članic Evropske unije in še nekaj drugih) odidemo zavarovani in tako računamo na brezplačno osnovno zdravniško pomoč, če bi jo potrebovali. Zanimalo nas je, koliko se Zgornjesa-vinjčani zavedajo te možnosti, pravice in če so jo kdaj že bili prisiljeni izkoristiti, saj jim je ravno čas počitnic lahko prinesel zdravstvene težave. Marjeta Starc, Mozirje To zavarovanje si uredimo za vsak slučaj, nikoli ne veš, kaj bo. Na srečo nam zdravslvenih uslug v tujini še ni bilo treba koristiti. Tudi preden je obstajala ta možnost, izven meja nikoli nismo imeli kakšnih zdravstvenih težav. Roman Lomšek, Nazarje Te storitve ne koristim, saj na dopust hodimo znotraj Slovenije. Preden je bilo mogoče urediti to zavarovanje, sem še bil v tujini, vendar kakšnih zdravstvenih uslug vtujini nikoli nisem potreboval. Mirjana Dajčer, Mozirje Med počitnicami gremo tudi v tujino, za otroke to zavarovanje uredimo, zase ponavadi ne. Ponavadi kar zaupam, da ne bo potrebe. Kakšnih težav z zdravjem na dopustu še nisem imela. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Silva Mikek, Mozirje Te možnosti ne koristim, saj nikamor ne potujem. Najbolje se počutim doma, saj imam tu vse, kar potrebujem. Tudi v preteklih letih nisem hodila na potovanja, tako da izkušenj s tem nimam. Anka Struclj, Nazarje Letujemo predvsem znotraj mej, na Hrvaškem sem bila že res dolgo časa nazaj. Hčerko imam v Primorju, tako da nas pot vodi kartja. Na počitnicah nisem nikoli potrebovala zdravniške pomoči. Edi Papež, Nazarje Po tujini ne potujem, tako da mi tudi glede zavarovanja v tujini ni treba beti. Počitnikujemo v Sloveniji, saj nam je tu všeč. Mnogo let nazaj sem bil tudi v tujini, toda kakšne potrebe po zdravstvenih storitvah ni bilo. 0 DRŽAVE, V KATERE STE NAMENJENI OSNOVA ZA ZDRAV. ZAVAROVANJE KAJ JE TREBA UREDITI PRED ODHODOM V TUJINO URESNIČEVANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V TUJINI DRŽAVE EVROPSKE UNIJE: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Velika Britanija in Severna Irska DRŽAVE EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA: Islandija, Liechtenstein, Norveška ŠVICA Evropski pravni red (Uredba (EGS) 1408/71 in Uredba (EGS) 574/72) Pred odhodom si priskrbite EVROPSKO KARTICO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA. Evropsko kartico lahko naročite prek spletnih strani ZZZS in samopostrežnih terminalov ali na območnih enotah in izpostavah ZZZS. Z evropsko kartico boste uveljavljali nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve* in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. HRVAŠKA, MAKEDONIJA Meddržavni sporazum o socialni varnosti (konvencija) Pred odhodom si priskrbite EVROPSKO KARTICO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA in SPREMNI DOPIS k evropski kartici, ki ju lahko naročite prek spletnih strani ZZZS ali samopostrežnih terminalov in na območnih enotah in izpostavah ZZZS. Z evropsko kartico in spremnim dopisom k evropski kartici boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči**, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. ROMUNIJA Meddržavni sporazum o socialni varnosti (konvencija) Pred odhodom si priskrbite "POTRDILO 0 PRAVICI DO ZDRAVSTVENIH STORITEV MED ZAČASNIM BIVANJEM V DRUGI DRŽAVI". Potrdilo lahko naročite prek spletnih strani ZZZS ali samopostrežnih terminalov ali na območnih enotah in izpostavah ZZZS. S Potrdilom boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči** in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. BOLGARIJA Meddržavni sporazum o socialni varnosti (konvencija) Na podlagi meddržavnega sporazuma boste v Bolgariji uveljavili pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči** v javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi SLOVENSKEGA POTNEGA LISTA in veljavne SLOVENSKE KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA. Pri tem praviloma ne bi smeli nič (do)plačati. OSTALE DRŽAVE: Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, ZDA, Kanada, Avstralija in ostali svet... Za vse ostale države velja, da morate sami poravnati stroške za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, nato pa vam bo ob vrnitvi domov na podlagi predložene dokumentacije ZZZS te stroške povrnil, in sicer v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Neprijetnostim v zvezi z neposrednimi plačili se lahko izognete s sklenitvijo komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini in sicer pri zavarovalnicah, ki taka zavarovanja ponujajo. Pregled postopkov urejanja obveznega zdravstvenega zavarovanja po državah SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali boste kupovali več knjig, če bodo te cenejše? Petdeset odstotkov anketirancev bo kupovalo več knjig, če bodo lete cenejše, 12 odstotkov anketirancev pa knjig sploh ne kupuje. Ne kupujem knjig Tokrat vas sprašujemo, ali zaupate, da vas bo v primeru nesreče v tujini tamkajšnje zdravstveno osebje ustrezno oskrbelo (pomoč, dokumentacija za zavarovanje)? Svoja mnenja nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 11. julija 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. * OPOMBA 1: Gre za zdravstvene storilve, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v drugi državi članici. ** OPOMBA 2: Nujno zdravljenje in nujna medicinska pomoč pomeni vse tiste zdravstvene storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje zavarovane osebe. GOLTE D.0.0. Italijani prodajajo svoj delež »V poslovnem svetu je prodoja deležev v podjetjih povsem običajna stvar. Italijanski lastniki 51-odstotnega deleža v Golteh d.o.o. želijo svoj kapital vložiti nekam, kjer bo takoj prinašal dobiček, v center na Golteh pa bo treba še kar nekaj časa vlagati, čeprav smo že leto 2005 uspešno zaključili in ustvarili nekaj dobička,« nam je odgovoril direktor Golte d.o.o. Ernest Kovač na vprašanje o prodaji večinskega italijanskega deleža. Za nakup italijanskega deleža se zanimajo slovenski vlagatelji, ki še iščejo ustrezne povezave. Znano je, da so Italijani kupili večinski delež v Golteh v stečaju leta 1999, koje bilo to smučišče vzelo slabem stanju in so ga skupaj s slovenskimi strateškimi partnerji v nekaj letih posodobili dote mere, da se lahko primerja z ostalimi smučišči svoje velikosti. Da je zanimanje za nakup italijanskega deleža pri nas precejšnje, pove podatek, da so v zvezi s prodajo bodoči slovenski investitorji sami navezali stike z italijanskimi lastniki. Marija Lebar SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE V MOZIRJU Promocija za celotno Zgornjo Savinjsko dolino Mozirje z okolico je pretekli četrtek gostilo upokojence iz vse Slovenije. Ti so se namreč zbrali na 18. vseslovenskem srečanju, katerega organizatorje bilo Društvo upokojencev Mozirje ob podpori številnih društev v kraju. Že vjutranjih urah so se v Mozirje pripeljali prvi upokojenci s številnimi avtobusi (po neuradnih podatkih jih je bilo 250). Avtobusni prevozniki šote parkirali ob pomoči mozirskih policistov ter članov združenja šoferjev in avtomehanikov po večjih parkiriščih v naši dolini, veliko število udeležencev pa se je na prireditev pripeljalo tudi individualno. Tako je kulturnemu programu, ki so ga oblikovali zgornjesavinjski godbeniki, trobilni kvartet, citrar Karli Gradišnik, mozirski osnovnošolci ter mešani upokojenski in invalidski pevski zbor, prisluhnilo skoraj 15 tisoč obiskovalcev. Udeležencem srečanja sta spregovorila predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Vinko Gobec in slavnostni govornik dr. Vasja Klavora, podpredsednik državnega zbora. DELUO USODO Z ZAPOSLENIMI Po besedah Vinka Gobca upokojenci želijo sooblikovati družbo današnjega dne po svojih sposobnostih in močeh. Od pristojnih institucij zahtevajo, da spoštujejo njihove vplačane pravice za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Danes si ne moremo zamisliti uspešnega delovanja pokojninsko invalidskega sistema brez aktivnega sodelovanja upokojencev. Naloge se nenehno dopolnjujejo v skladu z razvojem družbe in večanjem števila upokojencev,« je povedal predsednik ZDUS-a, kije prepričan, da je za upokojence najpomembnejši odgovor za vprašanje, ali so zadovoljni s svojim socialno ekonomskim položajem. Vendar odgovor na to vprašanje ne more biti enostavno da ali ne. »Če upokojenci ne bi bili aktivni in ustvarjalno sodelujoči predstavniki družbe, bi bilo mnogo slabše. Zagotovimo lahko le, da delimo usodo z zaposlenimi. Dobro zaposlenim -dobro upokojencem. Smo pa 0 nenehno opozarjali in opozarjamo vse vlade, da je njihova temeljna naloga s stimulativno ekonomsko politiko soprispevati k razvoju gospodarstva in s tem povečanju družbenega bruto proizvoda,« je med drugim poudaril Gobec. da postanejo žrtve preveč ambiciozno naravnanih vladnih garnitur, ampak morajo poskušati ohraniti vlogo narodovega medgeneracijskega povezovalca kot neposredni sooblikovalci in priče tekočega dela narodove zgodovine. eniji, temveč tudi v Evropski uniji, pri katerem se bosta, tako Slovenija kot Unija, morali prizadevati za reintegracijo starejših in zagotovitev pogojev za dejavno starost. Tako Gobec kot Klavora sta v svojih govorih kritizirala medije, ki za Da je bilo vse poskrbljeno za 15 tisoč upokojencev, gre pohvala predsedniku mozirskega društva upokojencev Stanetu Podsedenšku (prvi z leve) (foto: Ciril M. Sem) Vse večje težav, ki so neposredno povezane s starostjo, zato se nenehno spopadajo z vedno več problemi pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, institucionalnega varstva, večje socialnih problemom, težje je zagotoviti pomoč na domu in vzdrževati kondicijo vsakdanjika. »Evropski parlament je sprejel Resolucijo o medgeneracijski solidarnosti, kjer je v 65 točki izrecno opozoril, da je treba ekonomsko vzdržnost uravnotežiti s socialno vzdržnostjo. Iz študij nam je namreč znano, da je pod prag socialne revščine padlo že 45,2 odstotka upokojencev. Zatoje prav, da ohranjamo medgeneracijsko solidarnost, sožitje in človekovo osebnost, da gojimo primeren odnos do starejših, katerih dediščina je dragocena in neprecenljiva ter je lahko vsem nam v ponos,« je povedal dr. Vasja Klavora. Pri tem je poudaril, da se moramo zavedati, da starajoče prebivalstvo pomeni politični izziv ne samo v Slov- Dr. Vasja Klavora: »Pod prag socialne revščine je padlo že 45,2 odstotka upokojencev.« (foto: Ciril M. Sem) slabo stanje vse prevečkrat krivijo upokojence. Ob tem sta še zatrdila, da niti združenje niti DeSUS ne bosta pristala na prilaščanje kapitalske družbe, v kateri sta »naše delo in naš denar.« MEDGENERACIJSKI POVEZOVALCI Podpredsednik državnega zbora dr. Vasja Klavora pa je prepričan, da upokojenci ne bi smeli dopuščati, Vinko Gobec: »Če upokojenci ne bi bili aktivni in ustvarjalno sodelujoči predstavniki družbe, bi bilo mnogo slabše.