Mercator
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR
LETO XI«.
LJUBLJANA, APRIL 1974
ŠT. 3
MElCIiei
Dne 26. 3. 1974 so delegati vseh 25 TOZD podpisali spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator.
Pri podpisu sporazuma lanskega decembra se je zataknilo: TOZD Emba ni soglašala z nekaterimi določili sporazuma in ga tedaj ni podpisala.
Delegati vseh TOZD in delavci so v naslednjih mesecih sprejeli nekatere spremembe in dopolnitve in jih vnesli v samoupravni sporazum. Tako so zdaj usklajeni vsi interesi in vse bistvene prvine prihodnjega sožitja vseh TOZD združenih v organizacijo združenega dela Mercator.
S podpisom celotnega sporazuma o združevanju je konstituirano podjetje Mercator in odprta pot za nadaljnjo uspešno poslovanje.
Nada Lombardo
*
*
t
t
*
4
4
4
4
t
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
zim
PRVI
MAJ
DELA
Dvorana bara Nebotičnik je tokrat izgledala povsem drugače. Slovesno pripravljena je sprejela delegate vseh naših TOZD, ki so podpisali samoupravni sporazum.
Mercatorjev petindvajseti prvi maj
Vsak dan je bliže. Prvi maj, praznik dela. Letos je še posebno pomemben. Zato, ker je letošnje naše jubilejno leto, ko naše podjetje praznuje svoj petindvajseti rojstni dan.
In prav zato letošnjemu prvemu maju poklanjamo zelo pomembne delovne uspehe. Uspehe, ki so že za nami in o katerih smo vas sproti obveščali. In tiste, o katerih vam bomo še posebej pisali. Sleherni med nami ima zasluge za to. Toda še s posebnim spoštovanjem gledamo na tiste, ki so pri Mercatorju že dolga leta; na tiste, ki so pri hiši že vseh petindvajset let.
Poslej bomo v vsaki številki našega glasila predstavili nekaj sodelavcev, ki so posebno prizadevni. Žal, vseh ni mogoče predstaviti. Zaposleni smo v kolektivu, ki šteje preko pet tisoč delavcev. In verjamemo, da je med njimi veliko odličnih.
Tokrat predstavljamo iz vsake TOZD po enega. Le-te so predlagali iz naših temeljnih organizacij sami. Ob tej priložnosti prav vsem in vsakemu posebej segamo v roko in čestitamo za praznik dela.
In še tole. Povedati vam moramo, da kljub temu, da smo pisali prav vsem TOZD, do zaključka redakcije nismo dobili odgovorov oziroma zapisov od povsod. No, vsekakor upamo, da nam jih še pošljete. Za vaše sodelovanje lepa hvala!
ANICA BAJEC,
TOZD TRGOVINA NA DEBELO LJUBLJANA
Kaki dve leti nazaj je, ko smo v našem glasilu v članku »Po službi h knjigam« že predstavili tovarišico Anico Bajec. Takrat kot izredno študentko na mariborski visoki komercialni šoli.
Zdaj je tovarišica Bajčeva že končala študije in v rokah ima diplomo ekonomista.
Sicer pa poglejmo nazaj, v leto 1949, ko je prišla 28. julija v takratno trgovsko podjetje »Ži vila«, predhodnika Mercatorja. Imela je dokončano žensko obrtno šolo, nato je obiskala administrativni tečaj; kot stenodaktilo-grafka se je zaposlila v komercialni. Kasneje je bila fakturistka, za tem v kontroli faktur. Od leta 1956 pa vse do leta 1970 pa je bila v embalažnem oddelku^ kot vodja oddelka. Vmes je obiskovala tudi srednjo komercialno šolo. No, v letu 1970 je prevzela mesto samostojnega komercialnega referenta v galanterijskem oddelku, vmes pa še pridno študirala VEKŠ v Mariboru.
Vsako delo je rada prevzela in dobro opravila. Na delovnem mestu in v sindikatu, pa kot članica delavskega sveta, upravnega odbora. Bila je predsednik komisije za sprejem in razporejanje delavcev. Posebno veliko dela, tudi v prostem času, je imela kot predsednik disciplinske komisije. Še in še bi lahko naštevali.
Letos je ena redkih, ki bodo skupaj s podjetjem praznovali 25-letnico dela pri Mercatorju. Pravi, da je ponosna, ker je v službi v podjetju, ki je iz leta v leto vse bolj napredovala.
VIKTOR BUTALA,
TOZD TRGOPROMET,
KOČEVJE
Prvič sva se srečala v marcu letos, v Ljubljani, na zasedanju centralnega delavskega sveta. Kdo bi le rekel, da se ta simpatični možak že poslavlja od sodelavcev. V pokoj gre, pravi da kmalu.
Pogrešali ga bodo. Vsi. V železnini v Kočevju, kjer je bil poslovodja, pa še najbolj. Izučil se je tamkaj leta 1929. In vse od takrat naprej je ostal v istem poklicu, v istem kraju, v isti hiši. Tako je vzljubil to stroko, da ne bi dela zamenjal za nič na svetu. V tem času je preživel veliko slabih, pa tudi dosti lepih trenutkov. Svoje bogate izkušnje v delu je prenašal na mlajše rodove; in ti so odnesli vsak kos znanja, do katerega jim je pomagal tovariš Viktor, na svoja delovna me-
sta. Danes je večina teh prodajalcev zaposlenih v industriji na vodilnih delovnih mestih in uživajo velik ugled in spoštovanje.
Viktor Butala je pionir in začetnik socialistične trgovine v kočevski občini. Po osvoboditvi je bil eden prvih, ki so začeli z državno trgovino. Leta 1950, ko je izšel prvi zakon o delavskih svetih, je bil izvoljen tudi za prvega predsednika delavskega sveta. Svojo kariero pa je zaključil s funkcijo predsednika upravnega odbora TOZD Trgopromet Kočevje in kot član centralnega delavskega sveta Veletrgovine Mercator.
JOŽICA FLORJANČIČ,
TOZD INVESTA
TOZD Investa predstavlja tovarišico Jožico Florjančič. Mlada je še, komaj osemindvajset jih šteje. Iz Novega mesta je prišla v Ljubljano, koder živi s svojo družino. Pri Invest se je zaposlila leta 1968 kot korespondent. Končala je gimnazijo in zdaj poleg službe obiskuje tudi višjo komercialno šolo.
Zdaj pri Investi opravlja delo referenta za tipsko in individualno opremo, že šesto leto. Zadolžena je za prodajo in organiziranje na referatu te opreme.
Med sodelavci je zelo priljubljena in obzirna; v vsakem trenutku je pripravljena pomagati vsakomer. Je natančna, vestna in marljiva. Zaradi svoje skromnosti in vestnosti je zelo priljubljena tudi pri poslovnih partnerjih.
Pa še to. Jožica je tudi članica Izvršnega odbora sindikata, bila pa je tudi že član delavskega sveta.
MINČI GASPARI,
TOZD EMONA
Filomena Gaspari, kličemo jo kar Minči, je prva namestnica poslovodje v SP Gerbičeva 49 v Ljubljani. Je ena izmed tistih trgovinskih delavk, ki zaslužijo pohvalo in priznanje.
Rodila se je pred 41 leti v Ljubljani, kjer se je tudi izučila za trgovsko pomočnico.
V kolektiv TOZD Emona je prišla leta 1959, predtem pa je bila prodajalka v Šumiju. Kaj hitro se je vpeljala tudi kot prodajalka mešanega blaga in kupci so ji kmalu zaupali. Do njih se je vedla pošteno, prijazno in ustrežljivo.
Kmalu smo ji zaupali mesto namestnice poslovodje, pozneje mesto poslovodkinje.
Ko smo leta 1964 odprli novo samopostrežno trgovino v Gerbičevi, še nismo imeli dovolj sposobnega kadra za samopostrežne trgovine in smo izbrali za vodstvene delavce v tej trgovini med najboljšimi. Tako je Minči že pri otvoritvi bila določena za prvo namestnico te trgovine. Kupcem zna tako lepo prijazno svetovati, najraje se obračajo nanjo, če gre kaj narobe, ker zna rešiti prob-blem hitro in v obojestransko zadovoljstvo.
Več mandatnih dob je bila članica delavskega sveta, sedaj pa je članica delavske kontrole TOZD.
V razpravah in sklepih je bila zelo konstruktivna in zelo dostopna. Svojo strokovno prakso je nudila in vedno pomagala tudi ostalim novim samopostrežnim trgovinam.
Ko smo ji povedali, da jo bomo predstavili v našem časopisu, ji ni bilo preveč všeč in nam je dejala, da je še več takšnih pri hiši. Potolažili smo jo s tem, da bomo kdaj drugič tudi o njih pisali.
O Minči bi zapisali tudi to, da je vzgojila trd sinove, od katerih je najstarejši že pri vojakih. Ni bilo lahko opravljati odgovorno delo v službi, poleg tega pa še skrbeti za številno družino, ki se ji je v prostem času razdajala z vsem srcem.
Minči je v našem kolektivu zelo priljubljena, ker je vedno pripravljena strokovno pomagati in vzgajati.
Želimo, da bi ostala vedno taka. Zdrava, prizadevna in srečna.
REZKA HEGLER,
TOZD HRANA
Rezka Hegler, poslovodkinja v prodajalni podjetja Mercator — TOZD HRANA, Ljubljana, Poljanska 20.
Že v svoji rani mladosti se je odločila za trgovski poklic. V šoli je kot vestna in pridna učenka pokazala izredno zanimanje za poklic, ki si ga je izbrala. Po končanem šolanju se je kot 18-letno dekle priglasila k Hrani in se resno oprijela trgovskega poklica. Ta mladostna zagnanost do poklica, ki je v njej vrela kot neusahljiv vrelec ji je pripomogla prebroditi vse mogoče težave s katerimi se je srečavala.
Kot prodajalka je nabirala izkušnje po raznih naših prodajalnah, zlasti pa v nekdanji naši trgovini v Nazorjevi ulici. Ker je pokazala pri svojem delu izredne uspehe, smo ji zaupali veliko bolj odgovorne naloge. Kot namestnica poslovodje je delala v SP Rožna dolina, v trgovini na Eiprovi; v nekdanji trgovini na Gerbičevi ter nazadnje 12 let v prodajalni na Poljanski 20, kjer je že 8 let poslovodkinja.
Zanjo ni utrudljivosti. Kljub temu, da je mati dveh otrok in da je doma prispevala ogromni delež k urejenemu domačemu življenju, je na delovnem mestu
vzor poslovodkinje — delavke, ki nesebično prenaša svoje dolgoletne izkušnje na mlajši kader. Kljub bližnji konkurenci ji je uspelo, da je s svojim kadrom obdržala neoporečne odnose do potrošnikov ter v letošnjem letu podvojila promet.
Poleg svoje angažiranosti v trgovini je veliko pripomogla k uresničitvi samoupravnih načel. Vsako leto je delovala v samoupravnih organih, bodisi da je to bil delavski svet, upravni odbor ali katera od komisij. Letos je v svetu delavske kontrole in upamo, da smo ji to nalogo z ozirom na njene sposobnosti in doslednosti upravičeno zaupali.
CIRIL KOŠMRLJ,
TOZD STANDARD NOVO MESTO
TOZD Standard iz Novega mesta predstavlja Cirila Košmrlja. Rojen je bil 27. 8. 1928 ter je zaposlen v skladišču na delovnem mestu komisionarja v galanterijskem oddelku.
Pri podjetju se je zaposlil že leta 1948. Seveda se je od takrat že večkrat spremenilo ime podjetja; tovariš Košrmlj pa je ostal, rasel s podjetjem ter doživel vse uspehe in neuspehe v petindvajsetih letih zaposlitve.
Najprej se je zaposlil kot nekvalificiran delavec, nato si je pridobil kvalifikacijo. Sedaj dela že več kot deset let na delovnem mestu komisionarja.
V vseh teh letih je bil večkrat izvoljen v samoupravne organe. Bil je nekajkrat član upravnega odbora, delavskega sveta ter izvršnega odbora sindikata. Sedaj pa je tudi predlagan za delegata v delegaciji TOZD.
Z delom samoupravnih organov je redno seznanjen. Je zelo priljubljen med sodelavci ter pripravljen pomagati vsakomur.
Želi pa si, da bi skladišče dobilo nove prostore, da bi imeli boljše delovne pogoje.
IVAN KOVAČ,
TOZD KAVARNA EVROPA
O kavarni Evropa je bilo v glasilu Mercator že nekajkrat pisano. Nismo pa pisali o delavcih te kavarne, ki s svojo požrtvovalnostjo in humorjem že vrsto let strežejo različnim gostom. Podnevi so gostje kavarne navadno starejši ljudje. Njih postrežemo s kavico, mlekom, slaščicami ter različnimi revijaimi in časopisi. Zvečer pa se gostje bistveno spremene. Semkaj prihajajo mlada dekleta in fantje različnih poklicev in narodnosti.
Prava umetnost se je ujeti s tako .različnimi gosti. Odlično pa to uspe našemu šefu strežbe tovarišu Ivanu Kovaču.
Rodil se je na Hrvatskem, slovenskim staršem. Svoje otroštvo in mladost je preživel v Celju, kjer se je v kavarni Evropa izučil za poklic natakarja.
V naši kavarni je zaposlen polnih devetnajst let. Sprva je bil na delovnem mestu natakarja, v zadnjem času pa je napredoval v šefa strežbe.
Med gosti in zaposlenimi je zelo priljubljen. S svojim humorjem prežene marsikatero slabo voljo gostov in svojih sodelavcev.
Tovariš Kovač aktivno sodeluje v organih upravljanja. Je predsednik izvršilnega odbora, delegat v skupnem delavskem svetu in predlagani kandidat v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana-Center.
SLAVKA KRŽIČ,
TOZD VRHNIKA
Slavka Kržič je bila rojena 13. 11. 1944. leta v Zabočevem pri Borovnici. Po končani osemletki v Borovnici se je izučila za prodajalko mešane stroke v trgovskem podjetju KRIM Borovnica.
Že po prvem letu službovanja so ji zaupali poslovodsko mesto, na katerem se že dvanajst let uspešno uveljavlja.
Tovarišica Slavka se je zavedala, da mora poleg praktičnega znanja, ki si ga je pridobila na delovnem mestu poslovodkinje, pridobiti tudi večje teoretično znanje. Zato se je leta 1967 vpisala v poslovodsko šolo. Kljub obilnemu delu v prodajalni, je šolo v rednem roku uspešno končala in se s še večjim elanom posvetila svojemu delu.
Ko je Slavka prevzela mesto poslovodkinje v trgovini KRIM, je bil letni promet trgovine 100 starih milijonov, danes pa presega promet že preko 700 starih milijonov. Res, da je bila trgovina v letu 1972 adaptirana in modernizirana, vendar se kljub temu lahko malokateri poslovodja pohvali s tako velikim skokom prometa.
V času njenega vodenja trgovine se je v njej izučilo 14 učencev, ki jih je znala tovarišica Slavka vzgojiti v dobre trgovske delavce.
Kljub veliki delovni obremenitvi v prodajalni in družini, je Slavka vedno našla čas, da se je aktivno udeleževala v procesu delavskega samoupravljanja in tako prispevala k splošnemu razvoju TOZD Vrhnika.
MILENA KUŠLAN, TOZD EMBA
Milena Kušlan se je rodila v delavski družini v Ljubljani. Vojna vihra ni prizanesla družini s tremi otroki. Oče je padel v partizanih, mati pa je bila politični komisar bataljona in je po vojni prejela spomenico.
Trdo življenje v delavski družini, polno odrekanj in bridkosti, je kovalo značaj in upornost Milene.
