Vsako tazpravljanje prinaša korist
Medtem ko je dosegla obrt (brez gostinstva, prevozntttva, gradbeništva in trgovine) v osta-lih Ijnbljanskih obftnah od 1,37 do 2,29 od-stotni delež v občinskem družbenem proizvo-dn, je zabeležila v naii občini v letu 1984 7,47 odstotni delež. V tem razmerju do občinskega drnžbenega proizvoda so naši obrtniki med slovenskimi občinami na dragem meslu in si-cer za DomžaJčani, ki imajo 8,72 odstotni delež.
Ta podatek je bil tudi izhodišče za živahno, kritično in usmerjevalno razpravo na seji skupičine obrtnega združenja, ki je bila 16. aprila v Velikih Laščah.
Ker je združenje lani peljalo na celjski obrt-ni sejem avtobus šolarjev iz osnovne šole »Pri-mož Trubar« Velike Lašče in tako delu sedmo in osmošolcev pokazalo najsodobnejše tokove v tej gospodarski panogi, je 37 prisotnih dele-
V sodelovanju z upravnimi organi in stanovanjsko tkupnoit-jo bi radi nekatera, za biranje neprinurna itanovanja pridobiU ua lokale za itoritveno obrt,« jt umtil med pomembntjit natogt letoiitfega leta to skup-no akeijo predsednik zdndenja Hinko Go-Uom
gatov najprej pozdravila ravnateljica Marija Perhaj. Delegate je prosila, da prenesejo obrt-nikom željo, da bi lahko ta del drobnega go-spodarstva ie bolj napredoval in, da bi se primerno razvijal tudi na velikolaščanskem območju.
Predsednik izvršilnega odbora dipl. inž. Hinko Golias se je največ časa zadržal pri primerjanju akcij združenja za razvoj obrti v občini in republiki s posluhom občinskih upravnih organov in delegatskih sredin za nji-hova stališča, pripombe in predloge v zadnjem mandatnem obdobju občinske skup&ine in njenih organov. Menil je, da je bilo predolgo premalo družbene skrbi za zasebno obrt in, da se je zato v preteklih letih sicer večalo število
delavnic, a pretežno z enostavno proizvodnjo, s čimer se je obrt dejansko oslabila.
Na srečo je prišlo lani v razmerju do obrtni-štva do izrazitega pozitivnega premika, ki bo lahko viško ob'rtnost potegnil tudi na najvišje mesto v naši republiki. Seveda, če bo ostala do nje v občini najmanj taka naklonjenost, kot je sedaj.
Skoraj ni srečanja obrtnikov, na katerem ne bi spregovorili tudi o kadrovanju mladih za obrtniške storitvene in proizvodne poklice in o izobraževanju zanje. Na velikolaščanski skupščini so tudi stekle besede o tem in sicer predvsem zato, da so se dogovorili, da bodo skupaj z učitelji in učiteljicami osnovnih in srednjih šol iskali kadre za obrtne delavnice. Pri tem pa pričakujejo tudi pomoč samouprav-nih izobraževalnih organizacij. obrtnih za-drug, medobčinske gospodarske zbornice.
To je pravzaprav že ena od številnih nalog letošnjega leta. Osrednja zadolžitev bo gotovo izpolnitev naročila skupščine izvršilnemu od-boru, da poišče ugodno finančno konstrukcijo zato, da bi se tudi obrtno združenje vključilo v postavitev objekta »Središie drobnega gospo-darstva« pri Dolgem mostu. To zahtevno na-logo je sprejel izvršilni odbor na svoja pleča iz treh poglavitnih povodov. Prvič, da bi s sred-stvi združenja in verjetno tudi Zveze obrtnih združenj SR Slovenije konkretno podprl pri-zadevanje občinskih upravnih organov in SGP Grosuplje, da bi dobili v Ljubljani prvo tovrst-no središče. Drugič, da bi za nekaj bodočih storitvenih obrtnikov - začetnikov vsaj za za-gonsko obdobje priskrbeli delovne prostore in tretjič, da bi si združenje pridobilo nekaj upo-rabnejših poslovnih prostorov. Nekateri dele-gati so se prestrašili, da bo ta obremenitev okrnila že utečeno delo organov združenja, izobraževanje, zdravstveno varstvo, informi-ranje, aktivnost sekcije za gostinstvo, sekcije avtoprevoznikov, komisije za šport in rekre-acijo ter predvsem delo kreditnega odbora. Po zagotovilu, da bodo vse omenjene in druge . vpeljane dejavnosti lahko delovale nemoteno po programih za letošnje leto, je skupština sprejela predlog te zahtevne naloge.
STANE JESENOVEC