« (foto: Ciril M. Sem) DRUŽENJE OMOGOČILI ŠTEVILNI AKTERJI Vseslovensko srečanje upokojencev, katerega uradni del je zaključila modna revija nazorskega Elkroja, je uspelo ob zajetni podpori številnih akterjev. Slovenska vojska je postavila šotore, mozirska komunala je na prireditvenem prostoru poskrbela za dodatne pipe s pitno vodo. Organizacijski odbor je v Mozirje pritegnil številne domače in velenjske gostince, na stojnicah je bilo opaziti pestro ponudbo različnih artiklov. Da pa je vse teklo »kot po maslu«, gre pohvala idejnemu vodji srečanja Stanetu Podsedenšku, predsedniku mozirskega društva upokojencev, ki si je upal »ugrizniti« v ta zahtevni projekt. »Že pred leti smo v Društvu upokojencev Mozirje kandidirali za tovrstno srečanje, vendar ga tedaj nismo dobili- Letos pa so ga nameravali celo ukiniti in denar razdeliti posameznim društvom. Temu smo se delegati na občnem zboru odločno uprli, saj gre za srečanje, ki povezuje upokojensko populacijo in omogoča druženja in prijateljevanja. In ker sem pri tem bil sam najbolj glasen, so me izzvali in mi ponudili organizacijo srečanja. V Mozirju smo vajeni velikih prireditev, zato v uspešnost organ- izacije nisem dvomil,« je povedal Podsedenšek. Prepričan je, da je bilo tovrstno zborovanje promocija tako za Mozirje, Mozirski gaj kot tudi za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, saj so se udeleženci po srečanju podali na izlete po vsej dolini, tako da je bilo v četrtkovem popoldnevu v večini zgornjesavin-jskih gostišč težko najti še kakšen prosti sedež. Marija Šukalo KAZEN DO TREH MILIJONOV TOLARJEV DELODAJALCU, KI DELAVCU NA ČRNO NE BO PRIPRAVIL POGODBE Preprečevanje dela in zaposlovanja na črno Pretekli teden je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič predstavil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju dela terzaposlovanja na črno. Minister pričakuje, da bodo zakonske spremembe pomembno vplivale na delo in zaposlovanje, zmanjšale obseg sive ekonomije ter povečale regularno zaposlovanje in socialno varnost. Za brezposelne osebe, ki so zaposlene na črno, se bo po predlogu zakona domnevalo, da zanje obstaja delovno razmerje za nedoločen čas, pa čeprav delodajalec z njimi ni sklenil pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec bo moral v roku treh dni izročiti delavcu pogodbo o zapos- litvi, sicer bo imel ta možnost zahtevati sodno varstvo. Kazen za delodajalca, ki bo kršil zakon, bo znašala od enega do treh milijonov tolarjev. Po napovedih ministrstva za delo naj bi večja pooblastila dobili tudi inšpektorji. Med drugim za izrekanje mandatnih kazni, če globe ne bo mogoče izterjati, pa bo mogoč celo zaseg nepremičnine. Predlog kot zaposlitev na črno opredeljuje tudi delo dijakov in študentov brez napotnice pooblaščenega študentskega servisa oziroma če na napotnico dela druga oseba. Prepovedano bo delo otrok pred petnajstim letom starosti. Kot zaposlitev na črno ne bo štelo humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo. Enako naj bi veljalo za delo osebe, kije vpisana v evidenco brezposelnih oseb ali ima status rednega študenta oziro- ma je upravičena do denarne pomoči. Po zakonskem predlogu lahko takšno delo traja največ 20 ur na teden ali 60 ur na mesec. Pri istem delodajalcu se lahko takšno delo opravlja največ tri mesece v koledarskem letu, mesečna plača pa ne sme presegati 48 tisoč tolarjev. Delodajalec bo moral na plačo obračunati in plačati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti. Savinjčan DELODAJALCI PREPRIČANI, DA SO S PODPISOM KOLEKTIVNE POGODBE PRIVARČEVALI DENAR PODJETJEM Podpisana kolektivna pogodba o plačah in dodatkih Predstavniki delodajalcev in delojemalcev so s podpisom nove Kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust zaključili pogajanja. Zdaj že bivša kolektivna pogodba je nehala veljati 30. junija, kar bi po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) lahko delodajalcem omogočilo, da povračilo stroškov za prehrano in prevoz na delo, rasti plač, dodatkov za nadurno in nedeljsko delo sploh ne bi izplačevali. Delodajalci pa ocenjujejo, da so s podpisom kolektivne pogodbe pri povračilih stroškov za prehrano prihranili podjetjem 25 milijard tolarjev na leto. Tako vsaj trdijo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), možnost nižjega izplačila regresa za podjetja, ki so poslovala z izgubo, pa naj bi njihovo letno bilanco popravila še za dodatni dve milijardi tolarjev. Kolektivna pogodba določa, da bo letos in prihodnje leto rast plač v gospodarstvu dvoodstotna. Zapos- leni v podjetjih, ki so v preteklem letu poslovala z izgubo, bodo letos prejeli regres v višini najmanj 128tisoč tolarjev bruto, ostali pa najmanj 145 tisoč tolarjev bruto. Prihodnje leto bo regres znašal 148 tolarjev bruto, v podjetjih, ki so poslovala z izgubo, pa 130 tisoč tolarjev bruto. Od avgusta letos do avgusta prihodnje leto bo povračilo za malico za zaposlene, ki nimajo organizirane malice, znašalo 730 tolarjev. Prevoz na delo bo povrnjen v višini 60 odstotkov najnižjega prevoza. Drugi dodatki za nadurno, nočno in nedeljsko delo ostajajo takšni, kot so bili dogovorjeni s splošno kolektivno pogodbo, kije začela veljati prvega julija. Po besedah predsednika največje sindikalne centrale ZSSS mag. Dušana Semoliča so sindikati zagotovili delavcem mesečno približno 16 tisoč tolarjev za malico, 5,5 tisoč tolarjev za prevoz na delo in 10 tisoč tolarjev za razne dodatke. Poleg tega so po Semoličevem prepričanju za več kot 30 odstotkov delavcev v javnem zasebnem sektorju zagotovili še za 22.400 tolarjev višji regres za letni dopust, za delavce v podjetjih, ki poslujejo z izgubo pa za 5,400 tolarjev. Vse to skupaj naj bi pomenilo več kot 450 tisoč tolarjev na letni ravni za vsakega delavca. Ob podpisu kolektivne pogodbe so delodajalci izjavili, da so s tem prihranili 25 milijard tolarjev, saj bi lahko obveljal sklic na tako imenovano davčno uredbo. Za Semoliča je ta izjava predsednika GZS Joška Čuka zavajajoča, saj delodajalci niso dolžni izplačevati tistega, kar ni zapisano v kolektivni pogodbi. Predsednik ZSSS je prepričan, daje nasprotna stran povsem prezrla še vedno veljavni zakon, ki določa povračilo stroškov za podjetja v lasti države ali občin, kjer so zneski približno enaki tem v kolektivni pogodbi za zasebni sektor. V ZSSS so prepričani, da delavci lahko uveljavljajo samo tiste pravice, ki so zapisane v kolektivnih pogodbah. Savinjčan RINEK Solze so plemenita govorica oči in ko pravi ljubezni zmanjka besed, govorijo solze z oči, medtem ko jezik molči! ZASTOJ SEDEŽNICE NA GOLTEH Prezebli in onemogli upokojenci rešeni in hvaležni Mnogi od 15.000 slovenskih upokojencev, ki so se v četrtek, 29. junija, zbrali na srečanju v Mozirju, so se po uradnem delu podali na izlet na Golte, da si ogledajo lepote našega krajinskega parka. Žal je nepredvidljivo vreme botrovalo neljubim dogodkom in okoli petdeset uporabnikov trisedežnice Medvedjak je ostalo na sedežih med nebom in zemljo. DOLGOTRAJNO REŠEVANJE Potniki so bili torej starejše osebe in so bili več ur izpostavljeni dežju, megli, mrazu in celo toči. Srečnemu spletu okoliščin in prisebnosti ter požrtvovalnosti vseh, ki so pri reševanju ujetih sodelovali, gre zahvala, da pri tem ni bil nihče poškodovan. Zastoj na sedežnici seje zgodil ob 15.50 uri, zadnja oseba, ki sojo rešili, pa je »stopila« na trdna tla okoli 20. ure. Po tolikem času je bilo treba ljudem pomagati, saj so jim udje otrpnili in nog niso niti čutili več. »Rada bi opisala reševanje, kot sem ga doživljala, vendar se ne da, kajti ti srčni fantje so bili tako požrtvovalni, prijazni in hitri, da ni moč povedati. Zdeli so se mi kot angeli,« pravi v svojem pismu, naslovljenem na Savinjske novice Vida Bajec iz Vipave, kije na svoji koži doživljala tegobe neprostovoljnega »ujetništva« na Golteh. Te in še več hvaležnih besed je namenila gorskim reševalcem, gasilcem, jamarjem, medicinski ekipi, osebju hotela Golte in gostišča Vid in vsem ostalim, ki so sodelovali direktno pri reševanju ali pa kakorkoli drugače pomagali pomoči potrebnim. Tudi tistim, ki so ponudili le topel čaj ali obleko ali pa samo prijazno besedo. VZROKZA ZASTOJ NA SEDEŽNICI JE BILA VIŠJA SILA »Ob inšpekcijskem pregleduje ugotovljeno, da glavne zavore ni mogoče deblokirati ročno. Ugotovljene so tudi poškodbe elementov vezja in varovalk za nadzor nad delovanjem glavne in delovne zavore, kar pomeni, da kontrolni del ele-ktro opreme ne more dobiti pogojev za začetek zagona, tako da z napravo v takem stanju ni mogoče obratovati z glavnim (elektro) pogonom, Skoraj z gotovostjo je mogoče trditi, daje vzrok za nastanek poškodbe elektro dela naprave in s tem tudi izrednega dogodka v tem, daje prišlo do udara strele v napravo ali pa v njeno neposredno okolico. Možno je tudi, daje do poškodbe elektro dela opreme prišlo zaradi spreminjajočih se razmer v elektro omrežju v času nevihte z grmenjem ali pred njo.« To je citat iz zapisnika republiškega inšpektorja za žičniške naprave, ki nam ga je posredoval direktor Golte d.o.o. Ernest Kovač. OTROKE PREPELJALI S TERENSKIMA VOZILOMA »Naši zaposleni, ki z napravo upravljajo, so usposobljeni tudi za reševanje in imamo za to predpisano opremo. Vendar smo najprej poskušali odpraviti napako. Ko smo videli, da to ne bo mogoče, smo aktivirali Republiški center za reševanje. Na srečo je bilo na sedežnici le petdeset ljudi, saj smo takoj, ko smo opazili, da se bliža nevihta, potnike nehali prevažati, vrniti smo želeli le še to skupino. Na Starih stanih smo imeli nastanjeno skupino okoli 70 otrok skupaj z vzgojiteljicami. 17 od teh otrok bi se moralo to popoldne vrniti v dolino. Predvideno je bilo, da pridejo peš s Starih stanov do hotela na Golteh, kjer jih je čakal avtobus. Ker pa se je bližalo neurje in ker med obema krajema ni cestne povezave, sem se sam s terenskim vozilom odpravil ponje. Da bi prepeljali vseh 17 otrok, je bilo treba več voženj, pri čemer mi je pomagal še gospod Firšt s svojim terenskim vozilom. Ker se mi očita, da se nisem javljal na telefonske klice, moram povedati, da na tem delu Golt ni telefonskega signala. Vsekakor je bil prevoz otrok, ki sojih čakali starši in avtobus, neodložljiv. Ko smo srečno odpravili otroke, sem spremljal reševanje potnikov s sedežnice. Na srečo smo ugotovili, da ni nobeden poškodovan. Bili so mokri, prezebli in prestrašeni. Nekateri so sicer imeli s seboj dežnike, a ti proti toči niso kaj dosti pomagali. Nekajjih je želelo v dolino z avtomobili, cela skupina, ki sem seji pridružil tudi sam, pa se je brez strahu v dolino odpeljala z gondolo. Inšpekcijski pregled je pokazal, da smo imeli vsa potrebna dovoljenja in smo upravljali napravo v skladu z vsemi predpisi. Žal smo pred naravo še vedno nemočni. Zato bi se rad ob tej priložnosti opravičil vsem prizadetim in se ob enem zahvalil vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč.« REŠEVALCI DELOVALI POVSEM USKLAJENO »Ö dogodku na Golteh smo bili obveščeni iz Republiškega centra za obveščanje (RECO 112) preko pagerjev. Klic je prišel ob 17.49 uri. Aktivirana so bila štiri gasilska društva občinskega poveljstva Mozirje in sicer Mozirje, Rečica, Pobrežje in Grušovlje ter tehnična reševalna enota gasilskega društva Nazarje. Odzivni čas je bil dober, tako da smo gasilci hitro izvozili, vendar pa smo za samo pot potrebovali kar nekaj časa,« je povedal Boštjan Cigale, ki je prevzel koordinacijo in poveljstvo gasilskih enot. Že med potjoje zbiral podatke o dogodku in se povezal z Gorsko reševalno službo. Takoj, ko so se pripeljali do hotela na Direktor Golte d.o.o. Ernest Kovač: »Inšpekcijski pregled je pokazal, da smo imeli vsa potrebna dovoljenja in smo upravljali napravo v skladu z vsemi predpisi.« (foto: Marija Lebar) K sreči so upokojenci na sedežnici obstali na dosegu reševalcem (okoli 8 do 10 metrov nad tlemi) (foto: Društvo upokojencev Vipava) Golteh, so začeli z reševalno akcijo. 36 gasilcev seje pridružilo gorskim reševalcem, na pomoč so priskočili tudi jamarji, vodenje akcije pa je prevzela Gorska reševalna služba. Formirali so najprej dve, nato pa tri skupine in začeli reševati na treh mestih; na začetku, na sredini in na vrhu trosedežnice Medvedjak. Ljudje na sedežnici so bili na svoja mesta prikovani že kar nekaj ur. Bili so prestrašeni, mokri in utrujeni. To so bili starejši izletniki, skupina petdesetih potnikov avtobusa, ki so prišli na dopoldansko srečanje slovenskih upokojencev v Mozirje. Zato je bilo pomembno potnike najprej pripraviti na reševanje in jim razložiti, kaj se bo dogajalo. Kljub vsemu, kar so prestali, so poslušali navodila in sodelovali. Med tem so že poslali nekaj gasilskih vozil po suha oblačila in odeje na Rdeči križ v Mozirje. SEDEŽI OBSTALI NA DOSEGU REŠEVALCEV »Gorski reševalci in gasilci smo lestve fiksirali na same sedeže, splezali po njih, z vrvno tehniko zavarovali potnike in jih spuščali natla, vsakega smo tudi pospremili do medicinskih ekip, ki so bile nastanjene v hotelu. Nekateri so bili še toliko pri močeh, da so želeli sami splezati po lestvah, vendartega nismo dopustili, saj smo v trenutku, ko smo prišli na kraj dogajanja, prevzeli tudi odgovornost za vse te ljudi,« pravi Cigale. V avtomobilih so imeli nekaj odej in svojih osebnih oblačil, ki sojih takoj razdelili premočenim in premraženim, kmalu pa so prispeta tudi oblačila in odeje mozirskega Rdečega križa. Na koncu so za tiste, ki se v dolino niso želeli vrniti z avtomobili, gasilci zagotovili prevoze s svojimi vozili. »Akcija je potekata izredno usklajeno, čeprav na tem terenu nismo imeli nikoli vaj, a so nekateri naši člani dobro poznali razmere. Na srečo so sedeži obstali na mestih, Poveljnik zgornjesavinjske gasilske zveze Boštjan Cigale: »Pomembno je bilo potnike najprej pripraviti na reševanje in jim razložiti, kaj se bo dogajalo.