Pri delu je dosledna in še tako velike naloge se ne ustraši. Njena pripravljenost pomagati človeku je tista poteza njenega značaja, zaradi katere je med delavci v EMBI priljubljena in cenjena.
Zaupanje delavcev v sposobnost in pridnost Milene se izraža tudi v tem, da je opravljala veliko funkcij. Danes je prejela novo odgovornost, bila je izvoljena za sekretarja OOZK. Aktivna je tudi izven EMBE.
V EMBI dela na delovnem mestu obračunskega referenta toda veliko dela tudi z drugih področij dela. Njeno enajstoletno delo v EMBI je med delavci izredno cenjeno in zasluži javno pohvalo.
JOŽE MIKOLIČ,
TOZD HLADILNICA
Jože Mikolič po končani osemletki ni imel možnosti, da bi se česarkoli izučil. Potem, ko je prišel iz Krope, kjer je bil zaposlen v tovarni Plamen, je poiskal delo v TOZD Hladilnica in se zaposlil kot nekvalificiran delavec. Ko je bil ustanovljen Sklad za šolstvo so mu v Hladilnici omogočili, da je končal večerno šolo za prodajalce. Kmalu zatem je prišel na delovno mesto pomočnika skladiščnika. Kljub temu delovnemu mestu pa mora Jože še vedno prijeti za vsako delo, kjer je pač potrebno. Njegovi predpostavljeni pa so mu obljubili, da bodo takoj, ko bo mogoče, uredili tako, da bo res imel delo, ki ga zahteva delovno mesto pomočnika skladiščnika.
V	želji po izpopolnjevanju, je že pred časom začel študirati na večerni komercialni šoli, ki pa jo je moral zaradi prezaposlenosti v službi in doma zaenkrat prekiniti. Takoj ko bo mogoče, pa se namerava ponovno vpisati in šolo tudi končati. Zaveda se, da mu vsaka izobrazba odpira možnosti napredovanja na delovnem mestu.
V	svojem kolektivu se dobro počuti in tudi z delovnim me-
Nadalj. na str. 4
Nadalj. s str. 3
stom je Jože zadovoljen. S sodelavci se dobro razume, zato je med njimi tudi priljubljen. Je pošten in delo, ki mu je zaupano, opravlja vestno ter ima o vsaki stvari lastno mnenje, ki ne dovoljuje vpliva drugih.
Že od vsega začetka je član sindikata, bil je član komisije za delitev osebnih dohodkov, član disciplinske komisije ter član delavskega sveta. Na nedavnih volitvah pa je bil izmed 20 kandidatov iz Hladilnice, poleg še drugih štirih, izvoljen tudi za delegata v Zbor delegatov TOZD pri občinski skupščini.
Jože Mikolič živi z ženo in triletnim sinom v Ljubljani in je svojemu kolektivu hvaležen, da mu je s stanovanjskim kreditom omogočil kupiti lastno novo stanovanje.
IVO PAVLOVIČ, TOZD TMI
V TOZD TMI imamo veliko pridnih in zaslužnih delavcev, ki pri nas že dolga leta uspešno delajo. Prav oni so tisti, ki imajo naj večje zasluge za doseg velikih uspehov naše TOZD.
Tovariš Ivo Pavlovič je eden naj starejših članov kolektiva. Rojen je 1914 leta. Izhaja iz delavske družine. Med vojno je bil v internaciji, aktivno je delal v NOB in že leta 1946 postal član ZK.
V	našem delovnem kolektivu je od leta 1954. Poleg izredne pridnosti na delovnem mestu, je ves čas aktivno sodeloval v samoupravnih organih kot član DS in UO. Imel je tudi razne politične funkcije v sindikatu in ZK.
V	svoji delovni enoti je priden, upoštevan in med kolektivom iz-izredno priljubljen delavec.
MARIJA PARAVINJA,
TOZD GRMADA
Politični aktiv TOZD GRMADA je na enem izmed sestankov obravnaval številne naše delavce, ki so izredno zaslužni pri razvoju podjetja. Pri tem je ugotovil, da ni lahko odločiti, kdo je najbolj uspešen. Ko pa smo govorili o tovarišici Mariji Para-vinja, smo bili vsi soglasni, da resnično zasluži priznanje.
Rodila se je 9. L 1925. leta v slikoviti vasici Podstenšek pri Ilirski Bistrici. V družini je bilo 11 otrok. Leta 1942 so jo Italijani odgnali v internacijo, skupno z
osmimi člani družine. Po kapitulaciji Italije se je vrnila na požgani dom ter bila aktivna članica NOB do konca vojne. Leta 1944 je bila sprejeta v SKOJ, kasneje tudi v KP.
Po osvoboditvi jo kot mladinko srečamo pri gradnji prog Brčko—Banoviči in Šamac—Sarajevo. Za pridnost je bila večkrat pohvaljena in proglašena za udarnico.
Leta 1948 se je zaposlila pri ljubljanski NAPROZI, kasneje pri MINOTU. Ta čas je opravila več tečajev, med njimi tudi tečaj za poslovodjo.
Ob ustanovitvi trgovskega podjetja Grmada je prevzela mesto poslovodkinje v šišenski 63, kjer je že polnih dvaindvajset let. Kljub temu, da se je tovarišica Marija v tem času poročila in imela tri otroke, je vedno odlično vodila poslovanje.
Tovarišica Marija je v tem času vzgojila številne trgovske delavce. Ni samo dobra trgovska delavka, temveč tudi dobra voditeljica, saj zna dobro in uspešno pristopiti k svojim sodelavkam. Še posebno dober odnos ima do mladega kadra.
Primanjkljajev v trgovini ne poznajo. V lanskem letu je poslovalnica, pod njenim vodstvom dosegla najvišji povprečni promet na m3 čiste prodajne površine m sicer v znesku 703.417. To je rekord v samopostrežbah Grmade.
Tovarišici Mariji, ki jo šišenski občani imenujejo kar »šišenska Marija«, želimo obilo sreče in zadovoljstva v poslovnem in družinskem življenju.
MILAN PERKO,
TOZD PRESKRBA TRŽIČ
Iz TOZD Preskrba Tržič so nam poslali sledeči zapis: »Kar polnih sedemindvajset let je že v službi v trgovini. In vsa ta leta v isti prodajalni. V trgovini z živili v Tržiču, kjer je zdaj poslovodja. Tovariš Milan Perko. Vztrajal je, prebredel mnogo slabega; vedno si je dejal: saj bo bolje. Firme podjetij so se menjale, lokal je v teh dolgih letih spremenil svojo notranjost. In ves čas je tu, pod isto streho tudi Milan Perko.«
Pravijo, da ima izreden spomin; pravi živi leksikon da je. Kar vprašajte ga, karkoli v zvezi s trgovino; ali pa kaj drugega.
Kar iz rokava vam stresa odgovor. In pa računanje, to mu gre tudi izredno hitro; na pamet, seveda.
Razen dela v trgovini, ki ga je tako vzljubil, je večkrat sodeloval tudi v raznih samoupravnih organih. Bil je predsednik delavskega sveta, pa upravnega odbora. Sodeloval je tudi v raznih komisijah.
Dvakrat dnevno hodi v službo; pravzaprav se vozi s kolesom, včasih z mopedom. Skozi vse leto, tudi pozimi.
Med sodelavci je priljubljen. In tudi stranke so ga sprejele »za svojega«. Nekatere hodijo k njemu nakupovat že vseh sedemindvajset let.
Za praznik dela, 1. maj, mu iskreno čestitamo.
ANTON STANČIČ,
TOZD ROŽNIK LJUBLJANA
Tokrat predstavljamo direktorja TOZD Rožnik, tovariša Antona Stančiča. Že polnih dvaindvajset let je v tem kolektivu, od ustanovitve. L 3. 1952 je prišel v podjetje na delovno mesto komercialista. Leta 1962 se je trgovsko podjetje Rožnik priključilo Mercatorju in od takrat naprej je tovariš Stančič direktor Rožnika. Ves čas se je trudil za uspeh svoje enote in celega podjetja. V kolektivu je cenjen in spoštovan.
Pri Rožniku pravijo, da ga imajo radi. Za svoje delo zasluži pohvalo, priznanje. Zelo dober je kot direktor, obenem pa vodi tudi komlpetno delo komercialista. Uspeh svoje TOZD ima v glavi; nikdar ni treba raznih podatkov iskati od strokovnih služb.
Njemu gre zahvala za uspešno delo TOZD Rožnik. Pod njegovim vodstvom so zalogo blaga
količinsko tako znižali, da je koeficient obračanja eden najvišjih v Mercatorju.
Seveda pa ne gre pozabiti tudi drugih sodelavcev, ki so do uspeha TOZD Rožnik tudi mnogo doprinesli. Tokrat smo nekaj besed napisali le o tovarišu Stančiču. Ne smemo pa pozabiti tudi na tovarišico Francko Krese, Karla Mlakarja, Marijo Petrič, Ivana Povirka, Slavko Novak in Angelco Belič. Vsi skupaj že od leta 1952 sodelujejo v podjetju skupaj z mnogimi ostalimi, ki so prišli kasneje.
STANKO TERBUC,
TOZD PANONIJA
Stanko Terbuc je rojen pred 51 leti v Spuhlji pri Ptuju.
V	Ptuju se je izučil za trgovca in v trgovski dejavnosti še danes dela. Praktično je vseh 25 let pri istem podjetju, čeprav so se menjavale firme zaradi reorganizacij in to: »Navod«, Okrajni magazin, Preskrba, Panonija in danes Mercator TOZD Panonija.
V	tem času si je pridobil tudi visoko kvalifikacijo in menjaval različna delovna mesta, najdalj pa je zaposlen v skladišču prehrane. Danes je v centralnem skladišču na delovnem mestu referenta prodaje prehrane.
Širok delokrog, ki ga ima na delovnem mestu — zastavljanje cenikov, izdelovanje kalkulacij, stalni kontakti s strankami — mu delno ovira aktivnost, vendar je bil vsa leta med najaktivnejšimi delavci v samoupravnih organih.
Pri prvih volitvah v samoupravne organe je bil izvoljen za prvega predsednika delavskega sveta takratne Preskrbe, predsednika Panonije. Nato je bil nekaj časa predsednik Upravnega odbora, predsednik sindikalne organizacije, skratka bil je v organih, kjer smo rabili delovne, požrtvovalne in preudarne ljudi, kjer se je razpravljalo in odločalo o poslovanju in razvoju podjetja.
Sedaj ne opravlja najodgovornejših samoupravnih in političnih funkcij, ker je bilo sprejeto načelo, da naj se čimveč ljudi zvrsti na teh funkcijah, vendar je še vendo član kake komisije ah odbora, kjer njegove dolgoletne izkušnje pri delu na delovnem mestu, v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji mnogo pripomorejo k kvalitetnemu delu.
Govor tovariša Jožeta Renerja ob podpisu samoupravnega sporazuma
Tovarišice in tovariši!
Dovolite mi, da vas v imenu Mercatorja vse skupaj prav lepo pozdravim.
Kot ste obveščeni iz vabila imamo danes na dnevnem redu samo eno točko, tj. podpis samoupravnega sporazuma.
Vsem vam je znano, da smo samoupravni sporazum pred koncem leta vsi podpisali, razen TOZD Emba.
Zaradi tega nesporazuma je bil sprožen ustavni spor. Na podlagi lastnega iskanja in na osnovi priporočila ustavnega sodišča SRS v Ljubljani, da naj sami najdemo možnost za rešitev spornih določb samoupravnega sporazuma o združevanju, so delegati vseh TOZD in nato tudi delavci vseh TOZD sprejeli spremembe in dopolnitve. Ustavni spor nam je zadržal rok za konstituiranje.
Če bomo danes, v to sem globoko prepričan, da bomo pooblaščenci vseh 25 TOZD podpisali spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator Ljubljana in s tem celotni sporazum, bo hkrati predložen umik ustav-
nega spora ter bomo lahko šteli 26. 3. 1974 kot dan konstituiranja podjetja Mercator.
Volitve delegatov v skupni delavski svet so bile opravljene v vseh TOZD.
Za končno dosego tega sporazuma se moramo posebej zahvaliti za'aktivno sodelovanje tov. Petru Tošu, predsedniku komisije za samoupravljanje pri CK ZKS in tovarišu Pavletu Gantarju, članu Izvršnega sveta ter Ustavnemu sodišču in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da je do tega sporazuma prišlo. S tem je dejansko odprta zelena luč za nadaljnjo uspešno poslovanje.
Umestno se mi zdi pripomniti, da s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma, rešujemo le sporna vprašanja iz razdobja ob koncu leta 1973, ko še ni bilo znano besedilo nove zvezne in republiške ustave.
Tovarišice in tovariši! Sedaj nam narekujeta zvezna in republiška ustava nekatere obvezne, nekatere pa neobvezne spremembe. O tem se moramo pogovoriti, kako bomo te spremembe vskladili v samoupravnem sporazumu.
Najkasneje v 60 dneh od dneva sklenitve samoupravnega sporazuma, (tj. od danes dalje, bomo morali sprejeti v vseh TOZD še statut podjetja in namesto dosedanjih začasnih statutarnih sklepov TOZD statut TOZD. Te bo treba vskladiti z ustavo s samoupravnim sporazumom.
Tovarišice in tovariši. Organ, ki je po zakonu upravičen in dolžan pripraviti navedene spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetju, smo prav mi delegati s svojimi komisijami. Zato je prav, da se že danes temeljito dogovorimo, kako bomo v bodoče delali, tj. da vskladimo samoupravni sporazum z zakonodajo in problematiko podjetja.
Kot vidite spoštovani delegati, pred nami je še delo, katerega moramo opraviti. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi tudi to pomembno nalogo uspešno opravili.
Skratka potrudimo se vsi skupaj, da čim hitrejše in čim uspešnejše opravimo nalogo, katero so nam zaupali kolektivi vseh TOZD.
Hvala lepa.
Poročilo z volitev
V Panoniji verjetno ni delavca, ki ga ne bi priznal, ki ne bi bil z njim vsaj enkrat v kontaktih. Ob 1900-letnici Ptuja je prejel tudi odlikovanje za delo v samoupravnih organih in za zasluge pri razvoju trgovine v Ptuju.
MINKA ZUPANČIČ,
TOZD LITIJA
Tovarišica Minka Zupančič je začela svojo poklicno pot v poslovalnici SAVA v Litiji in sicer v trgovini z mešanim blagom.
Leta 1965 smo ji ponudili delovno mesto namestnice poslovodje v poslovalnici PRI MOSTU v Litiji. Izjavila je, da gre rada v trgovino z živili, ker je vedno najraje prodajala živila, čeprav nekateri živilsko stroko zapostavljajo. Tu je delala do leta 1972. Tega leta pa je spet napredovala. Prevzela je delovno mesto poslo-vodkinje v SP Pri banki. Vesela je bila zaupanja, ki ga je imel kolektiv do nje.
Povedala nam je, da začetek ni bil lahak. Z dobro voljo, veseljem do dela, s trudom in pomočjo kolektiva se je privadila temu delu. Marsikdaj pride tudi do težav, toda z dobrimi medsebojnimi odnosi se vse premaga.
Pri Mercatorju je že trinajsto leto. V tem času je bila večkrat članica samoupravnih organov. Sedaj jo je kolektiv izvolil za delegatko SDS, delavski svet TOZD Litija pa jo je izvolil za člana izvršnega odbora.
Povedala je, da se v kolektivu dobro počuti. Sedaj, ko smo ustanovili v Litiji svojo temeljno organizacijo dela upe, da bodo vsi zadovoljni in da bodo samoupravljanje in medsebojne odnose še izboljšah.
Na vprašanje, kaj si najbolj želi, je odgovorila, da si želi obnovitve poslovalnice.
