MILAN 2\\^1:LJ • 
SREČANJE S ČETNIKI 
Ob Jiivši italijansko-jugosloN aiiiski iii medvojni nemško-italijanski ineji 
pri Žireh \" bližini Vrha Treh kralje\' ležijo vasice Log, Izgorje, OpaJe iii 
Sovra. 
Tu so se spomladi 1943. leta v dogovoru z italijauskinii in nemškimi 
okupatorji naselili četniki Draže Mihajlovica z namenom, da od itu dalje 
pridobivajo s\oje pristaše in ,s s\ojo propagando pasivizirajo oborožen 
os\ioi)odilni boj partizainov in OF. Med Podlipo in SiuTečjem so si pri nekem 
kmetu postavili svojo radijsko postajo, ki je sliižiila za zve^o med vodstvom 
plave garde v Sloveniji in nekaterimi bivšimi poilitiki v emigraciji. Ti 
četniki so bili po lastnih izjavah predista\ništ\'o goreiijsko-noiranjskega 
jTi primorskega odreda četnikov, čeprav iteh četnikov oziroma odredov 
takrat mikjer ni bilo. V,seh skupaj je biilo 10 do 20, več pa nikoli. Nekaj 
č^sa jih je *bilo samo 13. Med temi 13 je ibilo deset bivših oficirjev m trije 
navadili četniki, vsi doma iz Žirov in poznani kot neresni ljudje s s.labo 
moralno preteklostjo. To predstavin/išt\o imvedenih »odredo\« je od tu 
politiično in organizacijsko delalo na vse straini. Zbiraiii so svoje pristaše 
JU sodelavce. Svojo dejavnost so usmerili tudi na Gorenjsko in to predvsem 
na področje Poljanske doline in Žirov. iPri svoji dejavnosti so se naslanjaili 
predvsem na ljudi, ki so bili pred vojno uacionaliistično orientirani in proti-
komniiiistično usmerjeni. 
V Žiireh je v tem času obstajala tudi iskupina ljudi, ki so bili sicer 
povezani z OF in nekoliko materialno pomagali partizanom, ^•endar so 
živeli pod precejšnjim vpli^x>m zgoraj navedenih četnikov, s katerimi so 
vzdrževali tudi osebne zveze. Ob takšnem nihanju med nami in njimi se 
jim je porodila misel na sporazum med četniki in paintizaui. Sklenila so. 
da se sesta.nemo in pogajatno. 
D>ne 15. junija 1943 sem kot tedanji sekretar KP in OF za Poljansko 
dolino prišel na zvezo s sodelavci iz žirovske doline. Ob tej priliki so prišli 
na <{a.n tudi s predlogom, da bi četniki, ki so se nmhajaili na italijanski 
strani, radi prišli v Žirovski \ rh, kjer bi se sestala jaz in njibov komandant. 
Ker .so se mi stvari zdele problematične in zanimive, sem se odločili in 
pristal, da sem pripravljen razgo\arjati ise z njimi. il>oliočil sem kraj in čas 
sestanka. Sestanek naj bi bil v Zabrežniku 17. junija ob 10. Uiri dopoldne, 
navzoč pa naj bi bil tudi nekdo izmed Žirovcev, ki so sestanek predlagali. 
Zmenili smo se, da «e dobimo točno <>b 10. uri pri našem sodelavcu s hišinini 
imenom pri Šlosarju. 
Ko sem se 17. junija odpravil ,ua sestanek, me je spremljal kurir Jurček, 
na katerega sem se vsestransko zanesel. Povedal sem mu kam greva in mn 
45 
naročil, naj bo vedno nekoliko oddaljen od mene. da bi, če bi se mi slučajno 
kaj pripetilo, oslal vsaj on m\ ler lahko obvestil moje nadrejeno vodstvo , 
jn Zirovsko četo, ki je taborila v etio uro oddaljeni Zali. Iz varnostnih \ 
razlogov sem manjšo piStolo spustil v piimparice, večjo pa sem vtaknil 
na vidno mesto za pas. Y Zabrežnik sem previdno stopal z vrha hriba 
navzdol, seveda, ker jim nisem zaupal. Ko 'Sva šla s kurirjem Jnrčknm 
po poti nad Sivkarjem (domače hiišno ime), sem tik ob poti zagledal njiho 
vega stražarja, ki pa naju ni opazil. Oblečen je bil v pajaca iz zelenega 
padala, da .se ni skoraj razlikoval od listja in praproti. Takoj sem postal 
pozoren ter opazil kakih 100 metrov nižje tudi druge četnike. Dal ,sem 
znak kurirju Jurčku, da se povlečeva nazaj. Obšla s\a teren in prišla na 
tloločcno jnesto od nasprotne strani. Ko sva se prepričala, <la na izJjranem 
kraju sestaaika še nikogar ni, sva ob robu gozda opazovala, kdo 'bo pTišel 
\ določeno hišo na sestanek. 
Kmalu po 10. uri sta prišla v bližino hiše neki četnik in neki domačin 
iz Žiro\, ki naj bi bil pri razgovorih navzoč. Poklical sem jih k sebi in 
spoznal, da je ta četnik Žirovčan, in sicer Vinko Kavčič, lakoj sem ener 
gično protestiraj, da se nismo tako dogovorili in da se z njim nimam kaj 
razgovarjati. Zahteval sem. naj pride njihov komandant, kot smo se dogo-
\OTili. Izjavila sta mi, da konmndanta ne bo, pač pa želita, naj grem v 
njihov tabor in bi tamkaj razgovarjali. Slutil sem, da nam ne zaupajo. Ko 
sta mi po daljšem dopovedovanju predložila vse najrazličnejše garancije, 
da se mi ne bo nič zgodilo, sem se odločil, da grem z njima ^' tabor. Kurirju 
Jurčku pa sem naročil, kje naj me počaka, da bo videl \ tabor in da ga 
četniki me bodo opazili. 
Po dobri četrturni hoji smo prišli v tabor čelnikov. ki je bil v bližini 
Sivkarjeve hiše; Sivkarjeva hčerka je bila namreč ]]jiho\a zaupnica im 
sodetla\'ka. Ko sem prišel v tabor, so visi Četniki takoj vstali, mi po vrsti 
s^ti&irili TO'ko in se predstavili po činu in imenu. Bili so razen dveh \sn 
Slovenci. Ko sem jim nazadnje tudi jaz povedal svoje partizatisko ime. 
je eden izmed njih, za katerega sem kasneje dognal, da je bil njihov idejni 
\odja, takoj dostavil še moje funkcije, ki sem jih tabrat imel. Vsedel seim 
."^e na štor, ki je bil sredi med njimi, lin takoj prešel k stvari. Dejal sem, 
da so oni predlagali, naj se porazgovorimo in da želim najprej izvedeti, 
kakšne so njihove želje, jaz pa bom potem povedal s\ oje mišljenje. 
Komandant mi je takoj pričel govoriti, da ima tudi on brata, ki je 
komandant nekega bataljona partizanov v bližini Kamnika. Ko pa sem jih 
ponovno prosil, da bi prešli k istvard, je besedo prevzel neki poiročnik, za 
katerega sem kasneje ob kapitulaciji Italije izvedel, da je bil duhovnik. 
Govorili so mi o njihovi moči in o zvezah z Angloameričani, o kralju Petru 
in sploh vse tisto kar so legalno propagirali. Predvsem so poudarjali, da 
jim Angleži s padali nudijo dovolj materiala, hiaaie in denarja. Ker sem 
vso io propagando že pKJznal, sem jim odgovoril, da je o tem brezsmiselno 
govoriti, ker sam dobro vem, 'koli'ko je na stvari resnice in kaj ne in da smo 
dobro poučeni o njih. Postavil sem jim vuaslednja vprašanja: Zakaj eo se 
želeli pogajati z menoj, ker se take stvari običajno rešujejo z vodstvom, 
to je z lOOF za Slovenijo, jaz pa predstavljam samo vodstvo za Poljansko' 
dolino, kii pa ima še svoje vodstvo, to je Pokrajiinski odbor OF za 'Gorenj 
sko? iDalje: 'Kakšen je pravi cilj njihovega 'prihoda na Gorenjsko in kaj 
bi sploh od mene radii? 
46 
Odgovorili so im, da so se z lOOF že pogajali, da pa so tam preveč 
^ekslrejuiio rdeči? in podobno, za gorenjske partizane pa da jim je znano, 
da vodijo do notranjih vprašanj zmernejšo politiko in da so pri ljudeh 
bolj priljubljeni, ker vodijo samo boj proii okupatorju, in da so zato miš 
ljenja, da bi se z nami dalo sodelovati. Povedal sem jim. da jim tega ne 
verjamem, ker tako delamo po navodilih vodstva OF za .Slovenijo in da tu 
ni razlike. Dejal sem jim, da se nam lahko priključijo, da jih bomo kot 
oficirje radi sprejeli in jim dali tudi mesta, za katera bi bili sjjosobni. 
Potem se je raz\iia še ])olemika okrog komisarjev in Partije, o čemer pa 
niso hoteli Jiič slišati. Glede boja proti Nemcem pa so bili mnenja, da se 
ne izplača, ker je preveč žrtev in da bi se morali predvsem otrientiraii na 
organizacijo, ki bi v danem trenutku lahko razorožila Nemce in prevzehi 
oblast. 
Iz razgovoro\- sem ugotovtii, da bi od mene pred\sem radi dosegli prosto 
kretanje po hribih PoljaJiske doline, kjer smo bili takrat mi gosipodarji. 
Izdali so se, da imajo nekaj svojih pristašev tudi v dolini in v JavoTJiJi. 
Ko je padla beseda o žirovski partiziinski četi, sem ii\idel, da so o njej 
dobro informirani in da imajo v njej nekaj iljudi, na katere so računali. 
Ko sem jih imto še enkrat opozoril, da so razgo\ ori brezpredmetni, ker jaz 
tako nisem pooblaščen za nikakršne razgo\ ore in pogajanja. Pač pa sem 
jim ponudil možnost, da pride do razgovorov s pokrajinskim \'odstvom za 
Gorenjsko. Če pristanejo na to, jim bom uredil, da jih ta čas nihče ne 
bo napadal in da jiim bom pripravil zvezo. Po daljšem obotavljanju .so na 
to pristali. S tem je bil »uradni del« razgovorov zaključen. 
Ko sem hotel oditi, so me prosili, naj osianem pii mjih na kosilu, ki ga 
bodo vsak čas dobili. Na to sem jpiristal s pogojem, da nekaj hrane preskrbijo 
tudi za mojega spremljevalca, ki me čaka zgoraj v gozdu. Po zatrje\anju. 
da niso prišli z drugim namenom, kot da ise pago\orijo, in da naj jim 
zaupam, sem tudi njega poklical v tabor. Ko je prišel kurir Jurček med 
nas in opazil, da nisva v nevarnosti, se je pričel iz četuiko\ norčevati, kako 
so hrabri, koliko okupatorjevih vojakov so že pobili, kje imajo »Petrčka« 
in podobno. Ko sem opazil, da so se nekateri razburili, sem Jurčka opozoril, 
da tu ni mesto za šale, ker če so oinl korektni, iiiorava biti iudi midva. 
Kurir Jurček mi je po\eda], da je bil \ es čas v ihližini njihovega stražarja 
in da jih je že tudi njemu napovedal. 
Kmalu inato je Siv'karjeva hčerka prinesla za kosilo v \eliki skledi 
kašo in v driign še večji soilato. Vsi skupaj smo posedli okrog sklede in 
l)i'ičeli pridno jesti. Neki poročnik, ki se je delal v politiki najbolj pamet-
neg-a, je nesel kašo v usta in takoj vprašal, kakšna jed je to, ker takšne 
še ni bil nikoli jedel. To je dalo meni povod, da sem ponovno začel z njimi 
j)olitiziirati, rekoč, da so pri četnikih takšni gospodje, ki še ljudske hrane 
ne poznajo itd. Pomiril nas je šele komandant, ki je hotel, da bi jaz od njih 
odšel z dobrim vitisom. Bil je resiniono iizmed vseh še najbolj strpljiv in 
pameten. Obljubil mi je ameriško brzostrelko in cel fnahrbtrvik cigaret, če 
bom prispeval, da bi dosegli sporazum z vodstvom POOF za Gorenjsko. 
Po kosilu sem zahteval, da se z mesta me smejo premaikiiiti, ker sicer 
za nje ne garantiram in da bom taksno naročilo dal Žirovski četi. Ko sva 
odhajala, sem opazil pri nj\i'h še vedno nezaupanje in strah pred napadoun. 
Takoj sem odšel v Zalo k četi, sklical koniisarja Soikola in druge komu-
niiste, jim povedali primer s četniki in da moram oditi na Poljansko do 
47 
PO OF, če so pripravljeni rčizgovarjali se. Kasneje sem sitmacijo »brazJožil 
še celi četi. Komisarja sem še opo?oril na mnenje četnikov o četi im da naj 
pazi na ljudi, ki so kolebljivi. Partizani v četi so bili takoj pripravljeni, 
da bi jih šli pobit. Pomiril sem jih .šele. ko sem jijn povedal, da se bo to 
smelo zgoditi šele takrat, če bo tako nasodilo dal POOF za Gorenjsko. 
Ko sem šel iz čete proti \inharjem. kjer je bil takrat v bližini uta-
borjen PO OF. sem že na poli srečal kurirje, ki so me iskali. Povedali so. 
da se morajo še istega dne vrniti na Pokrajinski odbor in da prihodnjega 
<lne že lahko pričakujem tovariše iz vodstva, ki bi se s četniki razgovarjaii. 
Ker nam je preo«tajalo še nekaj časa. sem na željo kurirjev od.šel na mestu, 
kjer so taborili četniki. Cetiniko\ ni bilo več; niso mi zaupali. Pri belem 
dnevu so odšli čez Žitri, Goro{>eke in čez mejo nazaj na italijansko stran. 
Kmalu zatem se je po Zireh raznesla iio\'ica, da smo se s četniki pogajaili, 
da pa pogajanja niso uspela, ker sem se pogajal jaz, ki sem preveč >rdeč« 
in ne poznam nobenega kompromisa. Zbrala se je delegacija na čelu z onim, 
ki je prisoistvo\al razgovorom med menoj in četniki. Ta delegacija je odšla 
na Poljansko iskat zvezo z mašim vodstvom. Tovariš,i iz PO so jih sprejeli 
in poslušali. Vsega nespoTazuma sem bil seveda kriv jaiz. In kaj so dobili 
za odgovor? Isto iso jiim odgo\oriIi, kot sem to stoTiil jaz. Dejali so jim še, 
naj me poslušajo, da če hočejo sami sebi prav in če bi radi napravili kaj 
za osvoboditev. Dobili so jih po inosu. ker so mislili, da so dntgi manj »rdeči«. 
Cez tri mesece je kapitulirala Italija. 'L nekaj tovairiši sem šel čez mejo 
z namenom, da bi preskrbeli ;nekaj orožja. V obmejni \ asi Sovri sem pri 
neki hiši naletel na del omenjenih četnikov. Vpraišal sem jih, kje itnajo 
orožje in kaj je sedaj z njiniii. ko nimajo več pokrovitelja. iPovedali so, 
da so orožje skrili in da ne vedo, kaj bo sodaj z njimi. Štiri izmed njih 
smo pridobili, da so nam pomagali nositi orožje. Za \'stoip v NOV pa se še 
niso odločili, jaz jih pa tudi nisem silil, rekoč, naj se sami odločijo in 
premislijo. Mo'ralno so bili po{x>lnoma na tleh. Dva sta se pozneje priklju 
čila NOV, drug-i pa so odšli k domobrancem im tam tudi končali. 
To je bil pr\i in zadnji poskus četnik;o\. da bi prišli na Gorenjsko 
in iu hlapčevali okupatorju ier pripravljali pot za izdajalsko vlado \ Lon-
doou in »Petrčku« prestol. 
Po tem srečanju sem se trdno prepričal, da taki ljudje tie morejo 
zmagat^i, ker so daleč od ljudstva iu njegovih teženj. 
48