« (foto: Marija Lebar) ki so bita bliže tlom (okoli 8 do 10 metrov). Prav pa je prišla tudi oprema, ki jo gasilci v namene reševanja kljub nenehnemu pomanjkanju sredstev vztrajno nabavljajo,« je še povedal Boštjan Cigale. Marija Lebar Medicinsko osebje je prezeble in onemogle oskrbelo v hotelu Golte, kjer so dobili tudi obleke Rdečega križa (foto: Rajko Škrubej) KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENCEV NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA MOZIRJE Obujen spomin no udeležbo kmetij v II. svetovni vojni Pred veterinarsko postajo v Mozirju je bita leta 1982 postavljena lesena skulptura kiparja Janka Dolenca. Z njo je bil obujen spomin na kmetije in kmete, ki so v času II. svetovne vojne dejavno sodelovali v boju proti tujemu zavojevalcu. Zaradi izpostavljenosti vremenskim nepogodamje bila skulptura uničena, na njenem mestu pa je bil 24. junija odkrit nadomestni spomenik. Lesena skulptura je bita izdelana iz lesa, ki ni bil nič kaj odporen na vremenske razmere. Restavratorji, ki jim je bita zaupana obnova, so ocenili, da je na lesu preveč škode, da bi ga bilo mogoče obnoviti. Člani mozirskega krajevnega odbora Zveze borcev in udeležencev narodno osvobodilnega boja, predvsem pa Janez Žagar, so stopili v akcijo in iskali skulpturo, ki bi nadomestita propadlo. Na pomoč jim je prišel direktor Muzeja narodne os- Andreji Verdev za 5. rojstni dan ■ Kolikor zvezdic na nebu žari, toliko sreče, zdravja ti želimo mi vsi. Ati, mami ter dedi Železno skulpturo sta odkrila poslanec Državnega zbora Jakob Presečnik in član KO ZB NOB Mozirje Janez Žagar (foto: Benjamin Kanjir) voboditve Maribor Marjan Žnidarič, kije Mozirjanom ponudil železno skulpturo, avtorja Toneta Svetine. Predsednica krajevnega odbora Stanislava Borovšak je v pozdravnih besedah slovesnosti spregovorila o kmetih, ki so od prvega dne vojne stopili na stran partizanov, jim pomagali z zbiranjem hrane in informacij. Njihov deležje bil takrat neprecenljiv, zato mora spomin na te ljudi in dogodke ostati živ, tudi s pomočjo tega spomenika. Slednjega sta odkrita poslanec Državnega zbora Jakob Presečnik in Janez Žagar. Na čase boja proti okupatorju je s harmoniko spomnil še Božo Matičič, partizanski harmonikar, ki seje kot član Šlandrove brigade boril tudi v Zgornji Savinjski dolini. Benjamin Kanjir PREMOGOVNIK VELENJE Skok čez kožo Velenjski rudarji so s skokom čez kožo, s katerim vsako leto sprejemajo v svoje vrste novince, počastili slonovski praznik. Slavnostni govornik na popoldanski prireditvi je bil predsednik vlade Janez Janša, tokrat pa je bil knapovski praznik v znamenju priprav na popolno odprtje slovenskega energetskega trga prihodnje leto. Janez Janša je velenjskim rudarjem čestital k uspehom, k prazniku, čestital pa je tudi mladim rudarjem, ki so zatem skočili v rudarski stan. Častni skok čez kožo je opravil generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne dr. Jože Zagožen, ki je povedal geslo, spil pivo in nato skočil preko kože na trdna tla. Spregovoril je o pomenu energetske politike, o vlogi slovenskega premogovništva in proizvodnji električne energije in svetovne energetske ekonomije, zahvalil se je za častni sprejem v rudarske vrste in se pridružil čestitkam k prazniku rudarjev. V rudarski stan je bilo sprejetih 70 novincev. Star češki način sprejemanja novincev med starejše rudarje v Velenju gojijo že od leta 1961, doslej pa so v rudarski stan sprejeli več kot 3.000 novincev. Letos je izobraževanje v Šolskem centru Velenje končalo 17 rudarjev, 13 rudarskih tehnikov ter 21 inženirjev rudarstva in geotehnologije. JM Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne dr. Jože Zagožen je opravil častni skok Čez kožo (foto: Jože Miklavc) PRODAJALNA POLŽEK Upihnjena druga svečka V okviru kresnih noči je bila na parkirišču pred Mozirskim gajem 24. junija organizirana tudi modna revija. Na njej je okoli 40 manekenk in manekenov predstavilo oblačila izpod Škarij in šivalnih strojev Modnega krojaštva Modrina. Z organizacijo revije je Trgovina Polžek obeležila drugo leto poslovanja na sedanji lokaciji sredi Mozirja. Izpod spretnih rok Saše Fužir in najpomembnejše, da se človek, ki Lucije Zlodej iz dneva v dan jih nosi, v njih dobro počuti, nastajajo kreacije, za katere je Predstavljena so bila oblačila za BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 14. julija, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 različne slovesnosti, kot so prvo obhajilo, birma, valeta, maturantski ples in poroko. Program prireditve, ki jo je vodil Franci Podbrežnik, so popestrili mnogi glasbeniki: člani Godbe Zgornje Savinjske doline, ki nastopajo v kreaciji Modrine, solo pevec Gogi iz Maribora, igralec na tradicionalni avstralski inštrument didgeridoo Žiga in mladi člani skupine Kačji pastirji iz Luč. Benjamin Kanjir Na modni reviji so predstavili oblačila za različne slovesnosti (foto: Ciril M. Sem) KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Nojmlajši zapeli domovini Vroče praznično nedeljsko popoldne, 25. junija, je bilo kot nalašč, da so tudi ljubenski kulturniki dali svoj doprinos k praznovanju letošnjega dneva državnosti. Najmlajši pevci - otroci, ki pod vodstvom Lenke Kralj še negujejo ljudsko glasbeno izročilo na Ljubnem, so na skromen, pa vendar prisrčen način prisotnim v hladnem zavetju ljubenskega kulturnega doma pričarali urico sprostitve in prazničnega razpoloženja. Otroci so v hladnem zavetju ljubenskega kulturnega doma pričarali urico sprostitve in prazničnega razpoloženja (foto: Franjo Atelšek) Zapete pesmi malih pevskih nadebudnežev, nežni zvoki citer in kitar so se ob deklamacijah mladih članov Kulturnega društva Ljubno spletli v čudovit šopek, namenjen 15. rojstnemu dnevu naše mlade domovine Slovenije. Glasbenemu popoldnevu so svoj pečat dodale tudi članice dekliške pevske skupine Lipca, ki so skupaj z najmlajšimi z zapetimi pesmimi k petju pritegnile tudi prisotno občinstvo. »Če želite spoznati in vzljubiti svojo domovino, pojdite v tujino«, je bila med drugim izrečena misel na prireditvi, kar pa za to nedeljsko popoldne ne bo držalo. To spoznanje so znali in uspeli pričarati tudi najmlajši ljubenski pevci, le prisluhnitijimje bilo treba. DOBRODELNI KONCERT KRAJEVNIH ODBOROV KARITASA IN RDEČEGA KRIŽA ŠMARTNO OB DRETI Škof msgr. dr. Anton Stres: »Nocojšnji večer je bii lepo doživetje. Kadar se ljudje zberejo iz plemenitega nagiba, da pomagajo komu od svojih preizkušanih, je to vedno doživetje posebne vrste. To dela ljudi bolj resne, bolj dovzetne, bolj se zavedamo in smo zadovoljni s tem, kar imamo in kar se nam zdi včasih za samoumevno. Ob tem, ko vidimo preizkušanega človeka, se zavedamo, kako se moramo zahvaljevati, obenem pa dobimo vzpodbudo, da tudi sami vztrajamo, tako kot želimo, da bi tudi drugi vztrajali, jni trenutki za vsakega izmed nas. Takšni večeri so resnična material- Vesel sem, da sem se lahko udeležil na pomoč, obenem pa so tudi vzgo- tega koncerta.« Stiska bližnjega povezuje in vzpodbuja k dobremu Tudi Trio Golte je prispeval svoj delež k uspehu dobrodelnega koncerta v Nazarjah (foto: Franjo Atelšek) Nazorska športna dvorana je bila zadnjega junijskega večera zopet prizorišče pomembnega glasbenega dogodka. Krajevna odbora Karitasa in Rdečega križa iz Šmartnega ob Dreti sta organizirala dobrodelni koncert, katerega čisti izkupiček je bil namenjen Martinu Podrižniku, srednješolcu iz Spodnjih Kraš za lažje omogočanje predvidene rehabilitacije po dveh možganskih kapeh, ki sta ga zadeli lansko leto. Ideja Anice Remic, da s pisano druščino nastopajočih glasbenikov privabi čim večje število obiskovalcev, je po petkovem večeru sodeč padla na plodna tla. Ubrani glasovi pevcev, nastopi glasbenih skupin in posameznikov so navdušili številne obiskovalce. Dobri dve uri so glasbeniki igrali in peli ne zaradi glasbe, ampak zato, da so osrečevali. Osrečevali so dvakrat, je v priložnostnem nagovoru zbranim v dvorani poudaril celjski škof dr. Anton Stres, ki se je - ob svojem prvem obisku Zgornje Savinjske doline po ustanovitvi škofije v Celju maja letos - tudi udeležil petkovega dobrodelnega koncerta. Na nepozaben glasbeni večer v Nazarjah je marsikatera vzpodbudna beseda moderatorjev Janje Ir-man Kolar in Sebastjana Kamenika obtičala v srcih poslušalcev, predvsem pa vlila upanje družini Podrižnik in njihovemu Martinu, da v nesreči niso sami, saj seje v polni meri pokazala solidarnost, povezanost in soodgovornost. To pa edino dela človeško življenje vredno človeškega življenja, kot je bila tudi ena od izrečenih misli v nazorski športni dvorani, iz katere so tokrat vsi prišli kot zmagovalci, saj so pomagali pomoči potrebnim. Franjo Atelšek KONCERT SUZANE HEBAR V NAZARJAH »Igrati v cerkvi je poseben občutek!« Suzano Hebar je na koncertu v nazarski cerkvi spremljal godalni kvartet Sinestezis (foto: Marija Lebar) Zadnjo nedeljo v juni ju je imela v nazarski cerkvi kitaristka Suzana Hebar koncert ob zaključku podiplomskega študija. Pri tem jo je spremljal godalni kvartet Sinestezis, ki sicer deluje v Ljubljani, sestavljajo pa ga glasbeniki različnih narodnosti. Suzana Hebarje z igranjem kitare začela na Glasbeni šoli v Nazarjah, nadaljevala na Srednji glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju, kjer je leta 2000 prejela naziv »učenka leta« in uspešno končala šolanje. Študij kitare je nadaljevala na Akademiji za glasbo pri mentorju izrednemu profesorju Tomažu Ra-jteriču in ga 2004 tudi zaključila. Sedaj končuje drugi letnik podiplomskega študija pri istem mentorju. Je dobitnica številnih nagrad. Na različnih festivalih in sem- inarjih izpopolnjuje svoje kitarsko kot tudi pedagoško znanje, ki ga prenaša na učence v Glasbeni šoli Nazarje. Godalni kvartet Sinestezis je bil ustanovljen leta 2002 v Ljubljani. Sestavljajo ga glasbeniki iz različnih koncev sveta, ki sicer profesionalno igrajo v orkestrih Slovenske filharmonije in Simfonikov RTV Slovenije, občasno pa kot kvartet sodelujejo tudi z drugimi glasbeniki. Tokratno sodelovanje s Suzano Hebar je nastalo na pobudo njenega mentorja Tomaža Rajteriča, ko sta izbirala program za zaključni koncert podiplomskega študija. Takšen sestavje malce neobičajen, saj ponavadi kitaro spremlja klavir. Izbrali so Giulianijev Koncert št. 1 v A-duru za kitaro in godalni orkester v treh stavkih. Občinstvo, ki je napolnilo nazorsko cerkev, je nastopajoče nagradijo z burnim aplavzom, ti pa so se mu za tooddolžili še z dodatkom h koncertu Suzana Hebar nam je po koncertu povedala, da seje odločila igrati v cerkvi, ker ji takšen ambient zelo ustreza, večinoma je dobra tudi akustika, sicer pa se dvorana razlikuje od dvorane. V sredo je imela enak koncert še v dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani Marija Lebar NOVA LJUBLJANSKA BANKA Ob uvedbi evro obstoječih pogodb z banko ne bo potrebno spreminjati Saturno je s čarovnijami pritegnil otroke (foto: Ciril M. Sem) Občina Mozirje je uspela pri prijavi na razpis INTERREG lil A, iz katerega je prejela sredstva, namenjena prireditvam, ki se navezujejo na obujanje različnih ljudskih izročil. V ta namen je v Mozirskem gaju ponovno oživela kresna noč, pravzaprav dve. V nočeh na 24. in 25. junij je bil park pravljično osvetljen, skozi njega so odmevali glasovi različnih živali, na obiskovalce je čakala praprotna preproga, gorel je kresni ogenj in še marsikaj. Petkov večer v gaju je popestril še čarodej Saturno, kije s svojimi vragolijami pritegnil otroke. Oba večera sta bila resnično pravljična. Organizatorji so z različnimi osvetlitvami park spremenili v deželo, polno legend, ki so podlaga za nastanek različnih ljudskih verovanj in vraž. Izročilo kresne noči Številne stranke NLB Skupine verjetno zanima, ali bo ob uvedbi evra potrebno tolarske zneske v pogodbah spreminjati in sklepati dodatke (anekse) k obstoječim sklenjenim pogodbam. Odgovor je ne. V pogodbah se bodo tolarski zneski pretvorili avtomatično. Pogodb ne bo treba spreminjati, saj velja njihova neprekinjenost (kontinuiteta). Uvedba evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji namreč ne vpliva na veljavnost pogodb in tudi ne na pravice in obveznosti strank po posamezni pogodbi. KAJ KONKRETNO TO POMENI ZA VAS? Na primeru: pred tremi leti ste sklenili modro varčevanje in do sedaj privarčevali 180.000 tolarjev. Mesečni trajnik za 5.000,00 tolarjev imate še vedno odprt in z varčevanjem nameravate nadaljevati tudi drugo leto. Pred enim mesecem pa ste sklenili še kratkoročni depozit v višini 1.000.000 tolarjev. Zanima vas, kaj se bo z vašim varčevanjem in de- pozitom zgodilo 1. januarja 2007? 