Mercator
V četrtek, 28. marca, smo tudi delavci TOZD Trgovine na debelo in Delovne skupnosti skupnih služb volili delegate za zbor delegatov TOZD pri Občinski skupščini.
Odprti sta bili dve volišči in sicer na Aškerčevi 3 in v centralnem skladišču v Tobačni 7.
Listi delegatov sta bili zaprti kar pomeni, da smo volili toliko delegatov, kolikor jih je bilo na listi.
Odločitev ni bila težka. Struktura kandidatov je bila takšna kot smo si želeli. Več mladih, več žensk in ne vedno ista imena.
Na listi delegatov TOZD Trgovine na debelo so bili naslednji delegati, ki so dobili naslednje število glasov:
1.	Anica Bajec 364 glasov,
2.	Vera Lasič 364 glasov,
3.	Anton Pugelj 373 glasov,
4.	Vera Valant 343 glasov,
5.	Rajmond Vaupotič 338 glasov,
6.	Božo Zalar 367 glasov.
V volilnem imeniku je bilo vpisanih 493 volilcev. Volilo jih je 410, 70 pa se jih upravičeno ni udeležilo volitev.
Delovna skupnost skupnih služb pa je izvolila naslednje delegate, za katere smo glasovali s sledečim številom glasov:
1.	Vasja Butina 136 glasov,
2.	Vera Gradišar 121 glasov,
3.	Josipina Grm 138 glasov,
4.	Jože Mikuž 131 glasov,
5.	Mirjana Oblak 138 glasov,
6.	Vica Silič 116 glasov.
Volilo je 155 volilcev od 166.
Izvoljenim delegatom iskreno čestitamo z željo, da nas uspešno zastopajo v zboru delegatov TOZD.
Nada Lombardo
Evidentirana možna kandidatura za
■ i	flai	n
Člani Sveta 00 ZK in 10 konference OOS so na svoji seji 1. 4. evidentirali možna kandidata za predsednika in namestnika predsednika skupnega delavskega sveta.
Skupni delavski svet šteje 50 delegatov, vsako TOZD zastopata dva. Pri izbiri možnih kandidatov so upoštevali določene kriterije. Tako so glede na strukturo zaposlenih, v kolektivu so večinoma ženske, menili, naj bi funkcijo predsednika SDS zaupali eni od tovarišic.
Upoštevali so tudi družbeno in politično irazgledanost kandidata in pa seveda delavnost in uspešnost na delovnem mestu.
Odločili so se za naslednja kandidata: možen kandidat za predsednico skupnega delavskega sveta je tovarišica Slavka Damjanovič, poslovodkinja iz TOZD Grmada, za namestnika predsednice pa tovariš Franc Zadravec, sekretar iz TOZD Panonija.
N. L.
Delesatske volitve v TOZD Investa
V TOZD Investa smo imeli eno samo volišče, ki je bilo odprto od 6.30 ure dalje. Delovna skupnost je volila pet članov delegacije izmed osmih predlaganih. Za petega člana delegacije smo morali izvesti ponovne volitve,
ker sta imela peti in šesti kandidat enako število glasov.
Ob izpoljnevanju glasovnic ni šlo zgolj za formalno državljansko dolžnost, saj bodo člani delegacije v neposrednem stiku delovnih ljudi pri družbenem odločanju za naš BOLJŠI JUTRI.
Naš fotoreporter je zabeležil trenutek, ko je volil tovariš Jože ing. Senica, svetnik v komerciali.
Člana volilne komisije TOZD Investa Miha Šmuc in Vido Bevc.
Dne 19. 3. 1974 so se mladinci odločili, da končno izvedejo eno izmed akcij našega programa za leto 1974, to je pomagati vsaj delno pri ureditvi skladišča. V ta namen so pri vhodu v živilsko skladišče v Tobačni ulici postavili Mercatorjev pano, ki bo verjetno v veliko olajšanje tudi našim dobaviteljem, saj ga je mogoče videti že s Tržaške ceste.
(Na sliki: mladinci Horvat, Selak, Pervanje in Hvdla pri delu.)
Stalna skrb: izboljšanje delovnih pogojev in trgovine
Iz poročila o dveletni mandatni dobi osnovne organizacije ZK v podjetju Mercator TOZD Idrija povzamemo, da so se temeljito lotili reševanja in odpravljanja slabosti v delovni skupnosti. Ugotavljamo, da se je dejavnost odvijala v okviru akcijskega programa, stališč in sklepov sprejetih na zasedanju občinske konference in osnovne organizacije ZK.
Težave in problemi pri organiziranju TOZD so prebrodene. Samoupravno življenje je steklo, v TOZD so organizirane razne komisije, katerih skrb so problemi določenih področij dela. Stalna skrb članov samoupravljanja in drugih družbeno-političnih organizacij pa je namenjena delovnemu človeku.
V letu 1973 so dobili stanovanje trije delavci, v letu 1974 pa ponovno dva delavca.
Iz poročila povzamemo tudi ekonomsko stanje TOZD Idrija.
Celoten dohodek se je povečal za 12,26 %. Zaradi porasta cen storitev in materiala so narasla tudi porabljena sredstva za 12,55 %_, dohodek pa je narasel le nekaj nad 10 %. Za osebne dohodke je bilo porabljenih 19 % več, za zakonske in pogodbene obveznosti pa 13 % več.
Odplačilo anuitet veže TOZD, da bo moral rezervirati del dohodka že med letom. Blagovnica bo bremenila z začetnim zneskom 17,000.000 dinarjev več let. Kljub temu pa bo treba misliti na gradnjo novih skladišč, trgovine kuriva in gradbenega materiala, trgovine na Vojskem in vrsto drugih manjših investicij. Novi predpisi pa omogočajo take investicije pod dokaj težjimi pogoji kot do sedaj.
Čeprav bo potrebnih precej naporov, bo vsekakor treba skrbeti za nadaljnji razvoj trgovinske mreže in gradnjo novih objektov.
Predstavljamo vam TOZD Trgopromet
stvi za razširjeno reprodukcijo. Iz tega sledi, da bomo stagnirali oziroma obstali pri tem, kar imamo. Rešitev za trgovino je v današnjem času možna samo s konverzijo kratkoročnih kreditov, ki jih imamo trenutno pri Ljubljanski banki približno 3,200.000. din.
Do-sedaj Ljubljanska banka ni kazala kaj večjega razumevanja
cev. V zadnjem času ugotavljamo, da se je fluktuacija omejila na minimum in tako zaznamujemo v minulem letu neznatno fluktuacijo. Če le-to primerjamo z letom 1969 ali 1970, ko je bila filuktuaoija na višku, saj nam je tedaj fluktuiralo tudi do 15 % zaposlenih, lahko trdim, da je odstotek danes kar desetkrat manjši, znaša le 1,5 % do 2 %.


/ M
Tovariš Jože Berlan je direktor TOZD Trgopromet Kočevje. Kar polnih sedemindvajset let je že zaposlen v trgovini. Bil je šef prodaje, nabave, vodja splošnega sektorja, pa šef komerciale; zdaj je že četrto leto na mestu direktorja.
Tokrat smo odšli v Kočevje. V tej številki našega časopisa smo se namenili malo bolj obširno povedati to in ono o TOZD Trgo promet Kočevje. Potrkali smo najprej na vrata tovariša direktorja, Jožeta Berlana.
No, pa besedo prepustimo kar njemu. Tole nam je povedal o TOZD Trgopromet.
»Trgovsko podjetje Trgopromet se je pripojilo k Mercatorju 1. 1. 1970. leta. V svojem sestavu ima triintrideset prodajalen in servisno dejavnost — to je radio-elektro servis. Pri nas trgujemo na debelo in na drobno. Približno 60 % prometa pri tem odpade na poslovanje na debelo, ostalih 40 % pa gre na račun maloprodaje. Naša grosistična dejavnost sega v občine Ribnica, Čabar, Delnice in Črnomelj. Za to delo imamo tudi svojega potnika. Leta obiskuje enkrat tedensko naše odjemalce.
ZAKLJUČNI RAČUN
V preteklem letu smo dosegli približno 141 milijonov celotnega dohodka; to pomeni v primerjavi z letom 1972 indeks 125,9 0/0. Razveseljivo je tudi to, da je tudi dosežen dohodek enak celotnemu dohodku. Ostanek dohodka pa je nižji. Če ne bi bilo izrednih dohodkov, potem bi bilo težko deliti na sklade — na poslovni sklad in sklad skupne porabe. Za nas je predvsem boleče to, da sta bila v letu 1971 sprejeta za trgovino dva stabilizacijska zakona; zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev za pokrivanje zalog v trgovini. Po tem zakonu bomo morali v štirih letih pokriti lastne zaloge, zaloge z lastnimi sredstvi, zato moramo usmerjati ves ostanek dohodka v poslovni sklad namesto za povečanje lastnih obratnih sredstev. Za nas pomeni veliko težavo prav ■naraščanje cen; vzporedno z naraščanjem cen pa nam tudi naraščajo zaloge med letom. Za približno 20 %; iz česar lahko sklepamo, da smo dolžni poleg rednega obroka dodatno usmerjati v poslovni sklad za obratna sredstva še približno dva milijona dinarjev. če bo tako stanje tudi v prihodnje, ni izgledov, da bo trgovina razpolagala s sred-
za trgovino glede dodeljevanja dolgoročnih kreditov in smo tako v letu 1973 dobili s konverzijo le približno 770.000 din, kar pa ne zadošča za povečanje zalog, ki so nastale zaradi zvišanje cen.
Razlika v ceni pada iz leta v leto. Da je temu tako, je kriv v veliki meri predpis o zamrznje-nju marže iz leta 1971. Tako se nam dogaja, da promet narašča približno 26 %; nasprotno pa ugo-tavljamo, da naraščajo materialni stroški zaradi zvišanja življenjskih stroškov pa naraščajo tudi osebni dohodki zaposlenih.
VSAK ŠESTI PRODAJALEC SE DODATNO IZOBRAŽUJE
V TOZD Trgopromet imamo 198 redno zaposlenih in 58 učen-
Naši samoupravni organi posvečajo veliko pozornost izobraževanju kadrov. Vsako leto sprejmemo na praktično izobraževanje 15 do 20 učencev. V letošnjem letu pa se dodatno izobražuje v srednji komercialni šoli in poslovodski šoli še 30 zaposlenih prodajalcev. Iz te številke lahko sklepamo, da se samo v teh dveh šolah dodatno izobražuje skoraj vsak šesti prodajalec. V večini so pogodbeno vezani za plačilo šolnine skladno s pravilnikom o izobraževanju in sicer tako, da bodo po končanem šolanju ostali pri naši TOZD najmanj dvakratno dobo šolanja.
UČENCEM VEČJE NAGRADE
Naj povem še nekaj besed o nagrajevanju učencev. Zaradi na-
raščanja stroškov vzdrževalnine v domu učencev v trgovini, bo potrebno učencem povečati nagrade. Dosedanje nagrade namreč ne krijejo niti polovice stroškov, ki jih ima učenec samo za plačilo vzdrževalnine v internatu. Iz sindikalne liste in predloga za spremembo samoupravnega sporazuma za vsklajevanje in delitev osebnih dohodkov je že razvidno, da bo tu storjen korak naprej in da je tu predlagana minimalna nagrada v znesku 500 din. Nagrade učencem so v letu 1973 znašale približno 175.000 din. V kolikor se bodo povečale za 100 %, bomo imeli v letu 1974 toliko manj dohodka, če bomo hoteli doseči tak dohodek kot v preteklem letu, bi bilo nujno marže sprostiti in s tem omogočiti trgovini, da posluje tako, kot posluje ostalo gospodarstvo.
Ko smo na zboru delovnih ljudi obravnavali zaključni račun za leto 1973, smo vsem delavcem prikazali potrebo po sredstvih, hkrati pa tudi seznanili, da je ta zbor pristojen, da odloča o končni delitvi sredstev po zaključnem računu. Zaradi velikih potreb po sredstvih tako za obratna sredstva za pokrivanje zalog kot tudi za nabavo osnovnih sredstev, se je kolektiv odločil, da se sredstva razdelijo tako, kakor je podal predlog zaključnega računa delavski svet. Sicer bi zašli v velike težave, v kolikor ne bi pokrili obratnih sredstev in ne uspeli nabaviti najnujnejših osnovnih sredstev, kot so tovornja-ikd in vozila za razvoz blaga potrošnikom.
STANOVANJA, STANOVANJA
Glede na strukturo zaposlenih je stanovanski problem iz leta v leto večji. Starejše generacije odhajajo v pokoj, mladi dorašča-jo; in za vse te nove kadre bo treba v perspektivi dobiti ustrezna stanovanja. S srednjeročnim programom stanovanjske izgradnje smo se obvezali, da bomo v bodoče odvajali namensko za stanovanjsko izgradnjo 8 % od bruto osebnih dohodkov. Žal nam pičlo odmerjena sredstva omogočajo nakup le enega družinskega stanovanja. Pri tem moramo
Nadalj. na str. 8
Ko smo se mudili v Kočevju, nismo obiskali le prodajalne v samem mestu. Odpeljali smo se tudi na podeželje. V vasi Željne smo si ogledali novo trgovino, ki so jo odprli ob koncu lanskega leta.
To je že tretja poslovalnica te vrste, ki jih je v zadnjem času odprla TOZD Trgopromet. Objekt ustreza manjšim naseljem, je dokaj poceni in postavljen v nekaj mesecih.
Željnani in okoličani so veseli nove trgovine, ki jim nudi vse tisto, kar potrebujejo. Trikrat na teden je trgovina dobro založena s sadjem in zelenjavo, v prihodnje pa bodo lahko tu kupovali tudi meso. Poslovalnica ima okrog 15.000 dinarjev mesečnega prometa. V njej delata le poslovodja in učenka, ki je trenutno v šoli.
Sindikat - nosilec samoupravnega življenja
V	tem sestavku vas seznanjamo tudi z delom samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v TOZD Trgopromet. O tem smo napravili tale zapis.
Tovariš Metod Oražem je predsednik osnovne organizacije sindikata. To funkcijo mu je kolektiv tokrat zaupal že četrtič.
V	pogovoru nam je povedal, da se sindikat loteva vseh nalog, ki
Tovariš Metod Oražem, predsednik IO OOS TOZD Trgopromet Kočevje.
mu jih določa nova ustava. Delavci združeni v sindikatih razvijajo in uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravne odnose, zato naj bo sindikat nosilec samoupravnega življenja v kolektivu.
Predstavljamo vam TOZD Trgopromet
Zadnje tri mesece je imel Izvršni odbor OOS polno dela. Pripravil je tri zbore delovnih ljudi, ki so bili v večernih urah. Na enega od njih so povabili republiškega poslanca tovariša Draga Benčino, ki je članom kolektiva obrazložil temeljna načela nove ustave. Spet na drugem zboru so delavci izvedeli vse o delegatskem sistemu, ki izhaja iz temeljnih samoupravnih skupnosti — TOZD in krajevnih skupnosti in zagotavlja združevanje interesov proizvajalcev delavcev in občanov določenega področja. Pojasnili so, da bodo nove skupščine preko svojih delegacij izražale le interese delovnih ljudi, kakor tudi občinske skupščine kjer se neposredno združujejo delegacije delavcev v zboru združenega dela. Kolektiv so informirali tudi o tesni povezavi temeljnih organizacij združenega dela s krajevno skupnostjo.
Izvršni odbor OOS se je polno angažiral tudi pred volitvami delegatov TOZD in delegatov družbenopolitičnega zbora mestne in občinske skupščine in krajevne skupnosti.
Na zadnjem zboru kolektiva so apelirali na vse zaposlene, da se udeležijo referenduma za samoprispevek ter da glasujejo za združevanje sredstev; 1 % od neto osebnega dohodka, bi porabili za komunalno ureditev Kočevja in okolice.