1. januarja 2007 se bosta privarčevani glavnici, skupaj z obrestmi avtomatično pretvorili (pre-konvertirali) v evre. Prav tako bo v evre avtomatično pretvorjen tolarski znesek trajnika. Obe pogodbi, tako varčevalna kot depozitna, ostaneta še naprej v veljavi inju ne bo potrebno spreminjati. S posebnim obvestilom pa vas bomo v začetku prihodnjega leta seznanili, koliko evrov imate že privarčevanih. Enak način avtomatičnega pretvarjanja v evre ter način obveščanja o stanju kredita ter o višini obroka bo veljal tudi za vse kreditojemalce, ki imajo v banki najet tolarski kredit. Tako tudi za kreditne pogodbe velja, da jih ne bo potrebno spreminjati ali sklepati dodatke k obstoječim pogodbam. PR " P 1S Počit nice izbe za de name za J poskr bimo mi 1 največja izbira plačilnih in posojilnih kartic v Sloveniji posredovanje denarja prek sistema Western Union ugodni krediti, možna odobritev že v istem dnevu ^VW .nlb.si NLB® MOZIRSKI GAJ Piše: Aleksander Videčnik Elektriko d dolino Toda inž. Žumer je imel drugačne načrte. Kot razgledan gospodarstvenik je načrtoval gradnjo osrednje elektrarne v Nazarjah, od koder naj bi bili z elektriko oskrbovani vsi predeli doline. Pa je prišel vsporstedanjim novoštiftskim županom Veršnikom - Slonom, ki seje že dogovarjal s Kranjskimi deželnimi elektrarnami glede napeljave elektrike v Novo Štifto. Tudi drugje je menda inž. Žumer naletel na nerazumevanje, verjetno zaradi poslovnega interesa malih elektrarnarjev. Tako ni prišlo do osrednje elektrarne v Nazarjah. Kot mi je pripovedoval Veršnik - Slon, mu tega oporekanja inž. Žumer ni nikoli odpustil in poslej nista dobro sodelovala. Marijingrad je svojo obratno elektrarno obnavljal in širil, tako so bili okoličani deležni redne oskrbe z elektriko, kar je pomenilo tudi hitrejši napredek gospodarjenja tako v obrti kot v kmetijstvu. Kronist je zapisal Kar kmalu po I. svetovni vojni so si posamezniki prizadevali za pridobitev električne napeljave v hiši in gospodarstvu. Seveda je to pomenilo napredek in hitrejši razvoj v proizvodnih podjetjih in tudi v kmetijstvu. Sicer je treba poudariti, da so predvsem višinski kmetje marsikje že izkoriščali vodno silo za proizvodnjo elektrike, tudi nekateri dolinski, posebno tam, kjer so tekle tako imenovane "struge", so imeli lastno elektriko. Toda Zgornja Savinjska dolina kot celota še ni bila elektrificirana. Znano je, da so nekatere hiše v Nazarjah že imele "graščinsko" elektriko. Kotje zapisala nazorska kronistka Fanika Kreti, sta bili to družini Anton Remic-Tonič, gostilničar, Maks Turnšek-Bohač, gostilničar in trgovec, seveda pa so imeli svojo elektriko tudi na posestvu Marijingrad. Še tole je napisala Fanika Kreti. Govorila je s hčerko Bo-hača - Slavico Remic, kiji je zatrdila, daje bila pri njih doma elektrika, kar pomni. V letih 1921 in 1922 je Franc Kolenc, usnjar v Spodnji Rečici, pričel z urejanjem večje elektrarne z namenom prodaje elektrike gospodinjstvom in podjetjem. To je bila sodobna elektrarna, v kateri je bila vgrajena turbina avstrijske tovarne Andritz. Gradbena delaje opravilo ljubljansko podjetje inž. Miroslav Kasal, generator so kupili na Dunaju pri znani tovarni Siemens. Seveda je bilo zanimanje za elektriko veliko, domala vse hiše na Rečici so oskrbovali z njo, tudi javno razsvetljavo so uredili. Cena za enoto prodane elektrike je bila za gospodinjstva 2 din in za podjetja (pogon) 1,50 din. Leta 1935 je bilo število odjemnikov toka že 31. Tako so leta 1939 iz Kolenčeve elektrarne porabili kar 3.978 kW toka. Seveda so imeli elektrarne v tistih časih tudi že v drugih krajih po dolini. S prihodom inženirja Alojza Žumra v Marijingrad so se hitro spreminjale gospodarske razmere na posestvu in po dolini. Leta 1926 je inž. Žumer prevzel vodstvo posestva, prej je delal kot gozdarski strokovnjak in gospodarstvenik na Gozdni upravi v Bohinjski Bistrici. Kmalu so v samem obratu Marijingrada v Nazarjah pričeli z deli na povečanju obratne elektrarne. Obnovljeno in povečano so odprli 1. maja 1930. Vsa strokovna delaje opravil elektrikar Franc Hren, kije elektrarno tudi vodil. Kmalu je elektrika zasvetila v številnih gospodinjstvih Nazarij in Dobletine, pa še drugam je našla pot. Kotje zapisala Fanika Kreti, so že nekaj časa za tem "zaropotale" mlatilnice in drugi kmečki stroji. »Dne 8. septembra 1906 je bilo Mozirje praznično oblečeno. Vsi zavedni tržani so okinčali svoje hiše z zastavami in venci in s tem izkazali čast domači požarni brambi, kije obhajala v teku 19 let svojo prvo slavnost. Na predvečer so bili okoliški hribi polni kresov, po trgu pa seje vila baklada z Narodno godbo iz Šoštanja na čelu. Sprevod je krenil k Šusterjevim, saj je bila gospa kumica novemu gasilskemu praporu, tega so naslednji dan razvili. Trška dekleta so gospe predala lep šopek cvetja, v imenu požarne brambe je gospo kumico pozdravil Anton Breznik in se ji zahvalil za ves trud, ki ga je vložila v priprave in gmotno pomoč za nabavo uglednega prapora. Sledili so klici "Na pomoč" in kmalu je zadonela lepa narodna pesem domačega zbora pod vodstvom Franca Mikeka. Pred hišo kumice so prižgali umetni ogenj in spuščali rakete. Kumica, vsa ganjena, seje v lepih besedah zahvalila za izkazano čast. Od daleč je bilo slišati številne topiče, ki so oznanjali velik dogodek v Mozirju. Ob svitu so spet zadoneli streli s topičev, godba je budila tržane in tako oznanjala veliko gasilsko slavje v trgu, ko bo razvit prvi gasilski prapor vdolini. Okoli enih popol- dne so krenili domači gasilci v Ljubijo, kjer so sprejemali goste od blizu in daleč. Po pozdravu seje zahvalil poveljnik požarne brambe iz Trbovelj domačinom za dobrodošlico in jim zaželel, da bodo še naprej tako uspešni. Poudaril je misel brambovcev, ki stremi k enotnosti! Posebno pozornost so zbudili konjeniki Požarne brambe iz Trbovelj, ti so jahali na čelu sprevoda, sledili so gasilci Kaple, Grajske vasi, Braslovč, Prekope, Polzele, Pake, Svetega Frančiška in Rečice. Vtrgu je sprevod v imenu Mozirja pozdravil v imenu tržanov Anton Goričar, v imenu občine pa Ivan Lipold. Navdušenja ni bilo konec! Trška dekleta so potem predala vsem poveljnikom in konjenikom cvetne vence. Sredi trga, pri kapelici, se je opravila slovesnost blagoslovitve prapora in zabijanje 76 žebljev v drog prapora. V imenu mozirskih tržank je trak privezala Micika Paher. Mozirski trg je doživel slavje brez primere,« je še zapisal kronist praporščak Jurko. V muzejski zbirki Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje so ohranjeni izvirniki tega zapisa in še marsikaj o delu mozirskih gasilcev. V stari Avstriji je imelo tudi slovensko gasilstvo narod-no-obrambni značaj. Sščemo slare fotografije Okoninski gasilci leta 1936. Fotografija je nastala za gostilno Cetara, poslali pa so nam jo Mlinarjevi iz Okonine. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi v prvi polovici leta 2006 Prva polovica leta je za nami, zato poglejmo, kateri skladi so izstopali. Kot je pričakovati, lahko največje donose in izgube najdemo med regijsko in panožno specializiranimi delniškimi skladi, ki jih je na našem trgu vedno več, med njimi pa zagotovo izstopa množica SGAM-ovih skladov, ki jih trži SKB banka. Pri delniških in pri obvezniških skladih lahko opazimo, da v prvi polovici leta donosi zmagovalcev skladov niso odtehtali največjih poražencev. Najbolj so v prvem polletju pridobili tisti, ki so stavili na kitajski trg. SGAM-ov sklad kitajskih delnic je namreč trenutno vreden 16,3 odstotka več kotna začetku leta. Tisti, ki so stavili na bolj razvito kitajsko sosedo Japonsko, pa so na drugi strani lahko tudi ob 26 odstotkov premoženja, kolikor seje znižala vrednost sklada malih japonskih podjetij. Podobno situacijo najdemo pri obvezniških skladih. Največji poraženec obdobja KD-sklad svetovnih obveznic je izgubil več kot osem odstotkov vrednosti, zmagovalec Gama-obvezniški pa je prinesel dobre tri odstotke. Med delniškimi skladi na drugem mestu zasledimo sklad, ki vlaga v rudnike zlata, na tretjem mestu so zopet kitajske delnice v skladu italijanskega upravljalca, ki ga trži Banka Koper. Med prvih pet se je poh- valno prebil tudi sklad slovenskega upravljalca Infond BRIC, ki pa je hkrati tudi zadnji sklad z več kot 10-odstotnim donosom. Med delniškimi izgubaši najdemo karštiri sklade, V kategoriji mešanih vzajemnih skladov lahko vidimo, da še vedno prevladujejo skladi slovenskih up-ravljalcev, saj tuji upravljalci še vedno niso ponudili spodobnih me- ških skladov. Zanimivo je tudi, da so se stari skladi (Primus, KD Galileo ...), ki so še vedno sorazmerno polni slovenskih delnic tokrat obnesli bolje od novih skladov (NLB DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Pivih 5 - obvezniški SGAM Eq China 16,32% Primus 6,55% Gama - obvezniški 3,06% SGAM Eq Gold Mines 13,40% KD Galileo 5,71% Obvezniški Pika 2,67% SPIF Cina [R] 12,11% Mešani Vipek 4,38% Primus Bond 1.73% Infond BRIC 10,46% Infond Hrast 4,14% SGAM Bd Eu Hi Yield 1,44% SGAM Eq Eu Sm Cap 9,77% Infond Uravnoteženi 4,05% SGAM Bd Eu Asset Bkd 1,26% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški SGAM Eq Jap Tarqet -13,56% Krekov sklad Skala 0,54% Cl Centr Eu Bond -6,98% SGAM Eq Jap A -14,18% Triqlav Evropa -0,09% SGAM Bd USD -7,46% SGAM Eq US Cone Core -16,32% NLBS kombinirani -0,87% Cl Dollar Bond -7,60% SGAM Eq Asian E-business -16,81% NLBS Nova Evropa -4,85% SGAM Bd US Mortqaqe -7,61% SGAM Eq Jap Small Cap -26,04% RCM Global Mix -5,38% KD DeLux Global Bonds -8,18% Donosi vzajemnih skladov v prvem polletju 2006 ki vlagajo predvsem v japonske delnice, ki so očitno v preteklih obdobjih dosegale nevzdržno visoke rasti ter v zadnjem polletju močno zanihale navzdol, pri tem pa opozorilo, da so lahko zadnji zopet prvi in obratno, najbrž ni odveč. Med obvezniškimi skladi lahko opazimo, da so največ prinašali tisti, ki vlagajo predvsem v slovenske obveznice, slednje najbrž zaradi še vedno padajočih obrestnih mervSIoven-iji, za razliko od rastočih obrestnih mer drugod po svetu. Na drugi strani so največ izgubili skladi, ki vlagajo vamer-iške obveznice. Ameriške obrestne mere se namreč še vedno dvigujejo, pri tem pa so najbolj na udaru tiste vrste obveznic, ki so obrestno najbolj občutljive: dolgoročne, hipotekarne ter obveznice držav in podjetij z nižjo boniteto. šanih skladov. Vidimo lahko, da so donosi zmagovalcev med mešanimi skladi približno dvakrat višji kot donosi obvezniških skladov ter polovico nižji od donosov delni- kombinirani, NLB Nova Evropa), edini pravi tuji sklad RCM Global Mix pa se je znašel na zadnjem mestu. Borut Repše SVET ZAVODA OŠ NAZARJE Zadrečka cesta 37 ioL* NAZARJE POPRAVEK INFORMACIJE V prejšnji št. Savinjskih novic z dne 30.06.06, je pri objavi razpisa za prosto delovno mesto ravnatelja OŠ Nazarje prišlo do napake in sicer: ZAČETEK DELA JE 01.09.2006 oz. s sklepom o imenovanju in soglasjem ministra za šolstvo in šport, ne pa 01.09.2007, kot je bilo objavljeno. Predsednik sveta zavoda: Manica HUDALES, prot. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO m RADMIRJE vabi v soboto, 8. julija 2006, na TEKMOVANJE S STARMI MOTORNIMI IN ROČNIMI BRIZGALNAMI in na prevzem novega gasilskega avtomobila. - ob 14.00 pričetek tekmovanja - ob 18.30 razglasitev rezultatov - ob 19.00 slovesnost ob prevzemu in blagoslovu avtomobila Slovesnost se nadaljuje z veliko vrtno veselico z Ansamblom bratov Poljanšek. Domači gasilci bodo poskrbeli za dobre domače specialitete in hladno ter dobro pijačo. Vabljeni! V SPOMIN Franc BENDA (1942 - 2006) Vsi imamo sanje... Vsak izmed nas si je nekoč zamislil, kakšno življenje si želi, toda vsakdanja rutina in negativne informacije iz okolja marsikomu zameglijo pogled na te sanje, zato se preneha truditi, da bi jih dosegel. So pa tudi posamezniki, ki imajo svoje sanje in cilje neprestano in popolnoma jasno pred svojimi očmi. Ker natančno vedo, kaj želijo in hočejo, svoje sanje in cilje tudi dejansko dosežejo. Eden izmed takih ljudi je bil Franc Benda iz Spodnje Rečice. Njegova poslovna kariera se je začela v podjetju Glin Nazarje, kjer je napredoval do delovnega mesta vodje komerciale, nato pa v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja spoznal, da se zanj prava priložnost ponuja v podjetništvu, kjer ne štejeta niti formalna izobrazba niti članstvo v določeni stranki, pač pa le dejanske sposobnosti posameznika. Leta 1983 je prevzel vodenje obratovalnice za brizganje plastike, ki jo je pet let pred tem odprla žena Vera. Družinsko podjetje Bendovih je kmalu začelo povečevati proizvodnjo in postalo pomemben kooperant nekaterih velikih slovenskih podjetij, po razpadu bivšega jugoslovanskega trga v začetku devetdesetih let pa je Franc Benda v kratkem času poiskal nove poslovne partnerje in preusmeril proizvodnjo na zahtevna zahodna tržišča. Začel se je intenziven razvoj Kovinoplastike Benda, zasnovan na lastnem znanju, kakovostnem delu ter inoviranju. Poslovni prostori v domači obratovalnici so ob prelomu tisočletja poštah pretesni, zato je Franc Benda odkupil del industrijskega cone na območju bivšega Glina, kjer danes poteka visoko kakovostna, v določenem delu tudi robotizirana proizvodnja. Kovinoplastika Benda se je razvila v sodobno družinsko podjetje, usmerjeno v razvoj in prihodnost. Ves čas svojega aktivnega podjetniškega delovanja je Franc Benda sodeloval v različnih organih Območne obrtne zbornice Mozirje, osem let pa jo je kot predsednik tudi uspešno vodil. Člani zbornice se ga spominjamo kot ekspeditivnega in v dolgoročne cilje usmerjenega človeka, ki ni maral dolgoveznih in brezplodnih sestankovanj. Eno mandatno obdobje je bil Franc Benda tudi član upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije. Aktivno je sodeloval tudi v organih gospodarske zbornice in bil glavni pobudnik za ustanovitev Zgomjesavinjskega podjetniškega centra, ki je kasneje prerasel v današnjo Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo. Za svoje delo na gospodarskem področju je Franc Benda prejel več priznanj, med katerimi velja še posebej omeniti nagrado GZS za izjemne podjetniške dosežke, srebrno plaketo OZS, zlato plaketo OOZ Mozirje in grb Občine Nazarje. Vest o nenadni smrti Franca Bende je vse, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, globoko pretresla. Odšel je nenadoma, toda zagotovo z mirom v duši, saj je bil ponosen, da sta vajeti družinskega podjetja prevzela sinova in njuni življenjski sopotnici. Težko se sprijaznimo z dejstvom, da ne bomo mogli več dehti z njim njegove širine v razmišljanju in njegovih prizadevanj za skupni napredek, tolaži pa nas misel, da smo imeli srečo dehti življenjsko pot s človekom, katerega dela bodo zapisana v anale Zgornje Savinjske doline, Savinjsko-Šaleške regije in naše skupne domovine Slovenije. Franci Kotnik PRAVICE DELAVCEV OB ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS IN DELO PREKO KADROVSKIH AGENCIJ Slabo obiskana okrogla miza - nezainteresiranost ali nezaupanje? Konec junija je bila v dvorani Doma kulture doma Nazarje organizirana okrogla miza, na kateri je bilo mogoče izvedeti marsikaj zanimivega o pravicah ob zaposlitvi za določen čas, večino časa pa seje razprava vrtela okoli dela preko kadrovskih agencij, katerih delovanje je, vsaj v naši dolini, še relativno novo. Kot kaže oziroma kot je bilo mogoče opaziti med okroglo mizo, delo preko takšnih agencij v ljudeh vzbuja precej nezaupanja. Namen srečanja, kije bilo organizirano v sodelovanju z zgornje-savinjskimi občinami, lokalnim podjetjem, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (Zavodom), kadrovsko agencijo Adecco in strokovnjakinjo za delovno pravna razmerja, je bil med drugim tudi predstaviti razloge, zakaj se podjetja odločajo za zaposlovanje preko agencij ter, kar seje kasneje izkazalo kot najpomembnejša tema srečanja, zakaj je med Zgornjesavinjčani toliko nezaupanja v delo teh agencij. Poslušalci, ki jih je bilo glede na število poslanih vabil izredno malo, so po pozdravnem nagovoru župana Občine Nazarje Ivana Purnata najprej prisluhnili predstavnici Zavoda za zaposlovanje Valeriji Wagnes, kije poudarila pomen sodelovanja med klasičnim zavodom za zaposlovanje in agencijami za zaposlovanje. Te so lahko v primerjavi z Zavodom organizacijsko precej bolj prilagodljive pri iskanju prostih delovnih mest in zato tudi precej uspešnejše. Nadalje je Wagnesova predstavila težave z iskanjem delavcev ob večjem po- rastu potreb po delavcih, saj naj bi bilo v realnosti primernih le okoli polovica vseh delavcev, ki so na Zavodu prijavljeni kot iskalci zaposlitve. V nadaljevanju okrogle mize so spregovorili še predstavniki kadrovske agencije Adecca, ki so potrdili, da so seznanjeni z negativno usmerjenostjo Zgornjesavin-jčanov proti njim into pripisali predvsem nepoznavanju načina njihovega delovanja. Oglasili so se tudi nekateri iz občinstva, ki so preko Adecca že iskali zaposlitev. Slišati je bilo tako zelo negativno mnenje o izkušnji zaposlitve preko Adecca kot pohvalno. Tako razdeljeno in pravzaprav brez konkretnega zaključka se je okrogla miza tudi končala. Je pa treba poudariti, da je bilo kljub temu mogoče izvedeti precej koristnih informacij in kar je pohvalno s strani organizatorjev, nobeno vprašanje ni ostalo brez odgovora. Tatiana Golob 1 1 M 5INTAL CELJE Vaša varnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si GLASBENA ŠOLA NAZARJE Zaključni koncert hkrati proslava ob dnevu državnosti Četrti junijski četrteksovDomu kulturevNazarjah nastopili učenci nazar- Acman. Glasbeni pedagogie bil na ske glasbene šole. Zaključni koncert, ki sta ga organizirala Glasbena šola koncertu nepogrešljiv tudi pri in Občina Nazarje je bil tudi proslava ob 15-letnici dneva državnosti. spremljavi Mojce Bitenc, ki se solo Evi Vačovnik (druga z leve) in Barbari Premožič sta izročila nagrado župan Ivan Purnat in ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše (foto: Marija Šukalo) O pomenu praznika je spregovoril župan občine Nazarje Ivan Purnat, kije nanizal nekaj zgodovinskih dogodkov, ki so privedli do samostojnosti naše države. »Skupni imenovalec, s katerim smo presegli naše različnosti in nasprotja, je bila naša odločenost, da bo prihodnost drugačna od preteklosti,« je med drugim dejal Purnat. Minulo šolsko leto je bilo za Glasbeno šolo Nazarje uspešno. Po tekmovalni plati sicer ne tako briljantno kot leto poprej, kljub temu pa so glasbeniki na različnih tekmovanjih dosegali izstopajoče rezultate. Prav tako so nekdanji učenci te ustanove na uglednih glasbenih akademijah doma in vtujini dosegli visoke dosežke. Drugega mednarodnega srečanja harmonikarjev v Moravskih toplicah sta se udeležila harmonikarja Leopold Mikek in njegov mentor Zmago Štih. Oba sta dosegla prvi mesti v svojih kategorijah. V Nazarjah sta se občinstvu predstavila v duetu. Na podoben način sta zaigrala Tomaž Guček in njegov varovanec Matija Venin-šek, na klavirju pa sta štiriročno zaigrali Sabina Jevšnik in Bernarda Štiglic, ki ju poučuje Toni petja uči pri Alenki Gotar in violinistki Aniti Acman, katere mentorica je Teodora Garkov. Občinstvo pasta navdušili tudi flavtistka in kitaristka Patricija Fajdiga in Špela Parašuh pod mentorstvom Suzane Hebar. Poslastica glasbenega večera je bil vsekakor nastop glasbenikov mladinskega pihalnega orkestra pod taktirko Stefana Garkova. Ti so navdušili tudi na reviji mladinskih pihalnih orkestrov glasbenih šol Slovenije v Velenju, saj jim je uspel sproščen in s čustvi nabit nastop. Večerje bil tudi priložnost za zahvale, priznanja in nagrade najboljšim učencem ter seveda besede slovesa tistim, ki zapuščajo nazorsko glasbeno šolo. Te je ob zaključku prireditve izrekla ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše. Marija Šukalo Nagrade Glasbene šole Nazarje za odlične rezultate na regijskem tekmovanju glasbenih šol Slovenije so prejeli: kitaristka Eva Evelina Zamernik iz Luč, violinistka Eva Vačovnik in kitaristka Barbara Premožič iz Nazarij ter harmonikar Leopold Mikek iz Mozirja. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA Dobrodelna razstava za Ob dnevu državnosti in peti obletnici delovanja so v ljubenskem društvu podeželskih žena Toplica pripravili dobrodelno razstavo z naslovom Sprehod skozi čas. Izkupiček - več kot sto tisoč tolarjev od prodanih sladkih dobrot, ki so jih pripravile članice društva, in srečelova so namenile odpravi posledic požara družini Vršnak s Home. Razstavo so razdelile v dva dela. V prvem so postavile na ogled izdelke dedkov in babic, ki so bili nekoč del vsakdana, danes pa je to kulturna dediščina. S tem so nazorno pokazale že pozabljene uporabne predmete in vezenine, ki so služili v gospodinjstvu za vsakdanjo rabo oziroma so bile okras kmečkih izb ob različnih priložnostih. Članice društva Toplica so postavile na ogled svoje petletno delo (foto: Marija Šukalo) Drugi del razstave je predstavljal petletno delovanje društva, zato so na ogled postavile tiste izdelke, ki so skozi pridobljeno znanje na srečanjih in različnih seminarjih nastali v času, od kar društvo deluje. Tako so bile tudi v tem delu postavljene na ogled vezenine in uporabni predmeti iz različnih materialov. »Kljub temu da so kmetice trdo delale čez dan, so si znale utrgati nekaj časa za izdelavo čudovitih vezenin, ki so krasile njihov dom ali pa bile uporabne za vsakdanjo rabo. Včasih je kmečko mizo v hiši krasil hlebec kruha, danes gospodinja nanjo postavi vazo,« je povedala predsednica Margareta Atelšek. Otvoritev razstave soobogatili Ijuben-ski osnovnošolci z recitacijami, harmonikarja Robi Weiss in Peter Atelšek ter amaterski pesnici Ida Kumprej in Marija Prosenc s svojimi pesmimi. Marija Šukalo LOVSKA družina REČICA ob SAVINJI prireja v nedeljo, 16. julija 2006, VESELICO N fi STONU - Športna tekmovanja z nagradami (odojek) - Bogat srečelov - Poskrbljeno za jedačo in pijačo - Živa glasba za ples Vljudno vabljeni! OD LIPE DO PRANGERJA NA REČICI OB SAVINJI Glasbeni večer in športno obarvano popoldne »... Rečica, Rečica, moja rodna vas, vsem si v okras, tam sta oče, mati, tam sem sam doma...,« je ob spremljavi svoje frajtonarice zapel Matija Veninšek in s tem začel glasbeno obarvan Večer pod trško lipo, ki so ga v Turističnem društvu Rečica ob Savinji letos pripravili v okviru 27. prireditve Od lipe do prangerja. Da bi ljubitelji glasbe dobili dovolj panov. Sestavili so jo Nizozemci -velik glasbeni kolač, so s svojimi in- tako tisti, ki so v Zgornji Savinjski strumenti poskrbeli zgornjesavin- dolini našli svoj dom, kottisti, ki so v dolini samo na obisku. Malo za v različnih komičnih situacijah šalo, malo zares, so ekipe merile poskrbel tudi znani radijec in glas-moči, preizkušale svojo spretnost, benik Franci Podbrežnik. Pokali bodo krasili vitrine v Dol Suhi za prvo, v Grušovljah za drugo in v Varpoljah za osvojeno tretje mesto (foto: Marija Šukalo) Sestavljanje grba Rečice je najbolje šlo od rok Rečičanom; kot kaže imajo največ izkušenj pri vožnjo s »šajtrgo« v Varpoljah; pri prenašanju vodnih balonov z glavo v parih in vlečenju vrvi pa tekmovalci iz Dol Suhe. Pri nošenju jajc s kuhalnico v ustih so imeli najbolj mirne zobe Tulipani; hoja po mokri gredi, kjer so tekmovalca ovirale z vodnimi baloni igralke nasprotnih ekip, je najbolje šla od nog Grušoveljčanom; najbolj domiselni in najhitrejši pri pobiranju jabolka z usti iz vode v čebru so bili Varpoljčani. In kot se za tovrstna tekmovanja spodobi, so ob koncu razglasili zmagovalce ter podelili pokale. Ti bodo krasili vitrine v Dol Suhi za prvo, vGruš-ovljah za drugo in v Varpoljah za osvojeno tretje mesto. Marija Šukalo Matija Veninšek (prvi z leve) je zaigral na klavirsko harmoniko ob spremljavi Štajerskih 7 (foto: Ciril M. Sem) iznajdljivost in srečo pri različnih igrah, ki so med številnim občinstvom pogosto izvabile salve smeha. Za slednjega je poleg igralcev jski godbeniki. Z lahkotnimi melodijami so pripravili za vsakega nekaj. Pod taktirko umetniškega vodje Tomaža Gučka so dokazali, da jim narodnozabavna glasba ni tuja in bili tudi prijetna glasbena spremljava skupini Štajerskih 7 ob njihovih zabavnih pesmih, s katerimi so navdušili številno občinstvo. Medtem koje bila na Večeru pod trško lipo rdeča nit glasba, pa je bilo popoldne dan pozneje športno, veselo in mokro ter seveda zabavno. Na športnem igrišču na Rečici so se namreč v šaljivih igrah pomerile ekipe zaselkov v rečiški krajevni skupnosti, pridružila pa se jim je ekipa Tuli- Veliko smeha je bilo tudi pri pobiranju jabolk iz vode z usti (foto: Marija Šukalo) Neustavljivi terenci za vožnjo po makadamskih cestah in brezpotjih Vabilo je prispelo po pošti: v soboto, cel dan! Nekako tako se je glasilo. Nato je sledil še telefonski klic iz Summit avta, ki je uradni uvoznik vozil Land Rover za Slovenijo. Zbrali smo se pred avto hišo Selmar v Celju, kjer so nas pogostili z jutranjo kavico in rogljički. Nato seje kolona kakšnih dvajsetih vozil odpravila preko Rogle do Orehove vasi. Vozila so bila bodisi lastniška bodisi testna. Sam sem prisedel v novega discoveryja 3, kije bil opremljen z motorjem 2,7 TDIV6 s 190 KM in zračnim vzmetenjem. Priznati moram, da nisem ravno poznavalec Land Roverja, po dvourni vožnji po makadamskih cestah preko Rogle do Orehove vasi pa sem pridobil kar nekaj novih informacij in izkušenj. Paleta terenskih vozil Land Rover zajema robustnega in neuničljivega defenderja, navadnega range roverja, športnega range roverja sport, freelanderja, ki bo v kratkem spremenil svojo podobo, in novega discoveryja 3. Land Roverje po šen bencinski šestvaljnik, kljub temu pa je radodaren z močjo in navorom. Za dobrih 15 milijonov tolarjev kupec dobi popolnega terenca, ki s celem svetu sinonim za vožnjo po brezpotjih in priznati moram, da me je discovery 3 prijetno presenetil. Zračno vzmetenje nudi vrhunsko udobje, motor prede nežno kot kak- programsko avtomatiko obvladuje vsakršne razmere, hkrati pa je cenejši kot primerljiva konkurenca. Vredno razmisleka. Pa še prav veliko jih ni na cesti. V Orehovi vasi so se vozila Land Rov-erv pravi luči pokazala na tamkajšnji progi za motokros. Vozili so nas izkušeni vozniki, po želji pa smo lahko tudi sami preizkusili čar vzpenjanja in spuščanja po nadpovprečnih naklonih. Še najbolj mešane občutke je vzbujal stranski nagib. Ampak če se pred tabo pelje enak avto in vse prenese, potem je stvar lažja. Defender pri vožnji deluje robustno in neuničljivo. Vse je mehansko, nič elektronike, zato se voznik zaveda stika med avtomobilom in naravo. Pri discoveryju 3je zadeva precej drugačna. Močan in tih motor, zračno vzmetenje, prijetna glasba in občutek, kot da se vozim po neravni dnevni sobi, ne pa po motokros progi. Za vse namreč poskrbi elektronika. Ni kaj, lepa izkušnja, ki bijo priporočal vsakomur, saj le tako začneš ceniti vrednost terenske tehnike, ki ima seveda tudi svojo ceno. Igor Pečnik V ciklusu Devetošolci zgornjesavinjskih osnovnih šol se predstavljajo tokrat objavljamo zaključna razreda Osnovne šole Nazarje. 9. a razred: sedijo v 1. vrsti od leve: Tadej Moličnik, Mitja Remic, Sanja Danojevič, Doroteja Kadliček, Rok Tominšek, Martin Poljanšek; sedijo v 2. vrsti: Tomaž Urtelj, Andraž Jerina, Luka Praznik, Nataša Bele (razredničarka), Daša Miklavc, Žiga Planovšek, Mojca Šemlak; stojijo v 3. vrsti: Valerija Lam-prečnik, Tjaša Boršnak, Rebeka Kotnik, Gašper Kreft, Denis Cigale, Blaž Bric, Špela Tevž. 9. b razred: sedijo v 1. vrsti od leve: Mirjam Piki, Kaja Moličnik, Janja Kaker, Almira Ahmetovič; sedijo v 2. vrsti: Anže Kladnik, Blaž Plaznik Šporin, Aljoša Gričar, Metka Meh Štefulj (razredničarka), Peter Makovšek, Maksi Petrič, Boštjan Blatnik; stojijo v 3. vrsti: Barbara Premužič, Vajat Danojevič, Peter Polčnik, Jure Martinovič, Miha Gostečnik, Rok Basti, Monika Tomič. LJUBNO OB SAVINJI OdlKnjaki pri županji Ljubenska županja Anka Rakun je odličnjakom v prisotnosti razredničark Alenke Meža in Marjane Šiljar ter ravnatelja Rajka Pintarja čestitala za uspeh (foto: Marija Šukalo) Tretji junijski četrtek je ljubenska županja Anka Rakun pripravila sprejem za devetošolce, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom, ter jim ob tej priložnosti predala skromna darila. Županja je odličnjakom v spremstvu razredničark Alenke Meža in Marjane Šiljarter ravnatelja Rajka Pintarja čestitala za uspeh in trud, za katerega so zaslužni tako učenci kot učitelji ter njihovi starši, ki so jim vedno stali ob strani. Obenem je predstavila delovanje občine in aktivnosti v zadnjem času. »Obračate nov list v knjigi svojega življenja in prišli ste do točke, ko se boste morali odločiti o svoji poklicni in življenjski poti. Izberite take poklice, kjer vas bo delo zadovoljevalo in veselilo, vendar ne pozabite na svoj domači kraj,« je dejala Rakunova in poudarila, da je prvi tovrstni sprejem pripravila že pred dvanajstimi leti. Tedanje generacije osnovnošolcev so že prišle do svojega poklica in služb, nekateri celo v svoji domači občini. Marija Šukalo SLOVENSKO PUSTOLOVSKO TEKMOVANJE - VELENJE 2006 Premagovanje razgibane 250-kilometrske proge Društvo tabornikov Velenje rod Jezerski zmaj je že četrto leto zapored organiziralo pustolovsko tekmovanje Adventure race Slovenija. V tem ekstremnem tekmovanju se je letos pomerilo deset ekip iz Slovenije in osem iz tujine, ki jih je sestavljalo 71 tekmovalcev iz osmih držav. V mednarodni konkurenci je bila najboljša avstrijska ekipa Nike ACG Squad, ki je zanesljivo opravila s konkurenco. Med slovenskimi ekipami je bila najboljša Adventure-team.si. Ta seje prebila na tretje mesto. Proga je potekala na območju Šaleške doline, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Po besedah organizatorja celotnega tekmovanja Petra Vrčkovnika je proga sestavljena tako, da tekmovalcem pokažejo čim več lepot in zanimivosti Slovenije. V 50 urah nepretrganega tekmovanja mešanih štiričlanskih ekip, v katerem morajo tekmovalci premagati progo dolgo 256 kilometrov, so se preizkusili v pohodništvu, gorskem kolesarjenju, jamarst- vu, gorništvu, plavanju, kajakaštvu in soteskanju. Tekmovalci morajo tudi dobro obvladati veščine alpi- Peter Vrčkovnik: »Proga je sestavljena tako, da tekmovalcem pokažemo čim več lepot in zanimivosti Slovenije.« Člani zmagovalne ekipe Nike ACG Squad so prikolesarili od Galerjeve peči k Igli (foto: Stepa) nizma in orientacijo. Med tekmovanjem so ekipe same skrbele za pripravo hrane, določale taktiko gibanja, ure spanja, se gibale na terenu podnevi in ponoči ter v vseh vremenskih razmerah. Pustolovska tekmovanja, med katere sodi tudi Adventure Race Slovenia, so postala športna disci- plina 21. stoletja. V tujini, poudarjajo slovenski organizatorji, je to že profesionalni šport, vse večjo veljavo pa dobiva tudi v Sloveniji. Letošnje Slovensko pustolovsko tekmovanje je bilo del novoustanovljenega pokala Euroadven-ture, saj je bilo tretje iz te serije. Štefan Matjaž - Stepa PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Uspešna izvedba prvega gorskega teka Najboljšim v gorskem teku na Menino sta čestitala župan Toni Rifelj in predsednik Planinskega društva Gornji Grad Klemen Petek (prvi z leve) (foto: EMS) Planinsko društvo Gornji Grad je v soboto v sodelovanju z Občino Gornji Grad uspešno izvedlo prvi gorski tek na Menino planino. 24 tekmovalcev, med katerimi so bile tudi štiri tekačice, seje iz Gornjega Gradu podalo proti 5,5 kilometrov oddaljenemu planinskemu domu na Menini po planinski poti mimo kmetije Semprimožnik. V izredno izenačeni tekmi je s časom 42 minut 50 sekund prvi dosegel cilj državni prvak v gorskih tekih za člane Igor Šalamun. Kot drugi je dve sekundi za njim dosegel cilj Boštjan Hrovat, tretje mesto pa si je s štiriminutnim zaostankom za zmagovalcem pritekel domačin iz Gornjega Gradu Matej Krebs. O izenačenosti tekmovalcev priča podatek, daje prvih deset tekačev premagalo 1018 metrov višinske razlike iz Gornjega Gradu do Menine v slabih trinajstih minutah razlike. V ženski konkurenci je s časom 49 minut 33 sekund zmagala Mateja Šuštaršič, pred Urško Trobec in domačinko Mojco Pustoslemšek. Najboljšim sta priznanje in pokale podelila predsednik planinskega društva Klemen Petek in gornjegrajski župan Toni Rifelj, po besedah prvega pa naj bi tekmovanje v gorskem teku postalo tradicionalno. Savinjčan Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic! (za zdravo in prijetno bivanje) Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!) 