Izvršni odbor šteje 18 članov, med njimi pa najdemo kar šest mladincev. Mladina v naši kočevski TOZD ni organizirana, zato si je IO OOS določil za svojo nalogo, da pomaga pri ustanovitvi aktiva mladih delavcev.
Pripravljeni so jim pomagati tako z nasveti kot tudi finančno in upajo, da bodo mladi njihove pomoči veseli in da bodo tudi s svoje strani pokazali zanimanje.
Tudi športno udejstvovanje in rekreacijo zaposlenih IO OOS ni zanemaril. Organizirali so športne sekcije tako kegljaško, ki žal
ni dolgo delala, in pa strelsko in šahovsko, ki deluje v okviru občinske strelske in šahovske zveze. Za rekreacijo pa so poskrbeli na ta način, da so postavili hišico v Umagu in nabavili dve avto prikolici, ki ju bodo tudi letos namestili v Medveji pri Opatiji. Tako bodo člani kolektiva tudi letošnje poletje lahko poceni letovali.
Razveselili so tudi tiste, ki radi obiščejo gledališke predstave. Pri SNG so odkupili 10 abonmajev, kar pa je zanimanje članov kolektiva za gostovanje SNG v Ko-
čevju veliko, bodo število abonmajev povečali na 20.
IO OOS želi za svoje člane kolektiva letos organizirati ekskurzijo v Beograd, kjer bi si ogledali našo veleblagovnico. To za enkrat še ni dokončen sklep, ker še niso zagotovljena finančna sredstva.
Ob koncu zapisa o delu IO OOS naj povemo, da veliko sodelujejo z občinskim sindikalnim svetom, še prav posebno pa so pohvalili delo IO konference OOS Mercator, kjer so vključeni tudi njihovi predstavniki.
Nove funkcije in pristojnosti delavskega sveta
V mesecu februarju je bil tudi v TOZD Trgopromet konstituiran nov delavski svet. Šteje 21 članov, med delegati najdemo 8 žensk in 4 mladince. Njegov predsednik je tovariš Drago Pavuna, ki nas je seznanil z vsebino prvih treh sej.
Februarja je bila 1. redna seja delegatov delavskega sveta na kateri so izvolili kolektivne izvršilne organe in sicer 9 članov v izvršni odbor, 5 članov v odbor za splošni ljudski odpor in 3 člane v štab za civilno zaščito in 5 članov v odbor za plan in družbena sredstva.
Na drugi seji so med drugim obravnavali predlog zaključnega računa, ki so ga posredovali v dokončni sprejem zboru delovnih ljudi. Obravnavali so tudi sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator s katerimi naj bi bila vsklajena stališča o spornih vprašanjih.
Nadalje je delavski svet obravnaval in predlagal spremembo Pravilnika o delitvi OD po katerem naj se obračunske osnove dvignejo za 10 %.
Na dnevnem redu tretje seje je bila ena izmed točk obravnava začasnega statutarnega sklepa o oblikovanju in številu delegacije y zbor združenega dela pri Skupščini občine Kočevje. Delegacija
TOZD Trgopromet naj bi štela 5 članov od katerih bi se en član udeleževal sej zbora združenega dela. Delegati DS so imenovali tudi volilno komisijo za volitve delegacije v občinsko skupščino.
Predsednik delavskega sveta TOZD Trgopromet, tovariš Drago Pavuna.
Nadalj. s str. 7
upoštevati, da po družbenem dogovoru, ki smo ga sprejeli v kočevski občini, odvajamo približno 120.000 din v solidarnostni sklad za izgradnjo stanovanj mladih zakoncev, enak znesek pa tudi dajemo v sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje. Tako nam ostane doma le toliko sredstev, da z njimi kupimo eno družinsko stanovanje. Približno 100.000 dinarjev pa predvidevamo za kredite za zasebno stanovanjsko izgradnjo.«
»Tovariš direktor, v začetku ste povedali, da ste se k Mercatorju priključili s 1. 1. 1970. Kako se vam je to obneslo?«
»Cilj naše pripojitve k Mercatorju je bil v hitrejšem razvoju TOZD Trgopromet. Žal do danes navzven to ni opazno, ker novih objektov v tem času nismo zgradili, niti pridobili. Naš cilj pripojitve pa ni bil samo v tem, temveč je bil namen tudi ta, da bi združeni v Mercatorju pridobili v naši industriji in pri ostalih dobaviteljih ugodnejše pogoje pri nabavi blaga. Lahko trdim, da se je ta cilj uresničil, kar je razvidno tudi iz zaključnih računov. Izredni dohodek kaže iz leta v leto ustrezno povečanje.«
Na našem obisku v Kočevju smo se oglasili tudi v samopostrežni prodajalni. Angelca Šilc, simpatična poslovodkinja pravi, da se pri njih dobi prav zares vse. V lepi, veliki prodajalni je na voljo vse, od gospodinjskih potrebščin, do galanterije, kozmetike, tekstila. No, tudi »suha roba« se dobi tod, saj smo blizu Ribnice. Stranke so zadovoljne, saj Angelca s svojmi sodelavci skrbi, da je vedno vsega dovolj. Pa lep promet imajo, takole okrog 80 milijonov, z bifejem vred. Ce se boste slučajno mudili v Kočevju, pojdite pogledat. Vsaj na kavico!
Cvetje
v poslovalnici ^ Galanterija
Trgovine TOZD Trgopromet v Kočevju so več ali manj lepo urejene in dobro založene. Nekatere med njimi pa zaslužijo še posebno pohvalo, kot na primer poslovalnica Galanterija.
To je prostorna, sodobna in funkcionalno opremljena trgovina. Navdušeni smo bili nad bogato in pestro izbiro blaga in nad prijaznimi prodajalkami, še posebno všeč nam je njihova skrb za urejenost lokala. Po stropu in nad prodajnimi policami se vije lepo negovan bršljan kar daje lokalu domač videz.
To in ono iz Kočevja...
Še prav posebno radi kupci segajo po že aranžiranih darilih, zato jih imajo vedno nekaj na zalogi. Tovarišico Marijo Ciglič smo zalotili ravno, ko je kupcu svetovala dober nakup.
Na prodajnih policah smo videli izdelke iz stekla in kristala, kozmetiko, torbice, dežnike, volno, igrače, glasbila in drobno galanterijsko blago.
Kljub temu, da je trgovina nekoliko odmaknjena od centra se lahko pohvali s kar lepim prometom. V lanskem letu so imeli 2,460.000 dinarjev prometa. Največ prodajo darilnih predmetov, kot so izdelki iz porcelana in kristala, zato imajo tudi naj večjo prodajo v mesecu decembru in marcu.
»Kupci radi zahajajo k nam,« je pripovedovala poslovodkinja, tovarišica Marija Ciglič, »ker dobe veliko izbiro daril, ki jih tudi brezplačno aranžiramo.«
Dekleta se v kolektivu dobro počutijo. Le eno jim ni prav po godu: to je deljen delovni čas, ki jih takorekoč skozi ves dan odteguje od družine. Problema se zaenkrat še ne bo dalo rešiti, ker ima poslovalnica prenizek promet za non-stop poslovanje.
TOZD Trgopromet v Kočevju ima svoja lastna skladišča, v dveh stavbah. Prvi objekt je bil zgrajen leta 1962, drugi pa leto kasneje. Skupaj imata skladišči približno 1700 m2 koristne površine. V prvem objektu je skladišče z živili, v spodnji etaži pa je tudi hladilnica. V drugem poslopju je v kleti skladišče pijač, ostali dve etaži pa sta namenjeni galanterijskemu blagu. Skladišče ima svoj lastni industrijski tir; tako lahko vagonske pošiljke pošiljatelj dostavi prav do skladišča.
Da bi olajšali težaško delo, bodo v letošnjem letu nabavili viličarja za prevoz težjih paleti-ziranih tovorov. Tu gre predvsem za pivo, radensko in razne sadne sokove, ki jih dobavitelji prevažajo na paletih. Hkrati bo viličar pomagal lahko tudi pri težjih tovorih v prodajalni z že-
leznino in v prodajalni z gradbenim materialom.
Radlo-elektro servisna delavnica ima vedno polne roke dela. In vedno dosti težav, ker se za nekatere aparate težko dobe rezervni deli. Na našem tržišču je veliko raznih znamk akustičnih aparatov, rezervnih delov pa ni na razpolago. Stranke večkrat negodujejo zaradi tega. Dejavnost servisa se poveča predvsem pozimi, vendar servis ni akumulativen, ker je cena za uro dela minimalna, saj znaša komaj nekaj nad 30 din. Dohodek, ki ga ustvarjajo sami, komaj pokriva osebne dohodke. Materialnih stroškov pa ne pokrije v celoti in se le-ti krijejo iz dohodka TOZD.
Težko fizično delo moti predvsem tiste, ki so zaposleni v trgovini z gradbenim materialom. Da bi omilili te težave, bo na pomoč
že v letošnjem letu priskočil viličar. No, naj ob tem povema tudi to, da še vedno primanjkuje cementa, apna in opešnih izdelkov.
— Tale stroj za pomivanje posode, ki si ga sam skonstruiral, po mojem bolj sodi v muzej, kot pa v kuhinjo ...
Še poseben čar daje kočevski poslovalnici Galanterija cvetje, ki ga dekleta z vsem veseljem gojijo.
Besedo '
Dekle na fotografiji je Irena Turk, učenka prvega letnika šole za prodajalce v Kočevju. Svoje praktično delo opravlja v poslovalnici Galanterija. Presenetila nas je s prijetnim vedenjem za pultom. Sklenili smo, da jo v nekaj besedah predstavimo.
Doma je iz Šalke vasi pri Kočevju. Postati prodajalka si je že dolgo želela. Sedaj je to postala resničnost. Seveda, še ne povsem, saj mora Irena opraviti še dva letnika in zaključni izpit.
Povedala nam je, da se v kolektivu dobro počuti. Zaupala mi je tudi, da malo ve o matičnem podjetju, nekoliko več pa je seznanjena o kolektivu TOZD Trgo-promet. Ugotavljala je, da tako-rdkoč vsi mladi malo vedo o tem. Poznajo le življenje v trgovinah, onič pa ne vedo o poslovanju celotnega kolektiva, o samoupravljanju in podobno. Možnosti, da se s tem seznanijo, so, le potrudijo se ne ali pa ne vedo, kdo bi jim lahko postregel z želje-nimi informacijami.
Pokramljali sva tudi o mladih iz Trgoprometa. Irena si želi, da
; mladi
loga njih samih, je menila Irena, le potruditi se bo treba in pri-stopiti v akcijo za ustanovitev aktiva.
Vodil naj bi mlade nekdo izmed starejših mladincev, ki bi uživdl ugled, nekdo, ki ima v tem že izkušnje.
»Pravzaprav smo mladi, predvsem učenci, zelo zainteresirani, da se ustanovi aktiv mladih in če po pravici povem, z veseljem

Mercator
čakamo na ta dogodek,« je zaupala Irena. Odkrito pa je priznala tudi to, da veliko mladih neupravičeno sodi, da ne bi imeli v imenu svoje organizacije kaj govoriti, da o problemih ne bi hoteli razpravljati, da bi raje zadržali zase, ker bi se bali zameriti starejšim in podobno.
bi se mladi združili v svoji orga- Toliko sva se pogovorili z Ireno nizaciji. Le nikogar ni, ki bi jih	in upajmo, da bomo kmalu lahko
zbral in jih navdušil za delo v	govorili že o prvih akcijah mla-
mladinski organizaciji. To je na- dih.
Simpatičnega Franca Gorca smo srečali v skladišču TOZD Tr-gopromet. Je oddelkovodja na oddelku s pijačami, kjer je zaposlen že celih dvaindvajset let.
Nekoliko smo ga zmotili pri njegovem delu. Razkazal nam je svoj oddelek, ki je lepo urejen. Izvedeli smo, da imajo na zalogi 5000 zabojev alkoholnih in brezalkoholnih pijač, da dnevno izdajo 1000 zabojev piva in seveda nič manj mineralne vode. Tudi to nam je vedel povedati, kaj Kočevarji in okoličani najraje pijejo. Med namiznimi vini prodajo največ Starčka in Veselega Martina, od sortnih vin pa Briško rebulo, Merlot in Refošk.
Še besedo, dve o ažurni evidenci, o zalogah v oddelku. Tovariš Gore vodi visečo kartoteko, iz katere je vsak trenutek razvidno dejansko stanje zalog v skladišču. Vsak artikel ima svojo kartico, na katero se ob vsaki izdaji ali ob prejemu blaga vknjižijo vse spremembe.
Obiskali
smo tudi
Pa pojdimo na kratek sprehod po prodajalnah TOZD Trgopro-met. Povedali smo že, da ima TOZD Trgopromet v svojem sestavu 33 prodajaln in radio-elektro servisno delavnico. Ostale prodajalne so pretežno z mešanim blagom, v glavnem na podeželju. V mestu samem pa so tri specializiame prodajalne za prodajo tekstila in konfekcije, trgovina z železnino, tehničnim materialom (tudi avtodeli, akustični aparati, gospodinjski aparati, elektro-material), galanterija in trgovina z obutvijo, kjer prodajajo razen obutve tudi čevljarske potrebščine.
Poseben problem predstavljajo prodajalne na podeželju. V nekaterih je promet minimalen in dosega komaj 40.000 din, kar pa ne zadošča za primerne osebne
prodajalne
dohodke za zaposlene. Prodajalne so raztresene po vsej občini; razdalja med eno in drugo trgovino je tudi preko 70 km. Posebno v zimskem času je težko dovažati blago, ker so ceste slabo vzdrževane, zlasti na oni strani Kolpe. Sploh so slabe, pa še pozimi niso plužene.
No, naj zapišemo tudi to, da se je zaradi rekonstrukcije ceste Kočevje—Brod na Kolpi pojavila nova težava. Naši šoferji morajo razvažati blago po obvozih, ki so tudi do trikrat daljši od običajne poti. Samo en primer: če hočemo blago dostaviti v Faro, ki je oddaljena od Kočevja le 24 km, moramo sedaj po obvozu napraviti kar 90 km. Seveda pa so pri tem tudi stroški znatno višji. Žal pa jih ne moremo in ne smemo vkalkulirati v ceno.
Stane Sega -dvigalec uteži
Ne, pa ne v službi. Čeprav je v trgovini z barvami in laki, težkih, res težkih bremen ne dviga tod. Morda jih je pred leti, ko se je še učil v železnini. Tam je res dosti težkega blaga. Ampak to njemu ni nič. Nasprotno, v veselje. Za tiste, ki Staneta, sicer poslovodje v prodajalni z barvami in laki še ne poznate, naj zapišem nekaj besed.
Že na pogled bi človek dejal, da je fant športnik. Pa je, pravi šporntik. Pred dobrim mesecem dni smo ga srečali na tekmovanju v veleslalomu. No, če se ni tam odrezal najboljše, potem mu dviganje uteži prav gotovo prinaša lepše uspehe.
»Pred dvanajstimi leti sem se začel aktivno ukvarjati s športom,« pravi. »Začel sem z lahko atletiko, kasneje s težko. Dviganje uteži mi je zelo všeč. Štiri leta že dvigam pri TAK Olimpija. Škoda, da so možnosti za trening majhne. Službo imam dopoldne in popoldne. Kdaj naj potem treniram in kje? Ljubljana ni tako zelo blizu, tu v Kočevju pa za enkrat ni kluba. Je bil, a je razpadel. Tudi potrebne opreme ni. Radi bi ga ustanovili, a so težave.
Sprašujete, če je treba veliko trenirati. Seveda, treninga je treba precej. Najmanj štirikrat tedensko. Dnevno je treba dvigniti več kot štirinajst ton.«
Naj povem, da Stane Šega kljub težavam dosega lepe uspehe. Bil je že dvakrat slovenski prvak — članski. In da je že osvojil državni pokal. Diplom pa ima veliko, z različnih tekmovanj.