5smEr okna in vrata MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27) www.simer.si COLNARIČ-ŽUNTERJEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU Ifuznrčani drugič zapored Osrednja prireditev športnega društva Gmajna Varpolje, tradicionalni Colnaričev memorial, se po novem imenuje Colnarič-Žunterjev. Združitev je nastala po nenadni in mnogo prerani izgubi še enega pomembnega člana društva - Ljuba Žunterja, spomin na njiju in njuno medsebojno prijateljstvo pa naj za vedno ostane tudi v obliki tega memoriala. Drugouvrščena Raduha se je odlično upirala favoriziranim Nazarčanom (foto: Franjo Pukart) Na njem je letos sodelovalo nekoliko manj ekip od pričakovanj organizatorja, so pa bile te toliko bolj kvalitetne in prav kvaliteta in znanje igralcev so naredile turnir zanimiv vse do zadnjih minut velikega finala, V njem so se pomerili favorizirani Nazarčani in nogometaši Športnega društva Raduhe iz Luč, ki so se izkazali za izredno trd oreh. Ta je bil strt šele v zadnjih trenutkih srečanja in veliki prehodni pokal bo že drugo leto zapored krasil vitrine Kluba malega nogometa Nazarje, Tretje mesto je po izvajanju »pe-nalov« pripadlo Športnemu društvu Mladost z Rečice ob Savinji, s četrtim pa so se morali zadovoljiti njihovi lokalni rivali Amigosi. Vse omenjene ekipe so iz rok Ljubove žene in Jožetovega sina prejele poleg čudovitih pokalov še praktične nagrade. Franjo Pukart LIGA MALEGA NOGOMETA MOZIRJE Elektro Dolmenu končnico in naslov Tako zanimivega in izenačenega prvenstva v Mozirju še ne pomnimo. Kar tri ekipe so tudi ob koncu sezone točkovno poravnane na samem vrhu in zmagovalca je odločil boljši medsebojni rezultat ter gol razlika. Po tesni zmagi Trga nad Ljubijo in presenetljivo visoki Dolmana nad Žabami v zadnjem krogu je naslov pripadel ekipi Elektro Dolman, Trg se je moral zadovoljiti z drugim mestom, tretje pa je pripadlo Žabam-Pfeifer. Rezultati zadnjega kroga: Hmeljar : ŠD Loke-Kamp Menina 7:2, Žabe Pfeifer : Elektro Dolman 0:3, Ljubija : Trg 2:3, Drzni : Lepa Njiva 3:2, Pol-das-Gams&Rožice : ŠD Modras 3:6. Končni vrstni red: 1. Elektro Dolman 38, 2. Trg 38, 3. Žabe-Pfeif-er 38, 4. Hmeljar 36, 5. ŠD Modras 23,6. Ljubija 21,7. Drzni 16, 8. ŠD Loke-Kamp Menina 15, 9. Poldas-Gams&Rožice 14, 10. Lepa Njiva 14. Franjo Pukart KOŠARKARSKA LIGA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kdo bo dvignil zmagovalni pokal? Minuli vikend je bilo košarkarsko dogajanje na športnem igrišču v Nazarjah zelo pestro, čeprav so bile nekatere tekme odigrane v času zelo gledanih prenosov s svetovnega prvenstva v nogometu. V prestavljenih tekmah je v petek, 30. junija, ŠD Mozirje premagalo ŠD Raduha s 116:57, Mozirje mladi pa ŠD Vrbovec z 79:62. Naslednji dan so bile na vrsti tekme rednega 4. kroga. V najavi teh dogajanj smo pričakovali razplet, pa je boj za zmagovalca lige še bolj zapletla zaslužena zmaga Gornjegrajcev nad ekipo Nazarje. Tako je sedaj v najboljšem položaju ŠD Mozirje, ki mora za osvojitev prvega mesta v zadnjem krogu premagati Nazarje, s porazom s 15 točkami ali več pa bi v krogu ekip z enakim številom zmag zasedli šele tretje mesto. V tem primeru bi ligo osvojila Pizzeria 902, ki pa mora pred tem premagati mlade Mozirjane. Če pa bi hkrati Nazarje zmagalo s 37 točkami proti ŠD Mozirje, bi postali zmagovalec ekipe oni. Svojo računi-covtem spletu možnega pa ima tudi ekipa Mozirje mladi, ki lahko v primeru ugodnih rezultatov sežejo celo po drugem mestu. Ljubitelji košarke vabljeni na ogled tekem razburljivega zaključka lige. Rezultati 4. kroga: Pizzeria 902 : Nazarje 89:67, Mozirje mladi : ŠD Raduha 70:62, ŠD Mozirje : ŠD Vrbovec 20:0 bb. Trenutni vrstni red: ŠD Mozirje 8, Pizzeria 902 in Nazarje 7, Mozirje mladi 6, ŠD Raduha 4 in ŠD Vrbovec 3 točke. TK KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Znani nasprotniki v prihodnji sezoni Prvo julijsko soboto so na košarkarskem taboru v Postojni izžrebali ekipe za vsa članska prvenstva v slovenskih košarkarskih ligah, razen za 3. ligo. Nasprotniki nazorskega košarkarskega kluba, ki bo v sezoni 2006/07 že tretjo leto zapored nastopal v 2. SKL - vzhod, bodo: Prebold, Ilirija, Ruše, Tinex Medvode, Rogaška, Lastovka iz Domžal, Geoplin Slovan mladi, KD Ježica in Terme Olimia. Tekme 1. kroga se bodo začele 14. oktobra. Nazarčani bodo najprej gostovali v Ljubljani pri Iliriji, v naslednjem krogu pa v domači športni dvorani gostijo starega rivala Ruše. Košarkarskih užitkov bo torej zopet na pretek, kajti 2. liga se namreč zaključi 24. februarja 2007. TK VABIMO VAS NA 6. TRADICIONALNI DAN ŠPORTA IN ZABAVE, KI BO POTEKAL 15. IN té. JULIJA V ŽEKOVCU. V SOBOTO BO TURNIR V MALEM NOGOMETU, V NEDELJO DOPOLDAN ROLANJE ZA OTROKE, POPOLDAN PA TURNIR V ODBOJKI. UDELEŽENCE ČAKAJO BOGATE PRAKTIČNE NAGRADE! ZA JEDAČO IN PUAČO JE POSKRBLJENO. PRUAVE SPREJEMA PRIMOŽ SLEMENŠEK (GSM: 031 342 998). VABLJENI! Naročnik: Jure Goličnik, Radegunda 24/a, 3330 Mozirje Spoštovani gospod Za razliko od vas in vaših pošteno mislečih občanov, so mene kot sekretarja kluba KM N Nazarje, na vaš odgovor na intervju z gospodom Danojevičem, v 24. številki SN, opozorili mnogi nazorski športniki in zvesti navijači kluba malega nogometa, ki jih je bilo po uradnih podatkih v pretekli sezoni na tribunah samo treh domačih tekem več, kot na vseh ostalih športnih prireditvah v Nazarjah skupaj. To je uradni podatek, ki vsekakor drži, bolj pa sem skeptičen okrog vaših številk povezanih z dolgovi KMN Nazarje do občine, oziroma podjetja Dom, ki upravlja s športno dvorano. Upam, da si boste vzeli čas in tako natančno izračunali tudi dolgove vašega košarkarskega kluba, ki uporablja dvorano enkrat več in za nastopanje na nižjem nivoju prejme od občine prav tako enkrat več denarnih sredstev. Da ne govorim o visoko kotiranem planinskem društvu in sramotno nizkih sredstvih namenjenih osrednjemu Športnemu društvu Vrbovec, zato nehajte o pravičnosti normativov in kriterijev za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v občini Nazarje. Kot funkcionar kluba malega nogometa, z nekajletnimi izkušnjami sodelovanja na najvišjem slovenskem nivoju, imam razčiščene pojme glede stanja ter nudenja pogojev ekipam v drugih sredinah župan, Ivan Purnat in občinah. Čeprav sem vam v najinih pogovorih večkrat omenjal, da so ti klubi oproščeni stroškov uporabe športnih dvoran tako za treninge kot tekme, tega pač niste hoteli, oziroma nočete razumeti še danes, kot jaz ne razumem, da je ura dvorane v Nazarjah med najdražjimi v Sloveniji, pa čeprav je veliko »tolarčkov« k izgradnji prispevala vsekakor tudi država. Pa pustimo to in se vrnimo k intervjuju in vašem odgovoru. Predsednik Danojevič ni izjavil, daje krivec za neuspeh naše ekipe občina Nazarje, omenil pa je, da bi lahko občina storila bistveno več za klub in promocijo, ki jo je bila deležna v slovenskem malonogometnem prostoru. Vzroki za izpad pa so jasno dorečeni v nadaljevanju intervjuja, zato ne zavajajte bralcev, ker si na takšen način prav gotovo ne boste pridobili novih simpatizerjev pred bližajočimi se volitvami. Najbolj žalostno pri vašem odgovoru pa je nedvomno to, da ste si privoščili pomešati šport in politiko in zadnji odstavek me že kar spominja na obupen poizkus pridobivanja prepotrebnih volilnih glasov. Kluba malega nogometa Nazarje lobiranje novega župana ne zanima, o vaši priljubljenosti, oziroma priljubljenosti vaših protikandidatov pa bodo zadnje vsekakor rekli volivci. Sekretar KMN Nazarje Franjo Pukart Reševanje upokojencev 29. junija je bilo 18. srečanje upokojencev Slovenije v Mozirju. To res ni bil čisto navaden dan. Člani društva upokojencev Vipava smo se tega dne zelo veselili, kajti vedno je na srečanjih upokojencev prisrčno in lepo. Srečaš stare prijatelje in znance, obujaš spomine, skratka pozabiš na vsakdanje tegobe. Tega zadnjega srečanja v četrtek, smo se še prav posebno veselili, ker smo se namenili, da po končanem programu preostanek dneva preživimo v lepem naravnem okolju z veliko krajinskega parka Golte. Prijetno razpoloženi smo se z nihalko pripeljali do hotela Golte. Sprehodili smo se do lepo urejenega alpskega vrta in uživali ob čudovitem razgledu po Savinjski dolini. Vrnili smo se do sedežnice in se odpeljali proti vrhu Medvedjaka. Kar nekaj je bilo takih, ki smo se prvič peljali s sedežnico. Doživetje je bilo res prelepo. Ker seje na vrhu vreme pooblačilo, nismo šli do koče Trije pioti in jezera, pač pa smo se takoj vrnili proti hotelu. Prav maloje manjkalo do pristanka, ko se je ob pol štirih naprava ustavila. Vendar smo bili prepričani, da ni nič hudega, saj seje parkrat ustavila za trenutek tudi ko smo se vzpenjali. Po pol urnem mirovanju smo v dolino sporočili ostalim našim članom, ki so ostali spodaj, da bomo malo bolj pozni kot smo planirali. s sedežnice na Golteh Gospa dva sedeža za mano je po mobilnem telefonu sporočila svoji hčerki kako lep dan preživlja in, da izredno uživa. A glej ga zlomka, takoj za tem so že padle prve kaplje in vedno bolj je deževalo. Minila je ena ura in bili smo že mokri, pojavila se je megla in ni bilo videti niti sedeža pred seboj. Po dveh urah visenja seje megla umaknila. Nemo in nemočni smo zrli proti hotelu, od koder je bilo slišati smeh in razigrano glasbo. Nihalka je prihajala in odhajala, kar je dokaz, da poročanje o izpadu elektrike ne drži. Za trenutek je prenehalo deževati in nam je bilo malo lažje. Ker se nikomur od žičničarjev ni zdelo potrebno, da bi nam karkoli sporočili, je gospod, ki je bil sam, poklical 112. Zagrmeloje, nad glavami so švigale strele. Spet megla - tema in začela je udarjati toča. Kdor je imel dežnik, seje vsaj malo zaščitil pred udarci toče, kdor je bil pa brez njega, je krepko čutil njeno moč. Ko seje neurje umirilo in megla razpršila, smo končno opazili ob hotelu prvo reševalno vozilo, končno se je spodaj začelo nekaj dogajati. Gasilci so dobili prvo obvestilo ob 18.15 uri in so res hitro prišli na kraj dogodka. Okrog 19. ure se je začelo reševanje. Rada bi opisala reševanje, kot sem ga doživljala, vendar se ne da, kajti ti srčni fantje so bili tako požrtvovalni, prijazni in hitri, da ni ČRNA KRONIKA • ZAČASNO ODTUJEN MOTOR Ljubno ob Savinji: 27. junija je oškodovanec z Ljubnega obvestil policiste, da mu je neznani storilec ukradel kolo z motorjem. Kasneje je bilo kolo najdeno, saj gaje nepridiprav očitno uporabil samo za krajšo vožnjo. • KRIVOLOVEC Nazarje: 28. junija je neznani storilec iz ribnika ribogojnice v okolici Nazarij ukradel več rib. Z zbiranjem obvestil so policisti nepridiprava hitro izsledili. • PREVRNJEN TOVORNJAK Bočna: 28. junija seje med nakladanjem hlodovine v Rovtu pod Menino prevrnil tovornjak. Prevrnil seje na levi bok in zdrsnil okoli 10 metrov po strmem pobočju. Voznik seje pri tem telesno poškodoval. • POŠKODBA PLANINCA Mozirje: 28. junija je na Mozirski planini, na Kortah, zdrsnil planinec. Udaril seje na glavo, pri tem pa bil lažje telesno poškodovan. • REŠEVANJE UPOKOJENCEV Golte: 29. junija popoldan seje zaradi udara strele na Golteh ustavi- la sedežnica Medvedjak. Na njej je bilo takrat okoli 50 upokojencev, ki so se prej udeležili srečanja v Mozirju. Ker sedežnice ni bilo mogoče spraviti v pogon, je stekla reševalna akcija, v kateri je sodelovalo več gasilcev, gorskih reševalcev, policistov, zdravnikov in drugo medicinsko osebje. Po nekaj urah so bili vsi upokojenci rešeni, pri tem pa ni bil nihče poškodovan. • KRAJE ŽLEBOV SE NADALJUJEJO Logarska dolina: 30. junija je okoli 20 kvadratnih metrov bakrenih žlebov izginilo s stanovanjskega objekta v Logarski dolini. Očitno se storilci tovrstnih nečednih dejanj še vedno zadržujejo na tem območju. • DRUŽINSKI PREPIR Bočna: 2. julija je prišlo v okolici Bočne v stanovanjski hiši do prepira med sinom in očetom. Ker se kršitelj ob prihodu policistov ni umiril, so ga pridržali do iztreznitve. HITROST - POČASNEJE JE VARNEJE Policisti bododo 16.julija izvajali akcijo Hitrost-počasnejeje varneje. Pri tem bodo poostrili nadzor prometa, predvsem na mestih, ki so bolj izpostavljena, karsetičecestno-prometne problematike. Vtem času bodo v večji meri uporabljali tudi laserski merilec hitrosti, posebno pozornost pa namenjali povratnikom, torej večkratnim storilcem prekrškov. moč povedati. Zdeli so se mi kot angeli. Če govorim v svojem imenu, moram povedati, da sem se sedaj, pri 69 letih prvič spuščala po vrvi, a nisem imela niti malo strahu, tako sem jim zaupala in mislim, da prav tako ostali, in to pove veliko. Ob povratku na trdna tla so nas prijeli, kajti od podhladitve so nam noge odpovedale. Vsakega so oblekli v plašč in odpeljali do reševalne postaje v hotelu. Tu smo bili tudi presenečeni, kajti čakala nas je ekipa zdravnikov in medicincev, ki so nam nudili res najboljšo prvo pomoč. Ogreli so nas že s svojo srčnostjo in prizadevnostjo. Tu moramo pohvaliti še osebje hotela, ki so nam postregli z vročim čajem in poskrbeli, da nismo bili lačni. Malo pred 23. uro smo dobili še oblačila od Rdečega križa. Tako so nas suhe in ogrete gasilci odpeljali do našega avtobusa. Vsem gorskim reševalcem -jamarjem, gasilcem PGD Mozirje, Nazarje in Rečice ob Savinji, medicinski ekipi, osebju hotela Golte in vsakomur, ki je kakor koli pomagal, se prisrčno zahvaljujemo. Gostišču Vid pa iskrena hvala za razumevanje. Vida Bajec Gradišče 21 5271 Vipava KmuMuses-reai & Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in G; DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA M: e« „ Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA ob smrti Stjepana ANTOLOVIČA (9.4.1932 - 18.6.2006) iz Luč Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi govorniku g. Roscu za besede slovesa, lučkim pevcem ter župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi ST° Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. s____________ŠEMPETER, starovaška ul. 12_^ Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemupristopite! Spomnite kako trpel sem, in večni mir mi zaželite! ZAHVALA V 70. letu starosti se je po težki bolezni od nas poslovil dragi mož, oče, stari oče in brat Martin SLAPNIK iz Rovta pod Menino (1936 - 2006) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja. Hvala tudi zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Nazarje, gasilcem, govorniku in pevcem. Žalujoči: vsi njegovi. Pošteno, delovno in skromno si živel, bogastva nikoli nisi si želel. Srce omagalo in dih je zastal, v srcih našihpa spomin nate za vedno bo ostal. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, tasta in brata Mihaela HRASTNIKA (14.9.1920 - 27.6.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče ter za sv. maše. Hvala tudi g. župniku Sandiju Korenu, pevcem, govorniku, praporščakom, gospodu Podrižniku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Medtem ko sem jaz štiri ure visela na sedežnici, si se ti tu izležavai in užival! Družabne turistke Malo starejša Nazarčana si ogledujeta upokojenke, ki so trumoma navalile na prireditev v Mozirju. "Jaz si bom izbral tako, ki ji je še vedno do seksa," reče prvi. "Ah, tiste so poslale sem svoje može na izlet." "Ni res. Tamle mi je ena pomežiknila." "Videla je, da imaš dežnik in bi verjetno rada, dajo pospremiš do avtobusa, ker rahlo rosi." "Če boš tako govoril, boš edino ti ostal na suhem." Ne izkoristite prilike, da ne zaidete v nepriliko "Predlanskim," pravi Bočan Šmarčanu, "se nisem zavaroval, ko sem šel v Turčijo. Lani se nisem zavaroval, ko sem šel v Grčijo. Letos pa sem si premislil in se zavaroval, preden sem odpotoval v Dalmacijo. In ugani, kaj se mije zgodilo?" "Kaj?” "K sreči sem denar za dodatno zavarovanje vrgel proč." Če boš samo gledal nogomet, si bom našla drugega takoj, ko bo nogometa konec, saj zdaj ni nobenega moškega zvečer na ulici. Sedežnico uporabljali štiri ure brez doplačila Na Golteh so pred tednom dni gostili upokojence. Ti so zaradi udara strele obsedeli na obstali sedežnici kar nekaj ur. Nakar so jih prezeble oskrbeli v hotelu Golte. Odslej bodo imeli na Golteh ob vsaki naravni ujmi povečan obisk, saj takrat gostom streže medicinsko osebje, gasilci in gorski reševalci. Predvsem ženske so bile nad zdravniškim pregledom navdušene. "Če bi me na vsakem izletu pregledal kak fejst zdravnik, bi se spet splačalo malo zobe stisniti in sedeti zunaj na mrazu in v dežju deset metrov nad tlemi," je povedala ena izmed rešenih upokojenk. Vse upokojenke so koren-jaški reševalci s sedežnice rešili brez poškodb. Kaj pa zlomljena srca? Povsod problemi s sedenjem V Mozirju seje zbralo ogromno upokojencev iz vse Slovenije. V gostilnah pa tudi. Ko je Zgornjesavinjčan po govorici ugotovil, da ima pred sabo Primorko, ki sedi na njegovem rednem stolu v gostilni, se je stisnil ob njo in ji rekel: "Na mojem sediš." "Ja, alora! Potlej pa enu malu pomigli z njim, da ti bom, oštja, verjela." Blenda Tavrl Kje ste zbiralci bakra, ko vas človek rabi? Novaštiftčan se ustavi ob sosedovi hiši in nagovori Ferdinanda: "Slišim, da boš menjal streho na hiši. Res je videti potrebna obnove. Kdaj pa začneš?" "Vprašal sem se, zakaj bi vse naredil sam. Tako sedaj čakam, da tudi meni ukradejo žlebove, in bo vsaj eno delo manj.” Samo Sprožilec Delovne zmage Sindikati so na pogajanju z delodajalci dosegli novo zmago. Takšno, s katero se sedaj kitijo delodajalci. Temu se je včasih reklo pirova zmaga - ko delavcu ob koncu meseca ne ostane denarja niti za en pir. <03 PRAG TOLERANCE Vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Jakob Presečnik (levo): »Naš prag tolerance v odnosu do predsednika vlade sega do moje spodnje ustnice. Če bo začelo zalivati, izstopamo iz koalicije.« Poslanec DeSUSa in podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora: »Mi starejši smo bolj strpni, zato bomo izstopili potem, ko prejmem zadnjo podpredsedniško plačo.« (POTRPLJENJE JE BOŽJA MAST PRESS) TELEPATIJA Lučki župnik Jože Gračnar (levo): »Moraš biti pa hudo zaposlen z delom v Ljubljani, ker te v Lučah skoraj ni več videti.« Poslanec Slovenske demokratske stranke Mirko Zamernik: »Ne boste verjeli, ampaktudi v Ljubljani me skoraj ne vidijo, kerimam polne roke dela v domači fari.« (RESNICA JE NEKJE VMES PRESS) PRISPODOBA Predsednik upravnega odbora Zadruge Mozirje Rafko Kerznar: »Misli o dobrem poslovanju Zadruge je potrebno razumeti v prispodobi, zato bodi previdna pri pisanju zapisnika.« Pravnica Zadruge Mozirje Danica Vezočnik: »Torej napišem, da v prispodobi podpiraš direktorja, v resnici pa tiste, ki ga kritizirajo.« (RAZUMEVANJE S PODPORO PRESS) Križanka, Oglasi J SESTAVIL PEPS PRIPRAVA ZA ČIŠČENJE ZOBOV, KRTAČKA HRVAŠKA PEVKA- ANA REJEC ČEBEL ANTIČNO IME LJUBLJANE MELODIJA, NAPEV (FR-) KRISTUSOV NAUK (EKSPR.) GRIČ NA BLIŽNJEM VZHODU VLADIMIR KAVČIČ TNALO ZA SEKANJE DRV ŽENSKO IME ANTON JANEŽIČ SLOVENSKI PESNIK DESTOVNIK KAJUH ŽENSKI NAKIT ZA NA GLAVO LEVSTIKOV ROJSTNI KRAJ PRAVO (LAT.) ZNAK, KI OKLEPA ŠTEVILKO Z OBEH STRANI TANČICA, PAJČOLAN MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB IZREZ FILMSKEGA PRIZORIŠČA, VTIS NARAVNE VEL DANSKA IGRALKA (NIELSEN) STARO IME ZA ŽLINDRO OKAMNELA SMOLA IGLAVCEV BIBLIJSKA MARIJINA MATI NORVEŠKI PESNIK-IVAR______ TONE JANŠA IZDELOVA- LEC IRHOVINE MINERAL, VRSTA DIABAZA POLDRAG KAMEN, KREMENJAK GLAVNI TRG V GRŠKIH MESTIH VELIKA IN LEPA VEŽA REKA NA ŠVEDSKEM ŽELATINA IZ ALG APARAT ZA POGOVOR NA DALJAVO VANJA RADAUŠ POSVEČEN PROSTOR, SVETIŠČE DEL KNJIGE KAREL ERJAVEC JAPONSKA NAMIZNA IGRA STREŽAJ AGITACIJS- KO PROPAGAND- NA IGRA SUMLJIVA, NEČEDNA ZADEVA, ŠKANDAL NAJVEČJI PTIČ TEKAČ POVRŠINS- KA MERA Nji.uima.cTim Portal Savinjsko doline mm MINI SLOVARČEK: TOTAL- izrez filmskega prizorišča, videz naravne velikosti AGORA- glavni trg v starogrških mestih TEL- grič na bližnjem vzhodu EMAN-reka na Švedskem OFIT- mineral, vrsta diabaza Walker Avto GALANT Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne kpuhe * KUPON za brezplačni mal oglas do 10 besed v 28. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. rrm Napovednik • Petek (7. julij), ob 19.30. Gasilski dom Okonina Razstava ročnih del društva Toplica in predavanje Pristopi k miru__________________________________________ • Petek (7. julij), ob 21.00. Športno igrišče Nazarje Košarkarska liga Zgornje Savinjske doline - Mozirje mladi : Pizzeria 902_____________________________ • Petek (7. julij), ob 21.00. Velenjski grad Lutkovna predstava, 0 ljudeh, živalih in kamnih • Petek (7. julij), ob 21.00. Skakalni center ob Velenjskem gradu Revija smučarskih skokov Velenje 2006, Kontinentalna tekma za rudarsko svetilko________________________________ • Sobota (8. julij), ob 14.00. Radmirje Tekmovanje s starimi motornimi in ročnimi brizgalnami • Sobota (8. julij), ob 17.00. Skakalni center ob Velenjskem gradu Revija smučarskih skokov Velenje 2006, Kontinentalna tekma za pokal Gorenja____________________________________ • Sobota (8. julij), ob 19.00. Športno igrišče Nazarje Košarkarska liga Zgornje Savinjske doline - Nazarje : ŠD Mozirje_____________________________________ • Sobota (8. julij), ob 20.15. Športno igrišče Nazarje Košarkarska liga Zgornje Savinjske doline - ŠD Vrbovec : ŠD Raduha____________________________________ • Četrtek (13. julij), ob 20.30. Atrij na Velenjskem gradu Koncert zabavne in narodne vokalne glasbe ŽIVALI-PRODAM Prodam savinjski želodec; gsm 041/453- Teličko sivko, 14 dni staro, dobrega porek- 058. la, prodam; gsm 041 /535-938. Prodam domačo svinjsko mast gsm 041 / Prodam teličko simentalko, staro 3 216-481. mesece;tel. 583-51-15. Prodam cepljena metrska drva - bukev in Prodam bikca sivca, težkega 110 kg in gaber; gsm 031 /585-735. okrogle bale; gsm 041/216-481. Prodam brejo telico; gsm 041 /354-550. Ugodno prodam novo spalnico; gsm 031 / 696-873. Prodam teličko sivko od dobre molznice, primemo za pleme, težko 120 kg;tel. 584- VOZILA 16-53. Prodam suzuki maruti, 1.96, reg. do 5/ 07, prevož. 62.000 km;tel. 03/584-40- ŽIVALI-KUPIM 80, gsm 031/475-017. Kupim kravo, bika, telico, za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. Prodam avto cordoba 1.9 disel, 1.95; gsm 041/506-512. Kupim teden dni stare bikce, mesnate posrnemo 1000sit/kgin300-400kg.bika; R5five, Ietnik95, reg. do 02/07, prodam, gsm 041/783-644. gsm 031/676-833. Po simbolični ceni prodam otroško gor- sko kolo (20 col); gsm 031 /322-022. ŽIVAM Iščem mlado psičko, srednje rasti, eno- ODDAM barvno (ne črno), proti plačilu ali čejo kdo podari; tel. 583-34-43. Oddam košnjo, strmina, Ljubija - Kolovrat, 50 arov; gsm 041/863-869. DRUGO-PRODAM NEPREMIČNINE Prodam bobnasto kosilnico sip 165 za nadomestne dele; gsm 031/407-442. V bližini Kliničnega centra v Ljubljani, oddamo v najem sfanovanjelrem študentom; gsm 041 /769-644. Prodam padalo z rezervo in sedežem -ugodno; gsm 041 /318-644. Oddam stanovanje v najem; gsm 041 / 783-700. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p.,tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje eiektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/584-51-84. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. ŠKRŽAT d.o.o. Obnova in klesanje črk na pokopališču, obnova starih obstoječih nagrobnih spomenikov. Gsm 031/814-157 in 041/841-561. Škržat d.o.o., Dobrovlje 31,3314 Braslovče. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke. Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398. Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokviijanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. STARINSKO POHIŠTVO ter ostale starinske predmete odkupujem. Gsm 041/623-165. Jurjevič Jože, Ig 229,1292 Ig. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. KERAMIČARSTVO Iščete izvajalca za enostavno ali unikatno polaganje ploščic? Pokličite na tel.03/838-81-33 ali gsm 041/483-692. A.Artus, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO Najboljše razprodaje! Privoščite si najboljše že sredi poletja. Zagotovite si vroča sezonska oblačila in obutev najboljših blagovnih znamk po najnižjih cenah. Od 10. do 30. julija v Citycentru. Na razprodajah, seveda! Že veste kaj boste izbrali? zU [L toSriKg ZAHTEVAJTE NASO PONUDBO! Ker se zavedamo, da je vaš čas dragocen, bomo vaše naročilo izvršili v dogovorjenem roku, korektno in profesionalno. Oglasite se pri nas ali nas pokličite po tel. 839 0790 ali 041 647 240 ali pa nam pišite na elektronski naslov: oblikovanje@savinjske.com Erih TAMSE $.p. KIDRIČEVA 7, 3320 VELENJE TELEFON: 03/S8712 41, 897 02 70 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 in od tS.OO do 19.00 sobota od 9.00 do 12.00. Namizna ura ASTROLABIUM v lesu čežnje, velikosti 28,5 7,21 cm + leseno ohišje za shranjevanje ure Ta ura kaže gibanje Sonca, Lune in Zemlje v njihovem levnem, mesečnem In letnem poteku obračanja. 89,1 Celje - skladišče D-Per 7/2006 5000018337,27 COBISS ® Kmalu na 106*2 MHz - ves dan, vsak dan! Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold S' s 3 ffln (p - ■* sigma barve odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba. f TRGOVINA Jirih BARVE LAKI d.o.o.! Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18 4 ■ SIGMA COATINGS HUi La \Scarpa Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure PRODAM JURČEK" Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE j v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 in prodajalna JURČEK^ v Parižljah, tel. 705 09 33 Mod «II pretdde s@s®dd® si® 30% cenaje! | kopitarna * Xs [ V H I t A VELIKA IZBIRA OBUTVE ZA NA PLAŽO! »Sl OSREDNJO KNJ. CELJE