Morda še tale podatek, da vidite koliko je fant močan. V teznem dvigu dvigne 135 kg, v sunku pa kar 140 kilogramov.
Vaja dela mojstra, pravi pregovor. No, za vajo pa je treba prostor, opremo. In to si želi tudi Stane. Upa, da se bo v Kočevju našel kdo in priskočil na pomoč njemu in drugim, ki so vzljubili ta šport.
200000 hm brez generalne
Jože Rački je pri hiši že triindvajset let. Je prvi šofer, ki so ga imeli pri TOZD Trgopromet. Najprej ga srečamo za volanom osebnega avtomobila, kasneje tovornjaka.
Svoj TAM 4500 neguje in skrbi zanj kot za otroka. Brez generalnega servisa je prevozil že preko 200.000 km za kar je prejel nagrado tovarne in sicer značko in uro. Tudi v kolektivu niso pozabili nanj. Namenili so mu diplomo in 1000 dinarjev nagrade.
O svojem poklicu je tovariš Jože menil:
»Naporen je, ampak ne bi ga zamenjal za drugega. Srečen sem, ko sedem v svojega TAMovca. Samo ceste so tod okoli slabe, asfalta ni, pa se včasih ujezim. Odkar sem v službi, sem prevozil približno 800.000 km. Včasih sem vozil osebni avto, pa mi ni bilo preveč všeč. Tisto čakanje me je vedno utrujalo. Raje vozim tovornjak, ker sem vedno v akciji.«
Toliko za danes o tovarišu Jožetu, ki mu želimo še naprej SREČNO VOŽNJO!
Vse o kolektivu TOZD Trgopromet sta zbrala in napisala Nada Lombardo in Mile Bitenc.
Fotografiral je Kancijan Hvastja.
Mercator
Kratka analiza poslovanja v 1.1973
Minulo leto je preteklo v znamenju družbeno-ekonomskih sprememb in borbe za stabilizacijo. Letna bilanca nam vsekakor odkriva, v koliki meri je podjetje uspelo doseči nekatere zastavljene cilje. Ker se podatki in bilanca nanašajo na celotno podjetje oz. organizacijo združenega dela, se v njej stapljajo specifičnosti posameznih TOZD.
Glavne elemente oblikovanja in delitve celotnega dohodka po posameznih TOZD in za podjetje kot celoto, so že prejele vse TOZD.
Podjetje je kot celota v letu 1973 doseglo za 2.785,361.508 din celotnega dohodka. Povečanje nasproti letu 1972 je za 23 °/o. Zastavljena planska vrednost je realizirana s 110%.
Višina doseženega celotnega dohodka in izpolnitev postavljenega plana po TOZD kaže naslednja tabela:
TOZD	Indeks celotnega dohodka 1973 : 1972	% realizacije plana
1	2	3
Detajl	118	114
Beograd	213	86
Grmada	117	109
Špecerija	116	106
Emona	117	106
Hrana	114	98
Vrhnika	122	102
Poslovna uprava 123		116
Rožnik	116	108
Metlika	113	106
Gradišče	122	114
Standard	126	109
Preskrba	117	98
Trgopromet	126	124
Panonija	135	109
Idrija	112	104
Hladilnica	114	115
TMI	106	98
Emba	154	148
Investa	90	140
Kavarna Evropa 107		101
Skupaj	123	110
Trgovina	124	109
Ostale dejavnosti 116		117
Od skupnega	celotnega dohod-	
ka je v trgovini doseženega 87 %,		
v ostalih dejavnostih 13 %.		
— Res nama je žal, da že morate iti...
Strukturo celotnega dohodka ponazarja naslednja tabela:
	1972 %	1973 %	Indeks 72/73
Celotni dohodek	100	100	123
Porabljeni material	10,09	10,21	125
Proizvodne storitve drugih	0,52	0,43	102
Neproizvodne storitve	0,37	0,41	138
Dnevnice za službena potovanja	0,12	0,08	87
Izdatki za reklamo, propag. in reprez. 0,24		0,17	89
Drugi materialni stroški	0,30	0,52	216
Amortizacija	2,16	2,22	126
Nab. vrednost real. trgov, blaga	76,19	76,44	124
Izredni izdatki	0,59	0,57	119
Ostali stroški	0,02	0,06	150
Vsega porabljena sredstva	90,60	91,11	124
Doseženi dohodek	9,40	8,89	116
ZNIŽANJE NEKATERIH STROŠKOV
Bilanca uspeha nam daje pregled med poslovnimi tokovi, katerih rezultat je cilj našega poslovanja — dohodek. Porabljena sredstva v letu 1973 so se v absolutnem znesku povečala za 24% v primerjavi z letom 1972. V strukturi celotnega dohodka pa so porabljena sredstva povečala svojo udeležbo za 1 % in predstavljajo 91,11% celotnega dohodka. Izjemen porast vidimo pri porabljenem materialu in sicer za 25 %, povrhu tega pa ti stroški predstavljajo še precejšnjo udeležbo v strukturi celotnega dohodka (10,21 %). Izjemno velik porast vidimo pri drugih materialnih stroških, vendar so v to postavko vključeni najrazličnejši stroški, ki pa se razlikujejo med posameznimi TOZD. Kljub velikemu porastu predstavljajo le majhen procentualni delež (0,52 %) celotnega dohodka. Manjši porast ah celo znižanje beležijo postavke kot so dnevnice za službena potovanja, izdatki za reklamo in propagando ter reprezentanco, kar vsekakor kaže, da želimo stroške te vrste zmanjšati na najnujnejši obseg. Ni rečeno, da tega ne skušamo doseči tudi pri ostalih postavkah,, vendar moramo pri stroških materiala in storitev upošte-
RAZDELITEV DOHODKA
vati poleg dejanske rasti tudi stopnjo inflacije, ki je stroške povečala.
ZNATEN DVIG REALIZACIJE PROIZVODOV
V strukturi celotnega dohodka se je znatno dvignila realizacija proizvodov, realizacija trgovskega blaga pa je ostala na nivoju rasti celotnega dohodka (upoštevati pa moramo skupaj v letu 1973 interno realizacijo blaga im eksterno realizacijo blaga). Poglaviten delež v interni realizaciji blaga nosi Mercator — Poslovna uprava in sicer 95,8 %, ostali del pa odpade na Investo in Panonijo. Realizacija trg. blaga v letu 1973 je bila 9% večja od planirane v letu 1973, povečanje pa smo planirali v višini 13 %. Uspehi v realizaciji so vidni pri proizvodnih dejavnostih, kar je vsekakor tudi rezultat določenih vlaganj v investicije v preteklih letih, slabši pa so v trgovinski dejavnosti. Vzrok je treba iskati predvsem v splošnih gospodarskih gibanjih, predvsem v gibanju cen, ki so vplivale po eni strani na nakupovalno mrzlico potrošnikov pri določenih artiklih, po drugi strani pa so zaradi rasti nabavne vrednosti blaga zniževale dohodek trgovinskih organizacij.
Elementi razdelitve	1972	1973	Indeks
Pogodbene obveznosti	20,374.522,84	23,877.984,20	117
— od tega obresti za kredite	14,938.632,53	18,972.092,07	127
Zakonske obveznosti	16,218.873,67	17,520.165,66	108
Za OD	140,926.912,91	174,228.639,36	124
Poslovna sredstva plasirana v obvezne sklade	9,678.989,24	12,125.759,37	125
Poslovna sredstva za druge namene	13,764.107,18	11,090.271,42	81
Sredstva sklada skup. porabe	11,855.798,92	8,523,833,12	72
Del. doh. za potrebe družb, služb in ostalo	339.407,70	363.740,15	107
Dohodek	213,158.612,46	247,730.393,28	
Pogodbene obveznosti so narasle v večji meri kot pa zakonske obveznosti predvsem na račun obresti za kredite, to pa zaradi že kroničnega pomanjkanja lastnih obratnih sredstev. Ce pregledamo uspešnost gospodarjenja lahko ugotovimo, da se posamezni elementi ločijo po tem, koliko oziroma ali lahko na njih vplivamo. Na realizacijo trg. blaga, ki je poglaviten del celotnega
dohodka lahko le delno vplivamo, ker je odvisna v končni fazi le od kupne moči prebivalstva, prav tako ne moremo vplivati na nabavno vrednost blaga, ki je rezultat ukrepov proizvajalcev. Učinek našega gospodarjenja pa se pokaže pri stroških. Struktura teh poglavitnih kategorij za leto 1973 v celotnem dohodku je naslednja:
Nadalj. na str. 13
— Toda, kako naj tako majhen otrok ve, da tega ne sme početi?!
— Prav lepa hvala tovariš direktor, da ste me zbudili. Nisem vedel, da je že konec službe.
— Kaj, vsi pri Vodovodu ste nenadoma začeli štrajkati?
Minka, kje je vendar moja cunja, sprašuje iz kopalnice gospodinja svojo služkinjo.
—- Spoštovana gospa, ravnokar je šel v službo, odgovori služkinja.
NAŠA SKUPNA NALOGA:
Zakon, družbeni dogovor in samoupravni sporazum o osnovah kadrovske politike obvezuje, da se v podjetju izdela sistemizacija delovnih mest (SIS), same potrebe pa nam to tudi narekujejo.
Samoupravni sporazum o osnovah kadrovske politike določa v
11.	členu:
»Za vsa delovna mesta bomo izdelali skupno takšno sistemizacijo delovnih mest, da bo le-ta realna osnova za funkcionalno organizacijo dela, za kadrovanje, za vrednotenje delovnih mest, za izobraževanje in za vsestransko varstvo delavcev.«
Zato mora sistemizacija obsegati:
a)	opis opravil,
b)	opis delovnih pripomočkov in materialov,
c)	povezave z drugimi delovnimi mesti,
d)	navedba pristojnosti in odgovornosti,
e)	opis potrebnih znanj,
f)	opis psihofizičnih zahtev,
g)	opis delovnih pogojev.
Organizacija in izdelava SIS je
poverjena splošno-kadrovskemu sektorju podjetja, rok za izdelavo pa je bil 30. 3. 1974. Ker pa se je podjetje konstituiralo šele 26. 3. 1974, ni bilo možno izdelati SIS, tako da smo prisiljeni prestaviti rok.
Sistemizacija je temeljni organizacij sko-kadrovski normativ, ki povezuje zahteve delovnega procesa in zmožnosti človeka ter tako predstavlja osnovo za kadrov-
sko in organizacijsko delo. Sistemizacija je izhodišče za:
—	funkcionalno organizacijo in delitev dela v podjetju,
—	izboljšanje metod in postopkov dela na delovnem mestu,
— uveljavitev odgovornosti na vsakem delovnem mestu,
—	odpravo prekrivanja dolžnosti med delovnimi mesti,
-— obhkovanje	psihofizičnih
profilov dela na delovnih mestih,
—	poklicno svetovanje in usmerjanje, izbor in razporejanje delavcev,
—- organizacijo	strokovnega
izobraževanja in poklicnega uspo-sobljenja,
—	ocenjevanje delovnih mest in delavcev,
—	planiranje kadrov,
—	planiranje izobraževanja kadrov,
—	opredelitev delovnih dolžnosti,
—	zaposlovanje (podatki za razpise, razglase itd.),
—	izhodišče za izdelavo sistema napredovanja,
—	izhodišče za socialno-var-stveno politiko (zdravstveni profil, dopustna invalidnost, nočno delo, izredni fizični napor itd.),
—	kadrovske analize,
—	izhodišče za izdelavo datoteke delovnih mest (avtomatska obdelava kadrovskih podatkov),
—	izhodišče za izdelavo poklicnih slik.
—	izhodišče za razne raziskave na nivoju občine, republike itd.
Kratka analiza poslovanja v 1.73
Nadalj. s str. 12
Element	1973	°/(
Celotni dohodek	2.785,361.508,28	100
Realizacija trg. blaga	2.442,412.038,35	87,6
Realizacija proizvodov	268,926.218,93	9,6
Nab. vrednost blaga	2.129,206.953,63	76,4
Mat. stroški in amort.	384,811.230,63	13,8
Izredni izdatki	18,421.737,15	0,6
Izredni dohodki	52,099.639,98	1,8
Pogodbene obveznosti	23,877.984,20	0,8
Zakonske obveznosti	17,520.165,66	0,6
Osebni dohodki	174,228.639,36	6,2
Rezervni sklad	4,954.607,77	0,1
Poslovni sklad	18,261.423,02	0,6
Sklad skupne porabe	8,523.833,12	0,3
Struktura kaže, kako so poglavitni elementi udeleženi v celotnem dohodku. Ako vplivamo na stroške in amortizacijo se nam lahko povečajo oziroma zmanjšajo ostale kategorije v dohodku t. j. skladi in osebni dohodki. Tudi amortizacija je del akumulacije, zato se prihranki pri materialnih stroških odrazijo lahko na osebnem in družbenem standardu delavcev in amortizacije.
V podjetju je bilo v letu 1973 redno zaposlenih 4374 delavcev. Število zaposlenih se je najbolj povečalo v TOZD Panonija Ptuj, kjer so povečali obseg poslovanja tudi zaradi nove pripojitve. Ob gibanju zaposlenih smo prikazali tudi gibanje osebnih dohodkov. Njihova rast je bila zmerna oziroma gibala se je v mejah določil samoupravnega sporazuma. Realno rast osebnih
dohodkov nam preprečuje neenakomerno gibanje cen, ki nikakor ni v skladu z gibanjem produktivnosti.
Merila samoupravnega sporazuma o delitvi dohodkov so prilagojena poslovnim uspehom, v bodočnosti pa se predvidevajo še dodatni popravki, ki bodo stimulirali osebne dohodke tistih, ki bodo najbolj gospodarni.
Ustavne spremembe so nam ponudile možnost, da način gospodarjenja postavimo na nove temelje predvsem pa, da ga izboljšamo. Če bodo v tekočem letu gospodarska gibanja umer-jenejša kot pa v preteklem, lahko pričakujemo tudi ugodne poslovne uspehe na področju realizacije, na finančnem področju in končno tudi na področju osebnega in družbenega standarda delavcev.
Z izdelavo sistemizacije imamo naslednje cilje:
—	nuditi potrebne informacije o tem, kaj se mora na določenem delovnem mestu delati,
—	nuditi informacije o operacijah in postopkih dela na določenem delovnem mestu,
—	nuditi podatke o dolžnostih in odgovornostih na določenem delovnem mestu,
—	razjasniti meje odgovornosti in pristojnosti med delovnimi mesti,
—	ugotoviti psihofizične zahteve, osebnostne zahteve za delovno mesto,
—	določiti zahteve, ki so osnova za namestitev, selekcijo in razporeditev delavcev,
—	nuditi podatke o poklicih za usmerjanje delavcev in strokovno izobraževanje,
—	posredovati dejstva za določanje relativne vrednosti delovnega mesta,
—	določiti zahteve delovnega mesta po katerih bo mogoče meriti uspeh dela.
Osnovo za izdelavo takšne SIS je izdelana organizacijska struktura podjetja, ki temelji na racionalni delitvi dela. Predno bomo lahko prešli na izdelavo SIS bomo morali rešiti nekatera (v kolikor še niso) organizacijska vprašanja:
a)	splošne organizacije podjetja:
—	delitev dela med TOZD, med TOZD in delovno skupnostjo podjetja,
—	delitev dela med osnovne funkcije poslovnega procesa (komercialna, finančna, planska, kadrovska itd.),
—	opredelitev vloge človeka — delavca;
b)	mikroorganizaoije podjetja:
—	delitev dela med delovnimi mesti,
—	oblikovanje delovnih mest;
c)	metodološki nivo poslovanja in delovanja podjetja:
—	postopki dela,
•— tok informacij, komunikacije itd.
Zavedati se moramo, da če večina teh vprašanj ni razčiščena in opredeljena, nima smisla začeti z izdelavo SIS, saj z njo ne bi dosegli namena, ki ga ima, zadostili bi le predpisom.
V primeru, da se bodo takšna vprašanja kljub temu pojavila, kar je zelo verjetno, bo potrebno izdelavo SIS prekiniti za toliko časa, da bomo rešili te organizacijske probleme.
VSEBINA SISTEMIZACIJE
Že sami cilji, ki smo jih postavili in vsebinski okvir SIS narekujejo, katere podatke je potrebno zbrati za izdelavo sistemizacije. Seveda pa poleg teh osnovnih vzrokov vpliva na odločitev o izbiri podatkov še cela vrsta drugih vzrokov: podatki, ki jih že imamo, velikost podjetja, širina zasnovane naloge, trajanje naloge, kadrovske možnosti in še nekateri drugi vzroki. Podatki, ki bi dajali optimalne možnosti za SIS so:
1.	naziv organizacijske enote,
2.	naziv delovnega mesta,
3.	število delovnih mest,
4.	delovna področja (naloge),
5.	zaporedje postopkov,
6.	grupiranje del po strokovnih dejavnostih in načinu dela,
7.	sredstva in predmeti dela:
a)	stroji, naprave in orodja,
b)	material, surovine, polizdelki,
c)	predmeti dela,
d)	osebna zaščitna in varstvena sredstva,
8.	osnova za delo (dokumentacija, navodila, nadzor),
9.	pristojnosti in komunikacije,
10.	podatki o odgovornosti:
a)	materialna,
b)	strokovna,
c)	organizacijska in
d)	za varno delo drugih.
11.	podatki o pogojih dela:
a)	pogoji, v katerih se delo opravlja,
b)	telesne dejavnosti, ki jih zahteva delo,
c)	psihofizične sposobnosti in
d)	osebnostne zahteve,
12.	podatki o potrebnih znanjih:
a)	poklicna znanja — vrsta in naziv poklica,
b)	dodatna znanja za opravljanje dela,
c)	delovne izkušnje in
d)	vrsta in čas preizkusa znanja o varstvu pri delu,
13.	druge osebne značilnosti za delovno mesto:
a)	spol,
b)	starost,
c)	dopustna invalidnost.
Za tako obsežno akcijo kot je izdelava SIS, je potrebno izdelati dober načrt, ki bo vseboval zaporedje postopkov oziroma faz s terminsko razporeditvijo posameznih faz in rokom za dokončno izdelavo. Tak načrt bo preprečil zaletavost, neracionalno porabo časa in sredstev, obenem pa je predpogoj za uspešno opravljeno nalogo.
Celotna akcija bi potelaka v 7 fazah:
1.	faza »organizacijske priprave«: rok izdelave 15. 5. 1974:
—	določitev odgovorne komisije za izdelavo SIS,
—	določitev nosilcev izdelave SIS in njihovo funkcionalno izobraževanje,
—	sodelovanje z »VŠOD« Kranj,
—	izdelava grobega projekta,
—- informativni seminar za vodilne delavce TOZD in podjetja (predvidoma 25. in 26. 4. 1974),
—	določitev strokovnega tea-ma,
—	instruktaža strokovnega te-ama,
—	delitev dela in posamezne zadolžitve,
—	izdelava podrobnega projekta,
—	informiranje kolektiva.
2.	faza »zbiranje podatkov«: rok izdelave 15. 6. 1974:
—	izdelava popisov delovnih mest.
3.	faza »klasifikacija in utrjevanje podatkov«: rok izdelave 15. 10. 1974:
—	instruktaža teama,
—	izločitev glavnih podatkov,
—	izločitev pomožnih podatkov (dokumentacija SIS),
Nadalj. na str. 14
Cimprej izdelati
Nadalj. s str. 13
—	organizacijsko razčiščevanje kadrovskih in organizacijskih podatkov.
4.	faza »ugotavljanje in določanje kadrovskih elementov«: rok izdelave 15. 10. 1974:
—	organizacijsko oblikovanje delovnih mest,
—	ugotavljanje in določanje izobrazbenih zahtev —■ poklica,
—	opredeljevanje delovnih izkušenj ,
—	ugotavljanje in določanje psihofizičnih in osebnostnih zahtev.
5.	faza »oblikovanje sistemizacije«; rok izdelave 15. 11. 1974:
—	izdelava akta sistemizacije,
—	izdelava dokumentacije SIS.
6.	faza »sprejem sistemizacije« rok 15. 12,—31. 12. 1974:
—	obravnava SIS na ustreznih organih in
—	sprejem v vsaki TOZD.
7.	faza »dopolnjevanje SIS«:
—	podjetje je živ organizem, ki se neprestano razvija in menja svojo organizacijsko strukturo, zato mora biti tudi SIS sestavljena tako, da jo bo možno sproti dopolnjevati in prilagajati organizacijskim spremembam. Ravno to nas je vodilo, da bomo SIS izdelali v dveh delih: temeljni del oz. isam akt in dokumentacija, ki jo moramo čimbolj približati sistematičnemu prilagajanju organizacije dela.
Celoten postopek izdelave SIS je vezan na teamsko delo, število kadrov pa je v glavnem odvisno od vrste in števila podatkov, ki jih bo vsebovala SIS ter velikosti podjetja. Za takšno delo so najbolj primerni kadri, ki so se že ukvarjali z organizacijskimi, analitičnimi in podobnimi strokovnimi opravili.
V našem podjetju s tako veliko razvejanostjo in raznovrstno dejavnostjo bo potrebno dela organizirati v več skupinah:
1.	skupina za trgovinsko dejavnost (8 do 12 članov),
2.	skupina za industrijsko dejavnost (8 do 12 elanov),
3.	skupina za gostinsko in strokovno dejavnost (8 do 12 članov),
4.	skupina za režij ska-upravna delovna mesta (8 do 12 članov).
Skupine bi v takšni sestavi delovale do začetka 3. faze, ko bi se združile v eno samo skupino, po potrebi pa bi se lahko število sodelavcev zmanjšalo.
Poleg teh štirih osnovnih skupin pa je potrebna še odgovorna komisija za izdelavo SIS (7 članov), ki bi delo organizacijsko vodila in koordinirala, sodelovala pri reševanju spornih vprašanj, sodelovala z zunanjimi institucijami in nosila vso odgovornost za izdelavo sistemizacije. Sestavljali bi jo nosilci dela iz vsake osnovne skupine in odgovorne osebe za izdelavo SIS.
Ne glede na ustrezen izbor sodelavcev, ki jih bomo izbrali za izvedbo naloge, pa je potrebno le-te strokovno pripraviti zanjo.
Te priprave se nanašajo predvsem na instruktažo o zbiranju podatkov (metode in tehnike) in na samo oblikovanje delovnih mest ter SIS. To sta dve ločeni področji in nalogi, zato bi orga-
sistemizacijo
nizirali seminar v dveh delih, drugega šele potem, ko bi opravili z 2. fazo »zbiranje podatkov«. S tem bomo dosegli večjo učinkovitost, strokovnost, obenem pa bomo lahko na drugem delu seminarja obravnavali probleme, ki so se pojavili pri samem zbiranju podatkov. Seminar bi pri-
delovnili mest
pravil splošno-kadrovski sektor podjetja v sodelovanju z »VŠOD« Kranj.
Sistemizacija delovnih mest je po svoji vsebini takšna, da globoko posega v poslovni proces in medsebojne odnose delavcev. Pravočasno, objektivno in razumljivo obveščanje delavcev podjetja o organizacijskih spre-
membah, ki jih prinaša SIS je eden od osnovnih pogojev za dobre odnose v podjetju in za uspeh SIS na sploh.
Sam način informiranja bi morali čimbolj približati pomembnost in problematiko akcije vsakemu delavcu, posluževati pa bi se morali poleg strokovnih in poljubnih člankov tudi raznih šaljivih oblik informiranja. Odgovorna komisija za izdelavo SIS pa bi morala po vsaki končani fazi objaviti posebno poročilo.
Predstavljamo vam...
V tej rubriki vam predstavljamo izdelke ali predmete, ki so novi na naših prodajnih policah; in pa izdelke, ki jih že poznate, pa jih po dolgem času spet lahko najdete v naših prodajalnah. Cene, ki jih navajamo, so seveda grosistične, torej niso všteti davek in marža.
HLAČNE nogavice z vžitkom
Med toaletnimi mili smo tokrat izbrali toaletno milo RIVIERA. Je prijetnega vonja in ovito v lične, raznobarvne ovitke. Milo RIVIERA je med našimi kupci postalo zelo iskano, zato ga v kratkem spet pričakujemo iz uvoza iz Italije. S ceno zaenkrat še ne moremo postreči, verjetno pa bo malce višja od sedanje.
ZA SPROŠČENOST PRI HOJI IN STANJU
Če veliko hodite ali stojite, vam priporočamo hlačne nogavice FLER. Zakaj? Zato, ker so te nogavice izredno elastične in jih lahko že prištevamo med preventivne medicinske nogavice. Noge in ves del telesa do pasu hlačne nogavice FLER namreč stisnejo in lepo oblikujejo. Na voljo so v treh odtenkih kožne barve, v velikosti 1 do 4. Nogavice FLER so izdelek tovarne nogavic iz Polzele.
Za tiste, ki se še brijejo s klasično britvico, priporočamo britvice POLSILVER. Izredno tanka britvica omogoča varno in gladko britje. Britvice POLSILVER so pakirane po pet komadov, cena za eno britvico pa je 1,05 dinarjev.
fo J
Za ljubitelje čaja pa tole. Na zalogi imamo pravi LIPTON čaj, ki smo ga uvozili iz Indije. Embaliran je v zavitke različne težine; morda pa bo za gospodinje najbolj primerno pakiran po 50 oziroma 100 gramov. In še cene: 1,32 oziroma 2,64 dinarjev.
Izbral in zapisal: Dejan
JOŽICA BLAZNIK:
Prišla sem v prijeten kolektiv
Večkrat sva se že srečala, poslovno. Tokrat sem jo poklical po telefonu. Da bi jo radi predstavili v našem časopisu, sem ji dejal. Pa sva se dogovorila za dan najinega klepeta. Za malo daljši pogovor. Čez nekaj dni sem jo obiskal. Na njenem delovnem mestu. V ikavarni Evropa; tovarišico Jožico Blaznik, direktorico.
»Saj boste kavico, pa seveda še tortico, kaj?«
Nisem se odrekel ne kavici, ne torti. Iz njihove lastne slaščičar-
»Stara sem bila približno toliko, kot gojenke. Enake smo si bile po letih; mlada dekleta so me sprejela kot sebi enako, kot prijateljico. Ne ni bilo problemov, čeprav je bilo v internatu strogo ...«
No, povedal sem že, da je tovarišica Jožica Blaznik, ali kot ji pravijo znanci in prijatelji, Miša, leta 1962 prišla v Ljubljano. Na gostinsko šolo. Bila je tajnik šole, sodelovala je v raznih svetih, bila dolgoletni sekretar 00 ZK, član ObK ZK, tajnik
Prišla je v prijeten kolektiv, tako nam pravi tovarišica Blaznikova. Pa tudi sodelavci so jo lepo sprejeli.
ne, kajpak. Mamljiv vonj je iz delavnice prihajal v sobo, kjer sva se pogovarjala; morda mi je prav zato bilo še prijetneje.
»Lani, točneje povedano L septembra, sem prišla v kavarno Evropa. Prej sem bila v službi na Gostinskem šolskem centru v Ljubljani.«
»Bi morda na kratko opisali pot, ki ste jo prehodili,« sem predlagal.
»No, potem se vrnimo v otroška leta. V vas blizu Mokronoga, od koder sem doma. Osnovna šola, nato pa je sledila gimnazija; v Novem mestu. Srednja šola je bila za mano, šla sem v službo. Zaposlila sem se na Oblastnem odboru; za nekaj časa. Kmalu pa me je pot zanesla v Brežice. Prišla sem na trgovsko šolo. Bila sem tam osem let, vzgojiteljica in tajnica šole. Od tam sem šla v Novo Gorico, za tem pa me je pot pripeljala v Ljubljano. Na trgovsko šolo. Ko sta se leta 1962 združila Šolski Center za blagovni promet in Gostinski šolski center, sem bila tajnica obeh centrov. Tri. leta kasneje sta se centra razdružila. Ostala sem na Gostinskem šolskem centru kot tajnica. Ogromno je bilo dela, a lepo je bilo, rada se spominjam tistih časov.«
»Kaj pa takrat, kos te bili vzgojiteljica,« sem jo povprašal. »Vam v tem poklicu ni bilo všeč?«
skupnosti strokovnih šol SRS, organizator gostinsko-turističnih zborov. In še dosti drugih funkcij je opravljala.
Zanimalo me je, kako je od tam našla pot k Mercatorju, oziroma v kavarno Evropa. Tesen kontakt je imela pri svojem delu z gostinskimi delovnimi organizacijami v Ljubljani. Poznali so jo vsi, vedeli tudi to, da je med tem diplomirala na višji šoli za organizacijo dela. Vodilni gostinski delavci so ugotovili, da je zelo malo izobraženih ljudi v gostinstvu. Dali so ji pogum; odločila se je in kandidirala za direktorico kavarne Evropa. Pravi, da se ni bala prevzeti tega dela; ugotovila je, da je prišla v zelo prijeten kolektiv.
»Mesto direktorice je za žensko morda malce neobičajno. No, več je moških na teh položajih. Kaj menite o tem vi, kaj je bistvena razlika med žensko in moškim na teh delovnih mestih?«
»Mislim,« je odgovorila tovarišica Blaznikova, »da mora ženska pokazati dvakrat več sposobnosti kot moški. Potlej šele se lahko uveljavi. Mogoče je meni malo lažje, ker izhajam iz gostinske hiše; pa tudi veliko podpore sem dobila. No, naj dodam še to, da je v kavami Evropa že kar nekakšna tradicija, da so ženske direktorice. Pred menoj sta bili že dve.«
Ura, dve, sta bili kar hitro mimo. Zvedel sem celo več, kot sem pričakoval. Povedala mi je veliko o minulem delu, pa seveda o načrtih. Vedno bi rada nekaj novega, nekaj spremenila, nekaj dodala. Rada bi, da bi čim-prej adaptirali kavarno in slaščičarno; treba je posodobiti kuhinjo, napraviti nove garderobe,
sanitarije. Rada bi... ne, vsega ne povem danes. Zaenkrat naj bo tale zapis pogovora s tovarišico Jožico Blaznik dovolj. O načrtih in delu v kolektivu pa prihodnjič.
In da ne pozabim. Tovarišica Blaznikova, hvala za pogovor.
Dejan
MtivZMS Mercator-TOZD Idrija
Le nekaj mladih je treba, da so aktivni; ti pritegnejo za seboj tudi druge. Tako je tudi aktiv ZMS v Mercatorju v Idriji zaživel.
Mladi so obiskali socialne pod-piranke na Vojskem, partizanske mamice v Cerknem in starejše ljudi v Cerkovniku ter jih obdarili. Udeležili so se tudi več delovnih akcij.
Pred kratkim so sestavili program za konkretno delo v delovni skupnosti. Program zajema tudi odprte seje s sindikalno organizacijo v TOZD. Skupaj z občinsko konferenco ZMS in drugi-
mi organizacijami bodo pripravili program za idejno politično usposabljanje mladih. Zato so predlagali občinski konferenci ZMS v Idriji, da pripravi enoten program za vse aktive v občini.
Zanimali so se tudi za strokovno usposobljenost in dodatno izobraževanje. Predlagali so, da se vsaka dva meseca skliče sestanke z učenci. Stalna skrb aktiva pa bo tudi sprejem mladih v ZK.
V programu imajo tudi nalogo za reševanje posameznih problemov na delovnih mestih.
Pred nedavnim je zajel zgradbo Žimnice, ki stoji v neposredni bližini našega centralnega skladišča v Ljubljani, hud požar. Pretila je celo nevarnost, da se ogenj razširi na Tobačno tovarno in naša skladišča.
Gasilska enota Mercatorja in delavci skladišča so pri nesreči pokazali veliko humanost. Z rokami so prestavili vse avtomobile s parkirišča pred Žimnico in tako omogočili hiter dostop gasilcem. Pomagali pa so tudi pri samem gašenju.
Že peto leto zapored na sejmu JUTRO — naša TOZD Investa.	Takole pa je eno od dveh vitrin na razstavi uredila TOZD Emba.
Bili smo na sejmu JUTRO 74
Pod kupolo Gospodarskega razstavišča je bila zadnje dni marca mednarodna razstava trgovinske in gostinske opreme, aran-žerstva, embalaže, skladiščne in transportne opreme — Jutro. Ta razstava, letos že petič za po-vrstjo, privablja v glavnem skoraj iste razstavljalce.
Med domačimi razstavljale! najdemo vsakokrat tudi razstavni prostor naše TOZD Investa. Pri Investu pravijo, da je to edini specializirani sejem v Jugoslaviji, kjer je moč najti samo to opre-
mo. Na svojem štandu, ki je mimogrede povedano najbolje komercialno privlačen in so ga letos postavili sami komercialisti, razstavljajo celoten program za opremo blagovnic in samopostrežb, stroje za trgovino in gostinstvo ter razno žično blago za blagovne hiše in samopostrežbe.
Letos je prijetno presenetila tudi naša TOZD Emba. V dveh velikih vitrinah pred vhodom v veliko halo je razstavila svoje proizvode. Čaji vseh vrst, začimbe, servirni sladkor in pa seveda
Halo, imate francoske rokavice?
Zazvoni telefon. Pri nas. V ekonomski propagandi in informativni službi. Nežen glas na oni strani žice vpraša, če smo že dobili makarone. Pa spet. Vprašajo, če kupujemo polže. Cisto zares. Kaj moremo, ljudje so v telefonskem imeniku videli, da imamo svojo informativno službo. In pač zavrte telefon. Hočejo informacije. Vse mogoče. Cesto tudi razne telefonske številke.
Tako je pred dnevi spet zazvonil telefon. Iz Ljubljane je rekla da kliče, gospa NN. Da se pri Mercatorju dobi vse, je rekla. Ampak zaman je iskala gumijaste rokavice. Takšne, ki jih lahko nosimo na levi ali desni roki. In v zavitku je paru priložena še tretja rokavica kot rezerva. Menda so uvožene iz Francije, je še dejala.
No, sami smo se hoteli prepričati, če je temu res tako. Povprašali smo nekaj prodajaln, če se pri njih takšne rokavice dobe. In povsod so nas poslušali z nekakšnim začu-
denjem. Ne, niso jih imeli, nikoli. Kljub temu, da so izredno praktične in da so gospodinje že povpraševale po njih.
Zato nas je to še bolj zanimalo. Tokrat smo mi zavrteli telefon. Naš zunanjetrgovinski oddelek. Vprašali smo, če oni kaj vedo o takšnih rokavicah. In tu smo dobili odgovor. Da vedo, so rekli. Sami jih uvažajo iz Francije in so celo ekskluzivni zastopnik za celo Jugoslavijo. Veliko jih prodajo, res veliko.
Dobili smo tudi podatke, kod jih lahko kupimo. Imajo jih v Astri, v Centromerkurju, Drogeriji, pa v prodajalnah Emone, Mavrice, v Lekarnah in še kje drugje.
Zdaj smo vedeli, kje se lahko dobe. Skočili smo v najbližjo prodajalno in kupili par. In ugotovili, da so res dobre, praktične. Zaščitne gumijaste rokavice; iz Francije.
Pri nas pa imamo turške. In kupujemo jih od nekega Beograjskega uvoznika.
Stanko je pripovedoval svojim vrstnikom:
— Pomislite, pravkar sem ubil sedem muh in sicer, štiri ženskega spola in tri moškega.
— Kako si pa ugotovil njihov spol?
— Prav enostavno: štiri muhe so sedele na ogledalu, tri pa na kozarcu piva...
kava v raznih embalažah, vse to vestilo o prejetih 19 Oskarjih za je lepo urejene izložbe popestrilo, embalažo, je pritegnilo številne In pa seveda lepa, velika slika obiskovalce, nove tovarne. Vse to in pa ob-	Dejan
Iz Investinega
KLIMATIZATOR »LINDE«
Bliža se poletje, z njim pa vroči in soparni dnevi. Kot nalašč za te dih, pa bo prišel prav kli-matizator Linde. O lastnostih le-tega smo v našem glasilu že pisali, pa vendar vas želimo še enkrat spomniti, kje ga lahko nabavite. Naj povemo še enkrat tudi to, da je zelo primeren za ohlajevanje in prezračevanje gostinskih, trgovskih lokalov pa tudi stanovanj in drugih prostorov.
Na zalogi je le še nekaj komadov po stari ceni.
POLAVTOMATSKA TEHTNICA »BILANCE«, italijanske proizvodnje ima nosilnost dveh kilogramov. Zaradi izredne natančnosti pri tehtanju je še posebej primerna za delikatesne prodajalne in zaradi majhnih dimenzij tudi za manjše lokale oziroma bifeje. Čiščenje tehtnice »Bilance« je enostavno zaradi ob-
like, predvsem pa zaradi nerjaveče pločevine, iz katere je sestavljeno ohišje.
»EUREKA«, mlinček za kavo,
je izdelek italijanske proizvodnje. Je zelo praktičen, hiter in zanesljiv. Visok je 66 cm in težak 14 kg. Kapaciteta mletja tega mlinčka je 30 kg na uro.
Vse podrobnejše informacije o nabavi, ceni in drugem v zvezi z nakupom omenjenih artiklov, vedno lahko dobite ali pa si ogledate pri naši TOZD Investa, 61000 Ljubljana, Ciril Metodov trg 1, telefon 312-795.
Zbrala: Maja HOČEVAR
EMI UMEK V SPOMIN!
Dne 26. 1. 1974 smo se na Žalah poslovili od naše dolgoletne sodelavke Eme Umek, prodajalke iz samopostrežbe Proletarska 4. Kljub bolezni, ki jo je uničevala dobro leto, nismo mogli verjeti, da jo je bolezen res strla in pretrgala nit njenega življenja. Bolezen je prenašala tiho, brez tožbe, podaljševala si je življenje z nenehnim delom, ter s skrbjo za svojega sina. V našem kolektivu je bila priljubljena zaradi svoje pridnosti in dobrega srca. Nikomur ni odrekla pomoči, vsem je pomagala, kolikor je mogla, ni pa zahtevala niti pričakovala za to nobene pohvale, delala je nesebično, za dobrobit nas vseh. Njeno življenje ni bilo posuto z rožicami, sama je skrbela za svojega sina, ki je tako kmalu, star komaj 10 let, izgubil svojo dobro mamico.
TL njenim sinom in vsemi njenimi, žalujemo tudi mi, za njo je ostala praznina, vendar bo njen lik vedno živel med nami!
Kolektiv TOZD Špecerija
'jake !
Nepričakovana vest, da te ni več med nami, je nas strašno presunila.
Vsi se sprašujemo, kako da je prav tebe še tako mladega, močnega, sposobnega vodilnega delavca, vrhunskega športnika in plemenitega očeta, vzela kruta in neizprosna smrt.
Sploh ne moremo dojeti, da odhajaš za vedno od nas. Če bežno pogledamo tvoje pestro življenjsko pot vidimo, da je bila izredno težka, da pa je bila hkrati vsestransko bogata z dejanji, pa naj bo to v poslovnem, športnem in še posebej v družinskem življenju. Prav v začetku tega meseca je minilo 50 let od kar si se rodil v slikoviti vasici Tržišču na Dolenjskem. Toda, ker je bil oče delavec in ni imel premoženja, si se s številno družino preselil v Ljubljano. Tu si obiskoval osnovno šolo. Za nadaljevanje šolanja ni bilo denarja, zato si se izučil za trgovskega delavca.
Zadnja vojna tudi tebi, Jože, ni prizanesla, saj so te okupatorji in domači izdajalci poslali v internacijo.
Ostal si zvest poklicu, za katerega si se odločil v mladih letih prav do sedaj, ko si onemogel. Bil si član našega kolektiva od vsega začetka, tj. polnih 22 let. Prav zato smo te pri hiši vsi dobro poznali. Praktično si opravljal vsa dela, ki spadajo v trgovsko dejavnost — od vajenca, prodajalca, poslovodje, trgovskega kontrolorja in zadnjih deset let si bil vodja komerciale. Poleg teh dolžnosti si bil nekajkrat izvoljen v organe delavskega samoupravljanja — člana CDS, CUO, DS in UO, večkrat izvoljen za predsednika DS in UO in v številne komisije. Vse naloge in funkcije si opravljal vestno, pošteno in z veliko zagnanostjo.
Skratka, TOZD Grmada in podjetje kot celoto si dobro
Iz Tržiča poročajo
® V zadnjem obdobju so imeli štiri zbore kolektiva, na katerih so obravnavali plan za leto 1974, ki je bil soglasno sprejet. Obravnavali so tudi zaključni račun za leto 1973, sprejeli in potrdili spremembe besedila samoupravnega sporazuma. Pogovorili so se tudi o načinu finansiranja temeljne kulturne skupnosti, temeljne izobraževalne skupnosti in temeljne telesno-kulturne skupnosti v občini.
® Delavski svet je zasedal trikrat.^ Pogovorih so se o istih vprašanjih kot na zborih delovnih ljudi, skupno z delavsko kontrolo pa so pregledali finančno poslovanje.
# Sindikat in mladina sta bila izredno aktivna tako pri postopku evidentiranja kandidatov
za delegate, kot pri samih volitvah. Mladi so imeli v marcu letno konferenco, na kateri so izvolili novo vodstvo. Nova predsednica aktiva mladih delavcev je tovarišica Francka Ratkovič.
® Na sindikalnem tekmovanju v veleslalomu na Ulovki je tekmovalo 11 Tržičanov. V teh dneh so imeli izbirno tekmovanje v kegljanju, na katerem so izbrali ekipo, ki se bo udeležila prireditve 19. aprila.
® Tudi aktiv 00 ZK se je nekajkrat sestal. V sredo, šestega aprila so imeh svečano sejo, na kateri so obravnavah dosedanje delo. Ostro so obsodili nedavno noto italijanske vlade in poslah pozdravni telegram VII. kongresu ZKS.
N. L.
poznal, saj si resnično delal na številnih področjih. Še več, dragi Jože. Tebe niso poznali samo člani našega kolektiva, temveč številni poslovni partnerji izven našega podjetja širom po domovini, saj so zelo radi prihajali k tebi po številne nasvete, katere si rade volje in z velikim veseljem dajal.
Velik del svojega življenja si posvetil drsalnemu in kotai-karskemu športu. V svoji 32 letni karieri aktivnega športnika si dosegel kar petkrat naslov državnega članskega prvaka kot posameznik in v paru z Drašljerjevo in Galovo s katero si nas leta 1954 tudi zastopal na prvem evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Karlsruhen.
Kot izvrsten trener si ustvaril celo vrsto naših reprezentantov, ki so pod tvojim vodstvom dosegli zelo lepe uspehe. Pridobil si rang zveznega sodnika in pred tremi leti tudi mednarodnega sodnika v umetnostnem kotalkanju.
Izredno težka leta so na Tebi pustila izredno pozitivne f zemlja, človeške vrline, kot so velikani
skromnost, delavnost, poštenost in veliki vsestranski očetovski čut do družine. Resnično, Tvoje življenje je bil en sam delavni dan.
Ti nisi bil samo dober gospodar in vrhunski športnik, temveč si bil tudi vzoren mož in še posebej dober oče. Zaradi športa nisi nikoli zamudil službe. Dosti prostega časa, vključno letni dopust si porabil za šport, za vzgojo novih kadrov — za kotalkanje in drsanje, toda na svojo družino in še posebej na svoje otroke nisi nikoli pozabil. Cas svojega^ življenja si imel izredno točno, lahko bi rekli preveč točno razdeljen. Skratka — živel si za službo, šport in družino. Menim, da si bil pravi umetnik pri delitvi tega tako kratkega časa. Vsi so Te hoteli imeti in vsem si se tako široko razdajal.
Prav zato Te bomo vsi še težje pogrešali, posebej še Tvoja družina, kateri izrekamo globoko sožalje.
Naj Ti bo lahka slovenska
Jože Rener
Fotografija je bila posneta leta 1972. Pokojni tovariš Jože Resman je takrat opravljal funkcijo predsednika delavskega sveta Grmada. Ob 20-letnici kolektiva je čestital jubilantom.
Rajko Igličar, najboljši .veteran'
O snegu ni pri nas niti sledu več. Toda smučarjem to ni nič mar; visoko v hribih so smučišča še prekrita s snegom. Tudi na Sorški planini.
In prav tam je bilo devetindvajsetega marca letos sedmo sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Organizirala ga je temeljna telesno-kulturna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik. Svoje sodelovanje je prijavilo kar šestnajst podjetij iz občine, med njimi tudi Mercator. Med množico sodelujočih je bilo seveda precej dobrih smučarjev, ki so zlahka zasedli prva mesta. Naši fantje se niso odrezali najboljše, saj so se v posameznih starostnih skupinah uvrstili v drugi del lestvice.
V skupini starejših moških, imenovali so jih »veterani«, pa je naš Rajko Igličar osvojil odlično drugo mesto. Prejel je priznanje in pa še praktično nagrado.
Upajmo, da se bo drugo leto tega tekmovanja udeležilo več naših delavcev; in želimo, da v bodoče sodelujejo tudi ženske. Seveda pa vsem želimo tudi čim boljšo uvrstitev.
Dejan
— Ali mi nisi mogla že prej povedati, da stanuješ v kleti?
V nedeljo zvečer z Marjanom Kraljem
No, svetovno prvenstvo v nogometu je na pragu. Zaenkrat je najvažnejše, da smo Špance premagali in s tem dobili vstopno vizo za Miinchen. Tokrat vam predstavljamo pesmico o tej nogometni tekmi s Španijo. Takšno, kakršno je v eni svojih oddaj zapel Marjan Kralj.
Morda pa res smo tako dobri in smo bili prej čist’ zanič.
Končno smo le Špance »nažgali« v polju zelenem — ena nič!
Nogometaši so vsi garali da je bilo zares lepo.
Al' za denar ali za hobi kdo bi za vraga vedel to!
Zdaj ko vemo koliko vredni smo vsaj v športni veji tej, pesmico staro bomo zapeli in se hvalili kar naprej.
Pa naj še jaz staro zapojem če je že mesto hvale tu.
Če imam čas, vedno zavijem na kavico le k MERCATORJU.
TOZD Polje:
Darovali so kri
Biti krvodajalec pomeni veliko; še več kot veliko. To pomeni reševati številna življenja. Z dajanjem krvi krvodajalci mnogim težkim bolnikom 'pomagajo do zdravja; pomagali so našim strokovnjakom do vrhunskih dosežkov v kirurgiji nasploh, v presadi tveni kirurgiji; pa tudi v drugih specialističnih strokah, kjer so kri in njene sestavine nenadomestljivo zdravilo.
Naj se ob tem spomnimo tehle podatkov: krvi potrebujemo veliko. Zdravstvena služba Slovenije pravi, da so količine krvi, ki jih potrebuje, že presegle 20.000 litrov letno. To številko ni lahko doseči, saj mora zato priti na odvzem krvi več kot 70.000 ljudi. Ali malo drugače povedano, 200 ljudi vsak dan.
Delavci v Mercatorju se tega močno zavedamo. Udeležujemo se rednih krvodajalskih akcij in poskušamo pridobivati tudi nove darovalce krvi. Nekaj sto naših krvodajalcev vsako leto pride na odvzem krvi, veliko pa je tudi takšnih, ki jih iz Zavoda za transfuzijo krvi sami pokličejo.
Na letošnji prvi pomladni dan je svojo kri darovalo spet štiriindvajset naših delavcev, tokrat iz TOZD Polje. Vsako leto meseca marca pridejo na odvzem; vedno isti, v svoje vrste pa vedno tudi še koga vključijo. Anton Benčina je letos pobudnik te akcije, sicer tudi sam krvodajalec; že desetkrat je daroval svojo kri. Pravi, da vsako leto v marcu pridejo na odvzem krvi, takole okrog dvajset, da je stalnih. Letos pa jih je prišlo celo nekaj več, štiriindvajset. To so: Marija Valjavec, Marjan Navršnik, Anica Škrinjar, Miro Samsa, Marija Hudobivnik, Lojzka Mrzelj, Valentina Krulej, Minka Gužvinec, Anica Gašperšič, Tilka Vodopivec, Zinka Grilc, Irena Svetek,
Tončka Hvala, Nežka Belcjan, Stane Mihelič, Nada Bernard, Marica Bučar, Marija Martino-vič, Pavla Mehle, Tatjana Perne, Mila Skodlar, Jana Kovač, Marta Žalec in Ivanka Šubelj.
Povprašali smo nekatere izmed njih, zakaj so se odločili, da postanejo krvodajalci in kolikokrat so dali kri. No, tole so povedali:
Minka GUŽVINEC, prodajalka iz SP Zalog: »Danes sem dala kri že trinajstič, prvič pa leta 1966. Od takrat naprej jo redno dajem, dvakrat so me že sami poklicali. Zakaj pa ne bi pomagala, recimo porodnicam, otrokom. Morda tudi sama prispevam vsaj delček k rešitvi težkih bolnikov.«
Marija HUDOBIVNIK, namestnik poslovodje SP Vevče: »Tudi jaz sem začela z darovanjem krvi leta 1966, tokrat pa sem tu že sedmič. Spominjam se, kako sem pred leti sama dobila transfuzijo. Zdrava sem zdaj in tako lahko sama pomagam drugim.«
Pavla MEHLE iz uprave De-taila: »Danes so mi prvič vzeli kri. Tu sem bila sicer že večkrat z namenom, da darujem svojo kri, pa ni in ni šlo. No, vztrajala sem in danes sem zadovoljna, da sem tudi sama lahko prispevala nekaj kapljic krvi.«
Mirko SAMSA, prodajalec v Železnini Polje: »Mislim, da je dajanje krvi res humana akcija. Pomagaš sočloveku, morda mu celo rešiš življenje. Pri Mercatorju dajem kri četrtič, ko pa sem bil pri vojakih, sem jo dal trikrat. In tudi še ne mislim, da je danes zadnjič.«
No, to je samo nekaj besed, ki so jih spregovorili naši krvodajalci. Ne moremo zapisati vsega, toda povemo naj le še to, da pravijo, da bodo še vnaprej radi pomagali sočloveku.
Dejan
Tako izolirana so dekleta čakala pred sobo, koder so malce kasneje že dala svojo kri. Ne, ni jih bilo strah, tako so rekle.
Tole je del krvodajalcev iz Polja, ki so pred kratkim darovali kri.
Te dni so drugi časopisi pisali o nas
Ljubljanski dnevnik, 19. 3. 1974
ŠTACUNA, KJER SE VSE DOBI
Na Rakitno je mogoče skozi Kamnik pod Krimom.
Zdi se, da je to vas, v kateri iznenadi toliko nenavadnih oken: majhnih, nekoliko večjih, dvo-krilnih, trodelnih, kaže, da so si Kamničani zaželeli več svetlobe. Tako doma bolje vidijo in tudi izletniki pri njih več vidijo.
Od Ljubljane do semkaj je sedemnajst kilometrov asfaltirane ceste. Tukaj živi in dela zgornja Kirnova gostilna. O tem drugič.
Zagledal sem vaško štacuno in po dolgem času mi je srce zaigralo v prsih čisto drugače, kot pravimo. Spomnil sem se na mladost, ko so me pošiljali v prav takšno trgovinico z velikim cekarjem in majhno cizo ter listkom, na katerem so napisali vse, kar so potrebovali. Dali so mi: olje, petrolej, marmelado, cikorijo, sol, sladkor, poper, cvirn črn in bel, vezalke, globin, dgli so mi vse, kar je bilo napisano na listku. Lilihip pa ni bil napisan, a so mi ga prijazne prodajalke vedno dale. In zaradi tega lilihi-pa sem tako rad hodil v to trgovinico. Ne, ni res, ne samo zaradi
lilihipa, tudi zaradi tega, ker je v trgovinici tako lepo dišalo, če bi me kdo vprašal, po čem diši, ne bi znal povedati, tudi drugi ne bi znali. Še najbolj, se mi je zdelo, da diši po vlažnih vrečah, iz katerih niso stepli vse moke.
Upal sem, da bo štacuna v Kamniku dišala ravno tako.
In je res, samo, da mi je tudi duh po svežem kruhu prijal in izpodrival vse druge odtenke, ki so lili izza prodajne police in dražili nakupovalce.
»Želite, prosim, kaj postrežem?« me je vprašala Martina Šuštar. Za njeno ime sem zvedel kasneje, po tem, ko mi je pove-
dala, da še ni poročena.
»Nič!« sem ji odgovoril prijazno. »Prišel sem, ker rad obiščem takšno vaško trgovinico, v kateri se vse dobi.«
»A tako, kar izvolite. Blaga je dovolj!«
Kaj vse sem videl! Naloženo v kupe, razvrščeno po policah, zloženo v predalih, razstavljeno pod steklom, zvrhano v vrečah, nabasano v košarah, postavljeno na tleh, obešano izpod stropa, kaj vse v velikih steklenih posodah, zaman pa sem se oziral po lilihi-pih. Tukaj je mogoče kupiti tudi piskre, Peggy hlačke, navadne Nadalj. na str. 20
»


TOVARNA NOGAVIC ^POLZELA
E Z VŠITKO
CANTREG
RA,
Vam
predstavlja
HLAČNI KLIG^NO ClAČAN
zvGitkdm
PROSGUNO PRLEGANJE BREZ GUB
POSEM)TANKE in nežne NEPREKOSLJIV OBČUTEK PRI NOŠENJU
CANTTRECE/ VIŠEK UDCBJA
Te dni so drugi časopisi pisali o nas
Nadalj. s str. 19
hlačke, nedrčke, žarnice, vso špecerijo, meso, dvojni ce, kaj bi vam našteval, vse, vse tako kot v Ljubljani v trgovini, ki zatrjuje, da je dobro založena.
Pri tej inventuri, v kateri sem se vsega dotaknil samo s pogledom, sem opazil nekaj prepovedi, ki jih kupci še kako upoštevajo.
V	trgovini v Kamniku pod Krimom ni dovoljeno piti. Odlično! Trgovina ni bife, čeprav prodajajo pivo in brezalkoholne pijače. Lupina pomaranč in limon ni užitna. Tudi tukaj ni! Ne otipavaj sadja, razločno piše. Tudi
Nagradna Igra JX1“
V	naši zadnji številki smo vas v zadnjem odstavku pod naslovom »Znate dobro opazovati«, opozorili, da dobro preberite in shranite ta časopis. No, kdor ga je res dobro prebral mu današnja nagradna igra ne bo delala posebnih težav. Kdor pa ga je le shranil in če bo hotel sodelovati, ga bo pač moral sedaj prebrati.
Spodnji stavki so povzeti iz člankov zadnje številke Mercatorja. Napisana pa so v obliki nekakšnega sestavka. Vaša naloga je, da napišete točne naslove sestavkov iz katerih smo prepisali posamezne stavke. Torej, za šest stavkov šest naslovov, sest srečnih izžrebancev pa čaka šest nagrad.
Ob navzočnosti najvišjih funkcionarjev SFRJ je odlok o razglasitvi nove ustave prebral predsednik zbora narodov zvezne skupščine Mika Špiljak. Posebna vprašanja so se nanašala na samo dopolnitev vsebine programa, način seminarja in oceno. Za vse to skrbi tovariš Alojz Rupnik, novi direktor zunanjetrgovinskega sektorja in njegovih šest sodelavcev. In naša Maja v propagandi od časa do časa »prečisti« to pošto in razpošlje nekaj značk. In tudi tale ugodnost privablja kupce: pri nakupu nad 400 din lahko dobe potrošniški kredit. Ob koncu je najbolj navdušila Zdenka Vučkovič, ki si je s svojim prijetnim glasom pridobila simpatije pri poslušalcih.
Rešitve, s točnim naslovom pošiljatelja, pošljite najkasneje do 15. maja 1974 na naslov: Podjetje Mercator, ekonomska propaganda, 61000 Ljubljana, Tržaška 37 b, s pripisom NAGRADNA IGRA »6 X 1«.
Vse nagrajence nagradne igre »Znate dobro opazovati« bomo žal, objavili šele v naslednji številki, ker smo zato, da bi svoj časopis prejeli še pred prvomajskimi prazniki, morali gradivo zanj oddati v tiskarno prej, kot običajno.
Hkrati se vam tudi opravičujemo, ker nam jo je zagodel tiskarski škrat. Rok za pošiljanje nam je namreč skrajšal za deset dni. Torej, pri žrebanju bomo zaradi tega upoštevali vse vaše rešitve, ki bodo k nam prispele do dneva, ko bomo oddajali gradivo v tiskarno, za naslednjo številko Mercatorja.
v manjših črkah izpisano opozorilo bi zaleglo. Kaditi v trgovini ne smeš! In če bi slučajno pripeljal v lokal psa, bi vam trgovska pomočnica Martina Šuštar pokazala ustrezno opozorilo. Ne, tukaj ni in ne bo kruha za sanitarnega inšpektorja!
V	trgovino je prihitelo kup otrok. Vsi so zahtevali — žemlje.
»Ni jih več!«
»Pa res nimate nobene več?« se niso dali odgnati.
Kruha pojejo poleti v Kamniku še enkrat več kot v teh mesecih. Zato prodajalka zapisuje prodane in zahtevane količine v knjigo, ker, kakor je pojasnila: »Nekateri Kamničani kruh pečejo doma, in zato je važno, da vem za točno količino. Lahko bi naročila kar na slepo po hišah.«
Otroci ,so bili zelo veseli, ker je Martina vse klicala po imenih. Martina pa je žarela, ko sem lahko videl, koliko ima opraviti.
Pripis uredništva:
Čeprav v gornjem sestavku ni omenjeno, da gre za Meratorje-vo »štacuno«, pa nedvomno to dokazuje fotografija, kjer se vidi napis Mercator in pa dejstvo, da obstoja v tem kraju le Mercatorjeva trgovina.
Tako pohvalnih člankov o naših prodajalnah pa si želimo še več.
Ljubljanski dnevnik, 28. 3. 1974
PASJE INFORMACIJE
V	novomeški trgovini »Pogača«, ki sodi k MERCATORJU, lahko dobite vse informacije o kinološkem društvu in sploh psih.
Pri MERCATORJU se pa res dobi vse!
Ljubljanski dnevnik, 23. 3. 1974
Kavama Evropa bo lepša
Kdo ne pozna kavarne v najstrožjem središču Ljubljane? Kavarne Evropa, ki je pred leti slavila stoletnico? Toda zob časa načenja tudi ta lokal. Treba bo marsikaj preurediti. In letošnje poletje se bo Evropa, ena izmed 25 TOZD podjetja MERCATOR, »pomladila«. Hkrati bo preurejena tudi slaščičarna »Evropej-ček«.
In kaj bo novega? Treba bo napraviti nova tla, pobeliti, obnoviti inventar, kuhinja bo posodobljena, sanitarije bodo prestavljene v kletne prostore. S tem bo tudi lahko povečana garderoba za goste, pa tudi za delavce Evrope bodo pridobili tako potreben prostor za garderobe in sanitarije.
Ljubljanski dnevnik, 28. 3. 1974
Usklajeni interesi v Mercatorju
Včeraj je 25 TOZD v Mercatorju podpisalo spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma. Pri podpisu samoupravnega sporazuma lani se je namreč zataknilo: ena izmed TOZD ni soglašala z nekaterimi določili sporazuma in ga tedaj ni podpisala. Zdaj so usklajeni vsi interesi in vse bistvene prvine prihodnjega sožitja vseh TOZD, združenih v organizacijo združenega dela Mercator.
Trgovska pomočnica iz Kamnika pod Krimom
DELO, marec 1974
NOČNI NAKUPOVALEC
Hitra in učinkovita akcija tr-žiških miličnikov in občanov — 19-letni vlomilec je bil ujet v MERCATORJEVI trgovini
»Nekdo je v blagovnici MERCATORJA«, je še ves zadihan na postaji milice v Tržiču v petek ob pol devetih zvečer povedal nek Tržičan. Le-ta je namreč čakal pred blagovnico, ki je ob avtobusni postaji, da se odpelje na nočno delo. Pa je opazil silhueto,
HA-HA
Po razburljivi nogometni tekmi med Škoti in Nemci, so z visokim rezultatom zmagali prvi. Takoj po tekmi je škotski trener dejal svojim varovancem:
— Fantje, ker ste se tako dobro odrezali, nedvomno zasluzite krepko osvežitev na svežem zraku.
Že so si fantje mislili, da bodo odšli za nekaj dni v znano gorsko letovišče, ko jim je trener razblinil te upe z besedami:
— No, John. kaj še čakaš, odpri vendar na široko vsa okna garderobe...
— To je pa že preveč. Zdaj še kontrola dežnikov! Samo v mojo torbico lahko pogledate.
ki se je plazila po največji trži-ški trgovini.
Miličniki so na njegovo obvestilo takoj odšli tja. Skupaj z občani so blokirali trgovino, da ptiček ne bi zletel iz kletke. Odklenili so vrata in skupaj začeli preiskovati blagovnico. Neznanca nekaj časa niso našli, potem pa ga je nekdo odkril skritega v vrtiljaku oblek konfekcijskega oddelka. Preplašen je pogledoval miličnike in občane, češ kaj ga motijo pri njegovem »resnem« delu.
Izkazalo se je, da je neznanec 19-letni Milenca Stojanovič iz Žitkovca, občina Aleksinac. Prve dni februarja... V nekaj dneh si je dodobra ogledal Tržič in se odločil, da poskusi srečo v blagovnici MERCATORJA. Tako je včeraj (v soboto) vstopil in si kot kupec z zanimanjem ogledoval oddelke blagovnice. Posebno ga je zanimal oddelek s tehničnimi predmeti, zraven katerega je skladišče gospodinjskih strojev in pohištva. Tja je tudi smuknil po 18. uri in čakal. Čez dobro mo, ko so zaprli trgovino, je začel z delom ...
M. Hočevar
Mercator
Glasilo delovnega kolektiva »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja skupni delavski svet podjetja »Mercator« — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo Domanjko, Branko Gorjup, Kancijan Hvastija, Nada Lombardo, Marjan Pogačnik, Jože Rener, Janez Rozman, Mirko Rupel, Stane Vrhovec, Ivanka Vrhovčak — Odgovorna urednica: Ivanka Vrhovčak — Tisk: Učne delavnice, Ljubljana, Bežigrad 8
Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov