dekorativna
dekorativna
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana št. 9/XVI september 1979
Pregled dela in načrti
Se nikdar doslej ni polletje minilo s takšno naglico, kot letošnje. Vzrok temu je izrazita dinamika, ki nas je spremljala in polno angažirala v smereh vsestranskega delovanja na vseh področjih. Dobro načrtovani programi so bili zahtevni in vedeli smo, da jih je mogoče realizirati le pod pogojem, da vsi opravimo dela in naloge, ki smo jih samoupravno sprejeli. Res je, da so nekateri nosili težje breme kot vedno in njim pripada posebna pohvala. Rezultati, s katerimi smo seznanjeni, nas zadovoljujejo. Glavni pokazatelji so izredno pozitivni. Ker je že naš običaj, da tako polletne kot druge obračune ocenjujemo iz vseh zornih kotov, je prav, da v bodoče pozitivne dosežke še oplemenitimo ter napravimo načrt, kako izboljšati rezultate, katere ocenjujemo, da niso v skladu z našimi dogovori. To-
rej, v bodoče stoji pred nami izredno zahtevna naloga. Na področju SFRJ so že in nastajajo konkurence, ki razpolagajo z izredno dobrimi sredstvi za delo. Tudi strokovni kadri pridobivajo na znanju in to znanje je tisto, ki bo v bodoče odločalo tekme v mejah in merilih našega plansko tržnega mehanizma.
Torej iz leta v leto bo zahtevnejša naloga pripravljati načrte programov proizvodnje. Trg postaja iz dneva v dan zahtevnejši in bolje bo živel tisti kolektiv, ki bo obvladal celoten spekter poslovnih dogajanj. Iz teh razlogov bo nujno okrepiti razvojno službo, izboljšati kvaliteto izdelkov, zmanjšati izostanke z dela in izboljšati disciplino. Te navedbe so ugotovljene in predstavljajo problem, s katerim se moramo spoprijeti z vso resnostjo v vseh tozdih in skupnih služ-
bah. Če bomo in moramo biti uspešni' pri reševanju nakazanih problemov, bo obremenitev delavcev enakomernejša in kar je najbistvenejše, ohranili in povečali bomo ugled naše delovne organizacije.
Naša izvozna dejavnost beleži izrazit napredek, vendar bomo morali pričeti bolje delovati v smeri boljših ekonomskih efektov. To nam bo uspelo s selektivno poslovno politiko, kateri bomo morali posvetiti v nadalje več pozornosti. Informacije za poslovne odločitve so nam na voljo, potrebno jih bo temeljito proučiti in na osnovi rezultatov — odločati.
Torej, pred nami je še cel kup nalog. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi prebredli vse težave. Prepreke se pojavljajo v restrikcijah uvoza, tako strojne opreme kot
reprodukcijskega materiala. Zunanj etrgo vinski primanj ki ja j je očiten, vendar brez krivde naše DO in sploh tekstilcev, ki niso krivi rušenja sprejete projekcije, ki je bila osvojena z letnimi načrti. Tekstilna industrija je izvozila in uvozila količine v vrednosti, ki so bile načrtovane, naša DO pa je v prvem polletju za 100 % izvoza uvozila samo 30 %.
V kratkem nakazani problemi so znani. Tako kot doslej se bomo morali spoprijeti z njimi. Laže bo, če bo vsak našel sebe in tvorno prispeval pri reševanju. Dokazali smo že, da smo pripravljeni sodelovati in teamslco reševati vse, vsak po svoji zmožnosti in sposobnosti.
To nam je tudi porok naše nadaljnje uspešne poti.
Janez Nebec generalni direktor
V TOZDU GOTOVA TKANINA CELA VRSTA SPREMEMB
Nove pridobitve in načrti za naprej
Vsem delavcem so gotovo znane težave tozda Gotova tkanina, kjer so se morali spoprijemati s problemi, ki so jim jih ob stari strojni opremi nalagale nove delovne obveznosti, ko so morali obdelati vse metre, ki so jih bili kar naenkrat ob montaži novih tekstilnih strojev sposobni izdelati v tozdu Surova tkanina.
Gradnja prizidka apreture se je zavlekla preko mere zaradi težav z odkupom zemljišča in tako so stroji, ki naj bi stali v novem prizidku, ležali zapakirani in čakali.
Potem so dela končno stekla in sedaj se že da pregledati, kaj je bilo narejenega in kaj bodo morali delavci tozda B še narediti, da bodo montirani vsi stroji, ki so bili v načrtu.
O spremembah v tozdu B, o poteku montaž in o nadaljnjih predvidenih spremembah, ki časovno niso preveč odmaknjene v prihodnost, smo vprašali tov. MARO PIRKMAJER, direktorico tozda B. Takole pripoveduje:
Trenutno je v montaži strižni stroj Sistig (to je eden od strojev, ki smo jih nabavili že lani, pa jih nismo mogli montirati), v delu je še ena razte-palna linija, ki bo predvidoma montirana konec oktobra, oziroma v začetku novembra. Tej montaži sledi prestavitev razte-palnih strojev, M smo jih začasno zaradi montaže Kusiter-sa preselili v stari del apreture.
Na mestu, kjer so sedaj stali ti raztepalni stroji, bomo uredili skladiščenje surovega blaga za barvanje na konti-nutrnem barvarskem stroju. Z ureditvijo tega prostora se bo zmanjšala zatrpan ost na hodniku med apreturo in šivalnico, kjer sedaj stojijo vozički s surovim blagom. Predvidene so tudi spremembe v šivalnici, dokončali bomo prerazporeditev v popravljalnim. Treba je namreč prestaviti pregledoval-ne stroje za pliše, s čimer bomo zmanjšali notranji transport v šivalnica.
Pri novem Famatexu (njegova montaža je že v zaključni fazi, saj manjka le še nekaj končnih del) bomo uredili kuhinjo za pripravo apretur.
Treba bo še rešiti vprašanje, kje bo locirana brusilni ca, ki

|!pf“ , E‘ž	V,8:|
vami Sfj	
	
jjl	
smo jo začasno prestavili v tozd A, ko smo gradili prizidek apreture.
V skladišču gotovega blaga
so že montirana nova vrata z avtomatskim odpiranjem, treba je le še usposobiti avtomatiko.
Pripravljamo dokumentacijo za prizidek apreture II. del, kamor se bo razširila adjustir-nica in za III. fazo skladišča gotovih izdelkov, ki bo na bivšem Šenkovem zemljišču.
Ti dve gradnji sta predvideni v začetku prihodnjega leta, že do te zime pa je treba povečati lopo za skladiščenje gotovih izdelkov.
Spremembe v apreturi bodo olajšale delo, pospešile pretok blaga, delovni pogoji bodo boljši, zmanjšala pa se bo tudi zatrpamost, ker bo šlo blago hitreje skozi obdelavo.
Za adjustirnico smo predvideli začetek prihodnjega leta nabavo navijalnega stroja, problem prostora v tej delovni fazi pa bo rešen, ko bo dograjen nov prizidek, kamor se bo ad-justimica razširila.
Čiiimprej bi morali dokončati skladišče gotovih izdelkov, kjer je treba zgraditi še II. fazo (odpremo z nakladalnimi rampami), kar pa trenutno ni mogoče, saj zahteva predhodno rušenje dela številnih objektov DSSS.
Prav tako je treba povečati oddelek popravljalnice, ki ne zmore povečanega pretoka blaga.
Vse te potrebne investicije smo predlagali za naslednje srednjeročno plansko obdobje.
Naša velika skupna želja je tudi ukinitev tretje izmene, vendar predvidevamo težave zaradi velike energetske krize, saj vemo, da smo prav v tozdu B največji porabniki tako električne kot tudi toplotne energije.
Ze sedaj smo zadolženi za izvedbo akcijskega programa, čigar cilj je zmanjšati porabo energije oziroma jo bolj enakomerno razdeliti na vseh 24 ur dneva. To so tudi razlogi, zaradi katerih bo treba precej strpnosti, saj bomo samo tako lahko izpolnjevali samoupravno sprejete plane.
Težav in problemov je še dovolj in jih bomo verjetno še imeli, vendar se moramo vsi z dobro voljo in razumevanjem truditi, da naredimo vsak po svojih močeh največ, kar je mogoče, pa bomo uspeli in ustvarili sredstva, s katerimi bomo lahko dogradili potrebne objekte, dokupili tehnološko opremo in uredili naš tozd tako, kot si želimo.
Novi razpenjalno - sušilni stroj pripravljen za redno obratovanje
Delavci DO Dekorativne smo v teh dneh dosegli nov pomemben delovni uspeh. Z obratovanjem pričenjamo na novem razpenjalno-sušilnem stroju »FAMATEX«. Z deli na tej investiciji smo pričeli že leta 1976. Pogodba o nakupu je bila podpisana leto kasneje, oprema pa dobavljena v lanskem letu. Izredna prizadevanja so bila potrebna, da smo uspeli pridobiti vsa potrebna soglasja za uvoz in zagotovili finančna sredstva. Zaradi omejene devizne kvote je bilo potrebno zelo natančno proučiti, katere dele strojne opreme je nujno uvoziti in katero strojno opremo smo sposobni naknadno izdelati doma in jo vgraditi v stroj. Že ob nakupu stroja je bilo jasno, da za postavitev tega stroja ni prostora in da bo oprema morala biti vskladiščena toliko časa, da se bo zgradil prizidek k ap-returi. Priprave za gradnjo tega objekta so se zavlekle, gradnja sama pa je bila v roku zaključena. Res je, da bi bilo precej manj težav v oddelku apreture, če bi stroj stekel prej, vendar bi tudi to ne odpravilo težav zaradi ozkega grla na obdelovalnih linijah, ki so tudi še v izdelavi.
Z montažo stroja smo pričeli v maju, nato smo jo prekinili, da smo izvedli zahtevna kleparska dela — kanale izpušnega zraka, da smo uredili plinsko napeljavo, električno povezali posamezne dele stroja, priključili vodo, paro, kompri-miran zrak ter uredili premaz tlaka. Z montažo pa smo nadaljevali v avgustu.
Razpenjalno-sušilni stroj je zelo velik potrošnik energije in ob maksimalnih kapacitetah
rabi do 1,2 milijona k.calorij. Prav tako ima vgrajenih več elektromotorjev, ki rabijo ca. 130 kW.
Sušenje na njem se vrši s pomočjo direktnega plinskega ogrevanja. Na obeh že obstoječih strojih pa je možno ogrevanje z zemeljskim plinom ali mazuiom. To daje v sedanji energetski krizi večjo sigurnost obratovanja. Toplotne izgube novega stroja so v primerjavi z obstoječima strojema mnogo manjše. Ni namreč potrebno dolgotrajno ogrevanje — hlajenje obtočnega ogrevalnega olja, odnosno vode pri vročevodnem sistemu. Da pa bi izkoristili tudi toploto izhodnega zraka, smo predvideli izmenjevalec toplote, ki bo s predgre-vanjem zraka znižal porabo energije za ca. 30 %. Nakup te naprave je predviden v letu 1980 in upamo, da nam bo realizacija tega uspela.
Novi stroj je za eno sušilno polje daljši, kar omogoča ustrezno večje hitrosti tega blaga. Stroju sta prigrajeni dve na-
pravi za nanašanje hrbtnih ap-retur med verigama in to za širine 140 in 150 cm. S tem je podan tudi pogoj za boljše izkoriščanje širin, ki so možne na tkalskih strojih. Novemu stroju je priključen Kiistersov foulard. Stroj je opremljen z izredno precizno avtomatsko regulacijo temperature in pretoka zraka, kar nam zagotavlja boljšo kvaliteto. Na stroju je vrsta naprav za avtomatsko vodenje in varovanje, kar tudi zagotavlja večjo varnost, zanesljivost obratovanja in boljšo kvaliteto.
Montaža sama je potekala brez večjih problemov. Dobavitelj bo moral zamenjati nekaj delov, ki niso bili pravilno poslani, oziroma so pokvarjeni.
Mislim, da se moramo vsi skupaj dobro zavedati, da dajemo v pogon stroj, za katerega smo odšteli precej več kot staro milijardo din in da nam ta stroj predstavlja »srce« pri obdelavi večine naših tkanin.
Tega se moramo zavedati predvsem tudi zato, da ga bomo upravljali in vzdrževali tako, da bo delo na njem kar najbolj varno in da bodo vzdrževalni stroški čim manjši, ter da bo doba uporabe tega stroja čim daljša. V smislu teh ciljev so organizirani tudi uvajalni seminarji, kjer naj bi vsi tisti, ki bodo upravljali ta stroj, dobili potrebna znanja. Strokovna pomoč in nadzor pa bosta brez dvoma potrebna še v celotnem času priučevanja.
V trenutku, ko dajemo novi razpenjalno-sušilni stroj v obratovanje, ne smemo pozabiti, da smo s svojimi napori šele na začetku in da se pravo delo ■— ustvarjanje dohodka šele začenja.
Zavedati se moramo, da je od nas odvisno, v kolikem času se bodo vložena sredstva amortizirala in koliko novo ustvarjenih vrednosti nam bo ta investicija prinašala.
Edvard Lozar
REFERENDUM V TOZDU JE USPEL
25. aprila 1979 smo delavci tozdov in DSSS na referendumu sprejemali pravilnik o osnovah in merilih za delitev dela čistega dohodka za osebne dohodke. Delavci v tozdu A in C ter v DSSS so z večino glasov sprejeli pravilnik, medtem ko je v tozdu B za sprejem pravilnika glasovalo le 46,5 % delavcev tozda. Na zboru delavcev dne 10. 8. 1979 so se delavci tozda B odločili za ponovni razpis referenduma, na katerem bi sprejemali isti predlog pravilnika. Na podlagi mnenja delavcev tozda je DS razpisal referendum za 5. september. Glasovanja se je udeležilo 320 delavcev ali 91,16 % od skupnega števila zaposlenih v tozdu, za sprejem pravilnika pa je glasovalo 72,93 % delavcev tozda. Torej je bil pravilnik v tozdu B tudi sprejet.
Milka Klobučar
SOLIDARNO SMO SE ODLOČALI
Dne 5. 9. 1979 smo delavci tozda Gotova tkanina na referendumu sprejeli pravilnik o osnovah in merilih za delitev dela čistega dohodka za osebne dohodke. Z glasovanjem ZA smo omogočili delavcem z nižjimi osebnimi dohodki izboljšanje socialnega stanja in se odločili za večji dodatek za nočno delo, saj vemo, da je to delo težko, še posebno za žene, ki jih je v našem tozdu veliko.
Pri izvedbi sprejemanja tega pravilnika smo se srečevali s precej težavami, ki so bile objektivne in neobjektivne narave, saj vsakemu posamezniku pravilnik ni potešil želja. Vendar pa smo dokazali, da smo solidarni in da smo samoupravljale! in se odločili za sprejem pravilnika. To pa nam je tudi zagotovilo, da bomo tudi v bodoče dosegali take rezultate, kot smo jih doslej ter s tem potrdili, da smo kos nalogam, ki nam jih je zaupala družba.
MARKO BRICELJ predsednik IOOOZS tozda »Gotova tkanina«
Izdelava vzorcev za sejme
Priprave plana za prihodnje leto so v polnem teku.
O problematiki vzorcev za sejme smo se pogovarjali s tovarišem KOLEŠO, pomočnikom direktorja DO, tovarišico GREGORČIČEVO, vodjo tehnične službe in tovarišem ŠOBO, direktorjem tozda Surova tkanina.
— Bližamo se koncu leta, in že pripravljamo plan za naslednje leto. Pred nami so sejmi. Kakšni in kako se pripravljamo nanje?
Tov. Kolesa:	Iz večletne
prakse vemo, da se vedno po kolektivnem dopustu pričnemo intenzivno pripravljati tako na področju planiranja za prihodnje leto kot na izdelavo novih vzorcev.
Pred nami so 3 sejmi in sicer septembra zagrebški splošni sejem, oktobra beograjski sejem Moda, novembra specializirani sejem notranje opreme v Beogradu.
Na vseh teh treh sejmih sodelujemo s kolekcijo, na zadnji sejem notranje opreme v Beogradu se vedno pripravljamo intenzivno, ker tam prikažemo novo kolekcijo, ki bo v proizvodnji in prodaji naslednje leto.
— Iz razgovorov se čuti, da nastopi problem izdelave vzorcev. Kakšni so ti problemi in zakaj?
Tov. Kolesa: Točno je, da se nam ti problemi pojavljajo vsako leto kljub temu, da ve-
dno bolj izboljšujemo organiziranje in način našega dela. Tako razvojna služba kot tehnična služba skozi vse leto intenzivno pripravljata nove vzorce, ki jih obravnava pred začetkom izdelave komisija za vzorce. Res pa je, da nas vedno prehiti čas in da se tisti planirani vzorci, ki naj bi bili izdelani pred kolektivnim dopustom, zavlečejo v drugo polletje, čemur pa, mislim, ni vzrok slaba organizacija, ampak prezasedenost strojev s konkretnimi naročili.
Ti stroji so tudi po kolektivnem dopustu prezasedeni z naročili, zato je komisija za vzorce ponovno pregledala spisek pripravljenih vzorcev in izdelala glede na tehnične možnosti prioriteto.
— Ali pričakujete, da bo kolekcija uspela oz. ali bo treba izdelati še določene vzorce?
Tov. Koleša: Mislim, da v nobenem primeru ne moremo govoriti o 100 % uspešnosti niti ne obratno. To potrjuje delo pri oblikovanju vzorcev, ki se pojavljajo kot novi vzorci na raznih svetovnih sejmih, kjer
naši Oblikovalci pridobivajo zamisli za izvedbo določenih vzorcev. Ker pa take sejme obiskujejo tudi arhitekti tovarn pohištva, dobimo kaj hitro skupni jezik in zato lahko govorimo o uspešnosti naše kolekcije.
Razumljivo je, da pa se moramo v določenih primerih tudi podrediti željam posameznih oblikovalcev v tovarnah pohištva, ki so skonstruirali model, za katerega želijo ustrezno kvaliteto in vzorce.
— Tovarišica Gregorčičeva, vi ste predsednica komisije za vzorce in prosim, da na kratko poveste, kako poteka izdelava vzorcev glede na vzorce, ki jih je pripravila razvojna služba in kaj je odločalo pri izbiri prioritete.
Tov. Gregorčič: Komisija je pri izdelavi prioritete upoštevala v prvi vrsti zamenjavo nerentabilnih artiklov, ki so v sedanji kolekciji, z novimi podobnimi kvalitetami.
Nadalje želimo priti na sejem s sodobnimi vzorci, kot jih predstavniki našega razvoja zasledijo na tujih sejmih ali z vzorci po želji in zamisli predstavnikov (arhitektov) pohištvene industrije.
Pri1 ploskih tkaninah bomo izdelali novitete iz efektnih prej, ki jih lahko izdelamo v naši predilnici.
Poleg tega je bil komisiji cilj v novo kolekcijo vključiti nekaj kvalitetnih volnenih arti-
klov, ki so tudi iskani na trgu, iz bolj primerne kvalitete volnene preje, kot smo jo doslej lahko nabavljali (atlasi,...).
Pri piš tkaninah načrtujemo dopolnitve asortimana kot so:
—	boljšo kvaliteto ležečega moketa iz najtanjše preje v lasmi osnovi,
—	tiskan bombažni žamet za blazinjenje pohištva,
—	piliš iz melanž preje v lasmi osnovi,
—	nov desen v bombažnem rebričastem plišu.
— Tovariš Šoba, kot mi je znano, je v teh mesecih problem izdelave vzorcev glede na prekomerna naročila predvsem za tiste stroje, na katerih je planirana izdelava vzorcev. Kako boste organizirali, da ne bo izpada naročil in da bodo izdelani tudi vzorci?
Tov. Šoba: 14 dni bomo na 18 strojih v Smith im Sommet tkalnici delali v nočni izmeni, da borno pokril izpad redne proizvodnje zaradi vzorcev in da bomo vsaj delno zadostili povečanim naročilom. Prav tako bomo v pripravi organizirali delo- v podaljšanem času, da bomo omogočili nemoteno delo v tkalnici. V pliš tkalnici, kjer je preurejianje za vzorce daljše, bosta dva stroja izpadla iz redne proizvodnje za cel september (to je 2 % operativnega plana za mesec september).
Iz celotne problematike je razvidno, s kakšnimi problemi se srečujejo posamezne službe in kako intenzivno rešujejo probleme najboljše postrežbe kupca in največje izbire novih vzorcev, ki jih želimo predstaviti na tem specializiranem sejmu.
Taka vnema slehernega delavca, ki je kakorkoli vključen v to delo, ogromno doprinese k našim skupnim rezultatom, saj imamo vsi skupaj edini cilj: velika proizvodnja, dobra kvaliteta, lepa izbira desenov in najbolj solidna postrežba kupcem.
Poročilo o izobraževalnih akcijah v DO
V času, ko se izdelujejo poročila o uspešnosti in delu posameznih služb v delovni organizaciji, je prav, da si pogledamo, kaj je bilo storjenega na področju izobraževanja. Kaj smo storili za to, da lahko naš delavec čim popolneje obvlada svoje delo, ga opravlja varno in zanesljivo, kaj smo storili za njegovo širšo splošno in družbenopolitično razgledanost.
Po nekajletnem premoru smo letošnjo pomlad spet organizirali uvajalni seminar za novosprejete delavce. Razmiš-
ljali smo: delavca, ki ga sprejmemo v delovno razmerje, razporedimo v obrat na določena dela in naloge. Vendar ne sme biti dovolj, da je ta delavec seznanjen samo s svojimi nalogami in opravili. Spoznati mora celotno delovno organizacijo, njeno samoupravno organiziranost, poslovanje, tehnološki postopek. Šele ko spozna okolje, v katerem živi, ko spozna svoje pravice in dolžnosti, se lahko aktivno vključi v to okolje. To je bil naš osnovni cilj za organiziranje tega seminarja. Udeležilo se ga je 42 novosprejetih delavcev.
Strokovno znanje je prvi pogoj za hitro, zanesljivo in varno delo. Zato moramo usposabljanju za delo posvečati vse večjo pozornost, upoštevajoč, da se kompleksnost tehnoloških procesov vse bolj povezuje. Strokovna znanja si naši delavci pridobijo na seminarjih in predavanjih, ki so organizirana v delovni organizaciji, ali na seminarjih, katerih nosilci so zunanje izobraževalne institucije. V letošnjem letu se je 115 delavcev udeležilo 23 seminarjev z namenom, da izpolnijo svoja strokovna znanja, se uvedejo v novo tehnologijo in s tem pripomorejo k večji učinkovitosti pri delu.
Poleg strokovnega znanja je za delavčevo samoupravno dejavnost pomembna tudi družbenopolitična osveščenost. Na tej osnovi lahko delavci zave-
stno sprejemajo odločitve in sodelujejo pri oblikovanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. — V delovni organizaciji so organizirani seminarji za člane OOZK, sindikata. Do sedaj so bili izvedeni trije seminarji z družbenopolitično vsebino, ki se jih je udeležilo 151 delavcev.
Delovna organizacija skrbi tudi za štipendiste. Trenutno obiskuje srednjo šolo 8 štipendistov, 5 na Tekstilni tehnični šoli, 3 na Ekonomski srednji šoli. Z njihovim dosedanjim uspehom smo zadovoljni. Trije učenci bodo v tem šolskem letu zaključili šolanje.
Prav tako vestno opravljajo svoje študijske dolžnosti študenti ob delu. 21 delavcev študira ob delu na srednjih, višjih in visokih šolah.
Darja Piletič
KAKO SEZNANJAMO JAVNOST Z NAŠIMI IZDELKI
Oblike ekonomske propagande v naši DO
Kaj je ekonomska propaganda?
Danes se v literaturi in v praksi vse bolj uveljavlja izraz »ekonomska propaganda« namesto izraza reklama. Ta novi izraz naj bi bolj izražal sodobno dejavnost propagiranja z namenom doseči določene ekonomske učinke. Ekonomska propaganda je torej vsaka dejavnost, ki z vizualnimi (vidnimi), akustičnimi (zvočnimi) in kombiniranimi sporočili informira potrošnike (kupce) o posameznih proizvodih ali storitvah in nanje vpliva, da svobodno izbirajo in kupujejo te proizvode ali storitve, da bi s tem začela, se povečala in nadaljevala njihova prodaja — poslovanje pa bi bilo čim uspešnejše.
Osnovni namen ekonomske propagande je informiranje in animiran j e potrošnikov in kupcev o ponujenih proizvodih ali storitvah. Vsebina propagandnega sporočila se praviloma sestavlja za posamezna tržna področja, in sicer tako za obstoječe kot za bodoče potrošnike in kupce. Kljub temu pa ta sporočila ne prihajajo samo do prvotno izbranih področij, temveč tudi do tistih, ki celo niso zainteresirani za njeno vsebino. Delovanje ekonomske propagande z vidika gospodarstva je, da omogoča širjenje trgovin in s tem večjo produkcijo — zaradi tega lahko pripomore k znižanju stroškov produkcije. Z vidika posameznih ponudnikov, to je za proizvajalce in trgovino, je ekonomska propaganda koristna tudi za potrošnike, če jim omogoča boljši pregled nad ponudbo, povečuje smisel za estetiko (lepoto), pomaga pri boljšem in pravilnejšem uporabljanju in vzdrževanju proizvodov. Obratno pa je lahko tudi škodljiva za potrošnike, če jih navaja k nakupu nekoristnih ali celo škodljivih proizvodov ali storitev.
Napačno je, če ekonomsko propagando obravnavamo ločeno od drugih prodajno-poli-tičnih instrumentov, to je, če Propagandisti niso seznanjeni ali pa ne upoštevajo celotnega načrta in ciljev trgovanja ali prodaje.
Sredstva in prenosniki ekonomske propagande so številni, na primer: plakati, prospekti, katalogi, napisne table, svetlobna telesa, radio, televizija, časopisi, revije, razstave, sejmi itd. Sama izbira navedenih sredstev je odvisna od več činiteljev, na primer: proizvod, značilnosti skupine potrošnikov, ki jim je namenjeno sporočilo, območje, kjer prebivajo bodoči kupci in seveda tudi stroški sredstev.
V naši delovni organizaciji se poslužujemo naslednjih sredstev ekonomske propagande: časopisi, revije, radio, televizija, sejmi, razstave, letaki, katalogi, prospekti, podpore za šport, kulturo in podobno. Učinek oglasa je odvisen od dobrega oblikovanja propagandnega sporočila in navsezadnje tudi od števila oglašanj, saj včasih ob samo enkratnem oglasu še ni želenega učinka. Učinek oglaševanja se namreč povečuje s ponavljanjem, pri čemer naj bo velikost oglasa tolikšna, da bo opazna, sporočilo pa preprosto in razumljivo.
Upoštevati je treba tudi kvaliteto in ugled posamezne revije, časopisa in ne samo število bralcev. Pomembna je tudi pravilna določitev dobe trajanja propagiranja in samega začetka propagiranja želenega proizvoda.
Naša delovna organizacija za vsako revijo ali časopis, glede na kvaliteto izbere različen propagandni oglas in različno število oglašanj. Naj naštejemo nekaj teh revij in časopisov pri nas: Naš dom, Maneken, Naša žena, Potrošački informator, Privredni pregled, Čovjek i prostor, Drvarski glasnik, Industrijsko oblikovanje, Nedeljski dnevnik, Ljubljanski dnevnik itd., na tujem pa razni časopisi slovenskih izseljeniških matic, razne gospodarske reyije, prirejene za določeno tuje tržišče, kjer imamo izvozni interes.
Propagiranja preko radia in televizije se poslužuje naša delovna organizacija bolj redko, navadno ob obletnicah ali ob sejmih, saj so stroški oglaševanja preko televizije precej večji, vendar pa je krog gledalcev
zelo velik, prvi kontakt — zanimanje pa hitro vzpostavljeno.
Iz do sedaj navedenih primerov ekonomske propagande v naši delovni organizaciji je bilo oglaševanje naše dejavnosti obravnavano grafično, to je tekstualno brez ali s sliko proizvoda, kar je samo vzbudilo zanimanje potrošnika ali kupca. Živ prenosnik ekonomske propagande je sejem ali razstava, kjer je pristen kontakt potrošnik—proizvod, to je pri nas pohištveno in dekorativno blago. Tu je potrošnik takoj seznanjen z vsemi informacijami o proizvodu in dejavnosti naše delovne organizacije, na primer: vidna kolekcija — barva, desen, kvaliteta, strokovni nasveti prodajnega osebja, image delovne organizacije itd. Vsi sejmi so vnaprej planirani v dogovoru s prodajo, ki s propagando skupno sodeluje pri izboru razstavljenih artiklov, razstavnega in komercialnega prostora — izdelana maketa. Sam razstavni prostor mora privabiti obiskovalca, mora biti atraktiven, to pomeni, da mora biti s posebnim poudarkom oblikovan in aranžiran ter barvno usklajen.
Letno stalno sodelujemo na sedmih večjih sejmih oziroma salonih pohištva in mode ter po raznih manjših razstavah doma in v tujini in vzorčnih sejmih zaprtega tipa. Seveda pa bomo iz analiz pretekle prodaje za artikle, ki so že dalj časa na trgu, ugotovili, na katerih tržnih območjih prodaja stagnira (miruje) in bo naloga ekonomske propagande v usmeritvi na ta tržna območja. Prav tako pa bi morala ekonomska propaganda prevzeti nase nalogo vzgajati potrošnika in kupca, saj je v mnogih primerih njihovo nezaupanje posledica neznanja.
Ob vsem naporu in denarju, ki se porabi za ekonomsko propagando, pa ne smemo nikoli pozabiti, da je navsezadnje najboljša propaganda le dobra kvaliteta, lepota izdelkov, pristopne cene in sploh solidno poslovanje v odnosu do vseh kupcev.
Vladana Pardubsky
1969	1979
Resna
pripravljenost za delo
29. avgusta je bil prvi sestanek izvršilnega odbora aktiva zaposlenih invalidov v Dekorativni.
Sestanka so se udeležili vsi člani odbora in s tem pokazali resno pripravljenost za delo.
Najpomembnejša točka tega sestanka je bila razdelitev funkcij članom odbora:
Predsednik izvršilnega odbora aktiva je ANA PINTAR, namestnik FANI SEVER, tajnik ŠENKA VOVK, blagajnik ANA POBERAJ.
Ostale funkcije so si razdelili:
TONČKA MALOVRH — medsebojna razmerja delavcev-invalidov v združenem delu
ŠTEFKA KUŽNER — zdravstveno varstvo in socialno skrbstvo
ANA LESICA — delovni pogoji in družbeni standard invalidov
ŠTEFKA ŠAJN — usposabljanje in zaposlovanje invalidov
AJDINOVIC ŠALIH — rekreacija in šport invalidov.
Poleg razdelitve funkcij so se dogovorili tudi, da bo prvi sestanek izvršilnega odbora predvidoma 25. septembra in bodo na njem obravnavali socialno in zdravstveno problematiko zaposlenih invalidov.
Izvršilni odbor novoustanovljenega aktiva zaposlenih invalidov nima seveda nobenih izkušenj in bo potrebna strokovna pomoč pri usmerjevanju dela, kar so strokovni delavci KSS tudi obljubili. Tako upamo, da bo aktiv resnično zaživel in reševal problematiko iz življenja zaposlenih invalidov. Želimo jim veliko uspeha!
PREDSTAVLJAMO NAŠE SODELAVCE IN NJIHOVO DELO
Prebijanje kart je umetnost
Tov. JOŽE OKORN je pre- časa je v Dekorativni in kakš-bijač žakardskih kart. Prosi- na dela je vse opravljal, li smo ga, naj nam kaj pove o
svojem delu in o tem, koliko Takole pripoveduje:
Načrtan papir in vložena patrona, na kateri je barva, točke in pike, po katerih se po čitanju prebijajo karte
V Dekorarbivmi sem 24 let. Ko sem prišel, sem delal v ve-zilnem oddelku, babin et in pletilni ci. Bil sem mojster do leta 1961. V tem času sem tudi risal vzorce za zavese, kasneje pa je bil ta oddelek ukinjen (1961). Nekaj časa sem delal v pripravi dela, v pripravljalnici obrata B, od 1966 pa na prebijanju kart, kjer delam še danes.
Iz desinature dobimo narisane patrone in vsaka barva na patrom pomeni svoj efekt.
Patrona je opremljena tudi s »črtanjem«, po katerem se karte prebijajo, »čitanje« napišejo zato, ker je pri naših kompliciranih vzorcih nemogoče narisati vsako vezno točko.
Preden začneva karte prebijati, je treba načrtati raporte na poseben papir, na katerega se napišejo številke ali od 3 do 26 ali od 3 do 82 (odvisno od prebijailnega stroja, na katerem bodo karte izdelane). To imenujemo »prijeme«.
Delamo enodelne in večdel-ne karte za vsak votek posebej, tako da pridejo včasih tudi po tri karte iz ene narisane votkove črte. Prebij alni stroj ima šestnajist tipk, vsaka pomeni eno platino v žakard-skem stroju.
Karte so iz lepenke, ki jo dobimo primerno narezano. Pri prebijanju najprej izdelamo želodove luknje in luknjice za šivanje. Zatem se začne karta
prebijati iz patrone. Ko je gotova, jo oštevilčimo in označimo, za kateri votek je.
Delo se nadaljuje, dokler ni vzorec gotov. Karte presortiramo, prvo in drugo prizmo posebej in zašijemo.
Na okvirju z želodi se napake, nastale pri šivanju in opremljene s številkami artiklov popravijo. Izdelamo samo eno garnituro kart, če jih potrebujemo za več strojev (in za rezervo) jih skopiramo. Preden smo imeli kopirni stroj, so morali prebijati s starih kart, kar je veliko težje kot kopiranje.
V novejšem času izdelujemo tudi karte za žakardske mo-kete najprej na lak asovo delitev, zatem jih pa prekopiramo na Verdelov stroj, kar dosežemo s posebno povezavo obeh strojev.
Delo je precej strokovno zahtevno, ker mora prebijač žakardskih kart poznati poleg svojega dela tudi celoten postopek tkanja, kar je veliko olajšanje pri odpravljanju napak tako žakardskih v kartah kot pri ugiotavljianju, ah je napaka v kartah ah na stroju.
Glede na strokovno zahtev-
Prebijalni stroji, levo Verdolov, naprej Lakasove, zadnji levo šivalni stroj
Prebij alni stroj, levo kopirni del, zgoraj prenos tipke na prebijače
wm
*
-8; Hi lii iii
: M* *** »*» «tt !«*♦ 21* **« ***
: • Hi : ' :::
1
il
* *
t l
tt
* 2
Tipke prebijalnega stroja — vsaka pomeni platino na ža-kardskem stroju
Ko so karte prebite, jih zvežemo na šivalnem stroju in opremimo s številko artikla
nosit je to delo na splošno, ne samo v Dekorativni, premalo cenjeno.
Bral sem definicijo nekega uglednega profesorja harvardske univerze, ki pravi:
Prebijanje kart je umetnost, ki nadaljuje desinaterjevo zamisel o tem, da jo mehanogra-fira.
Tekstilna tehnična šola, ki sem jo končal leta 1950, mi pri
delu pride prav; zaradi poznavanja tehnologije mi je delo precej olajšano.
Ko gledam vsa leta nazaj, kaj vse smo naredili v naši tovarni, da je iz obrtniške delavnice z zastarelimi stroji postala velika, najsodobneje opremljena tekstilna tovarna, si lahko mislim, kdaj že bi lahko tovarno tako opremili, če bi imeli ugodnosti, ki si jih kot tekstilci želimo.
VARNOSTNA ZAVEST
Vprašajmo se, če imamo prav vsi razvito varnostno kulturo in varnostno zavest. Prepričan sem, da bi prvi trenutek vsakdo pritrdilno odgovoril, če bi mu zastavil to vprašanje. Morda bi bil celo užaljen, če bi kdo o tem dvomil. V vsakdanji praksi v delovni organizaciji pa si upam trditi, da je vsak dan mnogo primerov, ki dokazujejo pomanjkljivo varnostno zavest.
Poglejmo naše sprehajanje po vozišču Celovške ceste. Vsak dan vidimo množico ljudi, ki prihajajo na delo in odhajajo z dela in skačejo med avtomobili, čeprav je zelo blizu podhod za pešce. Z ogrožanjem svojega in tujih življenj so vedno v veliki nevarnosti.
Vzemimo drug primer! Komaj je bila postavljena mrežna ograja ob Celovški cesti, jo je del že nekdo podrl. Tako so lahko tudi tuje osebe nemoteno in nekontrolirano prihajale v delovno organizacijo.
Če analiziramo nesreče pri delu in njihove vzroke, pogosto vidimo kot vzrok nesreče neprevidnost, nepravilen način dela itd. Vendar smo vsi seznanjeni, kako je treba pravilno in varno opravljati svoje delo.
Včasih lahko opazimo osnovno sredstvo (viličar), ki tudi ob nedeljah stoji na prostem ob vsakem vremenu, čeprav bi ga lahko zavarovali pod streho. Vemo pa, kako se drago osnovno sredstvo kvari, če je izpostavljeno negativnim vremenskim razmeram.
Po vsej delovni organizaciji in na športnih prostorih najdemo prazne steklenice, ki jih tisti, ki jih je vzel, nikoli ne vrne v jedilnico. To morajo opraviti drugi, če steklenice niso prej razbite. S tem se povzroča škoda, ki jo moramo plačati vsi, ker dobavitelj zahteva kavcijo za vsako steklenico.
To je samo nekaj primerov, ki jih vsak dan opažamo v svojem okolju. To opažamo, molčimo in si mislimo svoje. Redkokdaj se zgodi, da bomo opozorili tistega, ki nepravilno dela ali povzroča škodo!
Če vemo, da je povzročanje škode, nepravilno ravnanje, ogrožanje življenja ipd. posledica pomanjkljive varnostne zavesti, se moramo zamisliti, če je uvodno vprašanje opravičeno. Mislim, da je opravičeno in včasih celo pogosto.
Zato je naša naloga, da izboljšamo svojo varnostno zavest in da pozitivno vplivamo tudi na sodelavce.
Vladimir Kočevar
Delo
mladine
Na sestanku OOZK — skupnih služb, ki je bil nekaj dni Pred kolektivnim dopustom, je bilo sproženo vprašanje dela ZSM v Dekorativni. Z aktivnostjo KS — ZSM in osnovnih organizacij ZSM ne moremo biti zadovoljni. Tov. Kočevar je na sestanku izrazil Pripravljenost pomagati mladinski organizaciji iz anemičnosti. Po kolektivnem dopustu sva skupaj pripravila kratkoročni načrt dela mladinske organizacije. Praksa je pokazala, da obširni programi dela običajno niso realizirani, ker akcije niso časovno določene in ni določeno, kdo je za izvedbo akcije odgovoren.
Program dela mladinske organizacije je naslednji:
—	prva akcija, ki jo bomo izvedli, je pohod na Katarino;
—	v začetku septembra se bomo srečali na športnem tek-
movanju z vojaki kasarne Boris Kidrič;
—	proti koncu septembra bomo imeli predavanje o reševanju stanovanjskega vprašanja in vseh spremembah, kijih prinaša na ta področja novi zakon;
—	v oktobru mesecu pa bomo pripravili kviz ob 60-let-nici KPJ in SKOJ.
Pri uresničevanju tega programa bo potrebna pomoč in aktivnost večjega števila mladincev kot je bila v preteklem obdobju.
Pohod na Katarino
Morda naslov tega zapisa ni pravi in bi se moral glasiti
ali je v Dekorativni še sploh kaj mladincev, ki so priprav-
ljeni žrtvovati del prostega časa. O pohodu na Katarino smo obveščali v dnevnih informacijah in s plakatom, ki je visel skoraj en- teden na oglasni deski. Na tem izletu bi se seznanili z zgodovino krajev med NOB. V soboto, 25. avgusta ob 7. uri zjutraj smo se dobili na končni postaji v Podutiku. Od 16 prijavljenih mladincev smo se udeležili pohoda 4 mladinci, tov. Krmeijeva, tov. Kočevar in tov. Babnik, prvoborec in nosilec spomenice 1941, kot vodič poznavalec tega dela Polhograjskih dolomitov in zgodovine teh krajev med NOB. Tov. Babnik nam je zelo zanimivo posredoval o vzponu in rasti narodnoosvobodilnega gibanj a v tem delu Slovenije v letih 1942—1943. O pomenu Dolomitov v času, ko je bilo slovensko vodistvo Osvobodilne fronte, vojaško poveljstvo in centralni komite KPS v teh krajih. Takrat je bilo to ozemlje imenovano tudi Dolomitska republika. Ozemlje je bilo, razen večjih v-asi, v katerih so bile italijanske in belogardistične postojanke, svobodno.
Aprila 1943 se je glavnina partizanskih sil, ki jih je sestavljal Dolomitski, umaknila iz tega področja. Po kapitulaciji fašistične Italije so izgubili na strateškem pomenu, ki so ga imeli. Narodnoosvobodilno gibanje je v Dolomitih zaostalo, vendar odpor ni nikoli prenehal.
Dobri dve uri smo potrebovali, da smo iz Podutika prišli preko Toškega čela na Katarino. Ves čas izleta nas je spremljal močan dež, zato smo bili prikrajšani za lep razgled in boljše vzdušje na izletu. Zaradi slabega vremena s-m-o se predčasno vrnili.
Na koncu lahko povem vsem tistim, ki se pohoda niso udeležili, da so svobodo, ki jo mi vsi mladi uživamo, s krvjo priborili vsi znani in neznani borci v Dolomitih in vsej Jugoslaviji, in da moramo o tem veliko več vedeti kot vemo-.
Zahvaljujem pa se tov. Babniku, tov. Krmelj evi, tov. Kočevarju, mladincem Brestov-cu, Mustadanagiču, Bječaminu, ki jih ni bilo strah dežja.
Jadran Stevanovič
Nesreče pri delu
Če o stanju varstva pri delu v DO sodimo po nesrečah pri delu, kot smo že navajeni, potem za obdobje od 1. 1. do 1. 7. 1979 lahko rečemo, da so posamezni obrati in tozdi dosegli različne uspehe v svojih prizadevanjih za zagotovitev čimvamejšega delovnega okolja in delovnih razmer. V primeru, da se do konca leta stanje varstva glede poškodb ne spremeni, bi to pomenilo, da se je z ozirom na nesreče v prejšnjem letu njihova pogostost povečala od 6,6 % na 7,3
odst. in da se je resnost zmanjšala od 14,5 na 12 dni po nesreči in glede na to da so upoštevane tudi nesreče na poti v službo in iz službe to pomeni, da gre za lažje telesne poškodbe.
Statistika kaže, da so se najpogosteje poškodovali delavci delavnic tozda C, in sicer 23 % vseh zaposlenih. Sledijo barvarna tkanin — 22 %, ap-retura ■— 19,2 %, skladišče gotovega blaga — 15,8 %, tkalnica in pripravljalnica — 6,7 odst. itd. Vsi našteti obrati so
več ali manj presegli lanskoletno povprečje. Po drugi strani pa ugotavljamo, da je resnost poškodb razen v skladišču gotovega blaga in barvarne tkanin v vseh obratih upadla.
Zelo zgovorni so materialni viri in vrste poškodb, ki so nastopali približno v naslednjem razmerju: udarci gibljivih delov strojev •—• 8,7 % vseh poškodb, udarci in poškodbe ob negibljive dele strojev ■—■ 11 odst-, urezi, ubodi in udarci z ročnim orodjem in z drugimi pripomočki za delo — 15 %, ročni transport materiala in transportna sredstva oz. padci materiala med ročnim prenašanjem, ročni vozički, zaboji in sl. — 28 % ter udarci, padci in izvini pri hoji na delu, ob
prihodu ali odhodu — 37 %•
Iz teh podatkov lahko sklepamo, da se pri nekaterih manj zahtevnih delih in opravilih delavci pogosteje poškodujejo, kar nedvomno kaže na že večkrat ugotovljen najbolj množičen vzrok poškodb pri nas, to je na nezadostno pazljivost pri delu.
Resnici na ljubo ne smemo pričakovati, da se da vsako delo absolutno varno opraviti, toda 45 do 50 % poškodb zaradi nepazljivosti opozarja delavce, ki vodijo in nadzirajo delo, da je treba skrbneje nadzirati in kontrolirati izvajanje del, ne oziraje se na njihovo zahtevnost.
Vasilije Petronijevič
referent za varstvo pri delu
Nič nas ne presenetiti.
Objavljamo članek o tekmovanju naših delavk, članic CZ. Njim in avtorici članka se opravičujemo, da je zaradi tehnične napake objava tako pozna.
sme
e e
In tudi nobenega presenečenja ni bilo za našo žensko ekipo civilne zaščite prve pomoči, ki se je udeležila preglednega tekmovanja 45. ekip v občini Šiška.
Tekmovanje se je vršilo v mesecu maju, ko je naša občina proslavljala občinski praznik. Izmed vseh udeleženih ekip je naša ženska ekipa dosegla odlično mesto. Uvrstila se je med prvih pet. Dosegla je 109 točk.
Povedati je treba, da so se članice naše ekipe za to tekmovanje pripravile temeljito, saj so absolvirale 120 ur pre-
davanj, ki jih je vodil doktor Klobučar.
Toda vse to osvojeno teoretično in praktično znanje ni bilo namenjeno samo za to tekmovanje, temveč je to bogata »dota«, ki jo bomo s pridom lahko uporabili v Dekorativni.
Kajti nesreča nikoli ne počiva, pa naj bo elementarna, obratna ali lahko tudi vojna. Mislim, da bomo v takih kon-
kretnih primerih ogromno koristile.
Tukaj mislim, da bomo veliko koristile naši gasilski četi, kateri zares primanjkuje ženske sile. Menim, da se moramo v tej smeri v bodočnosti zares bolj trdno in čvrsteje povezati. Kajti vse članice naše ekipe smo pripravljene, da sedaj v tako imenovanem mirnem času pomagamo gasilski službi. Zavedamo se in zavedati se moramo, da je prav gasilska služba tudi v mirnem času vedno v prvih borbenih vrstah, ko je potrebno pomagati sočloveku in reševati družbeno in privatno premoženje. Saj od varovanja in zaščite našega delovnega človeka in vseh osnovnih
sredstev je odvisen naš zaslužek in kruh naših družin.
Tu smo članice civilne zaščite iz ekipe za prvo pomoč vedno pripravljene, da stopimo v akcijo in pomoč. In to seveda z znanim geslom »nič nas ne sme presenetiti!«
Ob koncu naj omenim še zelo pomembno stvar, namreč to, da je naša delovna organizacija nabavila vso potrebno in nove obleke-uniforme, ki jih potrebuje ekipa CZ za prvo pomoč.
Izredno pomembno pa je, da je naša ekipa trdno povezana z vsemi sosednimi ekipami v občini Šiška. Posebno pa še z ekipo v naši krajevni skupnosti Dravlje, kamor spada na-
ša delovna organizacija. Mi- vsem zahvaliti Vladimiru Ko-slim, da ni potrebno razlagati, čevarju in dr. Klobučarju, tov. kaj pomeni dobro sosedstvo. Krmelj Jožici, Bogu Modicu, Da je naša ekipa tako dobro štabu civilne, zaščite, pripravljena, se moramo pred-	Anka Šabič
V akciji bomo vključeni vsi občani
V začetku tega leta je svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije sprejel sklep, da letos organizira in izvede vsesplošno družbeno akcijo, na no-varnostno pripravljenost kateri bomo preverili obramb-vseh delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenih dejavnikov.
Akcija pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti« teče že od meseca februarja dalje in nas bo skozi svojo široko dejavnost — izobraževanje, usposabljanje, urjenje, analiziranje doseženega in ugotavljanje slabosti pritegnila prav vse.
Akcija ima predvsem politično mobilizacijski pomen. Okrepila naj bi moralnopolitične vrednote ter zavest delovnih ljudi in občanov ter prispevala k nadaljnjemu poglabljanju koncepcije splošne ljudske obrambe in družbene sa-mozaščte, k njunemu podružb-ljanju. To pomeni, da bo akcija zajela prav vse brez izjeme: od cicibanov, pionirjev, mladincev, delavcev, upokojencev, gospodinj in drugih, saj si prav vsi želimo in moramo biti pripravljeni in aktivni pri obram-
bi oziroma varovanju našega družbenega sistema.
Težišče aktivnosti je seveda v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, tam, kjer delovni človek združuje svoje delo in kjer kot občan živi. Skozi to akcijo moramo doseči čimvečjo širino in bogatejšo vsebinsko dejavnost, kar zadeva izvajanje obrambnih priprav in družbene samozaščite pri vseh družbenopolitičnih in družbenih dejavnikih-
V okviru aktivnosti, ki potekajo v teh mesecih, bodo morali vsi družbeni dejavniki v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela začeti poglobljeno analizirati stanje na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite ter na podlagi spoznanj dograjevati v programih in načrtih vse tisto, kar je treba dopolniti, popraviti, spremeniti, v kar je treba zajeti še več delovnih ljudi in občanov.
Konkretno se morajo s temi nalogami ukvarjati sveti krajevnih skupnosti in delovni sveti, odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabi civilne zaščite, štabi za teritorialno obrambo, postaja
milice, narodna zaščita, osnovne organizacije zveze komunistov, SZDL, zveza socialistične mladine in sindikatov ter druge družbene in družbenopolitične organizacije. Vsi ti dejavniki bodo morali preveriti svoje načrte in programe, njihovo vsebino ter odpraviti šibke točke, vanje pa vnesti vse tiste novosti, ki nam bodo omogočile boljše delovanje oziroma več uspeha na področju LO in DSZ.
V	času akcije moramo aktivirati vse, tako tiste, ki so že doslej vključeni v delo na področju LO in DSZ, kakor tiste, ki doslej niso vključeni ne v civilni zaščiti ne v narodni zaščiti, ne v družbenih organizacijah, torej tiste, ki sicer stoje ob strani.
V	okviru akcije »nič nas ne sme presenetiti« moramo organizirati razne aktivnosti oz. naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, izobraževanje in osveščanje delavcev v raznih seminarjih in sestankih kakor tudi preko raznih informacij in glasil.
Nosilec akcije NNNP je SZDL, v tozdih pa so za pripravo, organizacijo in izvedbo akcije še posebej odgovorne
organizacije sindikatov in socialistične mladine skupaj z osnovnimi organizacijami ZK ter komiteji za LO in DSZ.
Akcija je že doslej pokazala, da je moč in kvaliteta obrambnih in samozaščitnih priprav pravzaprav v njihovi vseljudski širini in je že dosedaj opozorila na številne nove oblike in načine vključevanja širokih ljudskih množic v te priprave. Svoj vrh naj bi dosegla 29. in 30. septembra, ko naj bi v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ugotavljali končne rezultate letošnje akcije NNNP, na podlagi katerih bomo v bodoče dograjevali naš sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Z vsemi temi aktivnostmi skozi akcijo vključno z zaključkom razvijamo vseljudsko gibanje v skladu z besedami tov. Tita in sklepi II. kongresa zveze komunistov Jugoslavije. To, da ustvarimo tako vseljudsko gibanje, bo najmočnejše jamstvo za ustvarjalno življenje vseh nas, garancija, da bomo uspešno ubranili svobodo in neodvisnost naše samoupravne socialistične domovine, če bo to potrebno.
Bogo Modic
Kako v bodoče do
stanovanj ?
V letu 1979 je potekala široka javna razprava o stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji, posebej pa v zvezi s stališči, sklepi in priporočili skupščine SR Slovenije in stališči predsedstva CK ZKS.
O teh gradivih in o poročilu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško so raz-praVlj-ali vsi zbori občinske skupščine, v delo so se aktivno vključili tudi naši delegati, ki so skupaj z DS tozda predlagali nekatere spremembe v stališčih, sklepih in priporočilih skupščine SR Slovenije. Gre predvsem za spremembo stališča, da bodo v planih tozda delavci določili višimo potrebnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, izločenih iz čistega dohodka.
Specifičnost laške občine glede na gospodarstvo in njegov gospodarski položaj ter glede na stanovanjski fond (ki je zelo star in daje zelo malo amortizacije) bi s financiranjem iz čistega dohodka zagotovo zmanjšalo dosedaj dokaj uspešno stanovanjsko izgradnjo. Zaradi teh razlogov je DS tozda skupaj z delegacijo' v ZZD občinske skupščine sklenil predlagati naslednje:
a)	V letu 1980 bi se z odlokom zagotovila sredstva za stanovanjsko izgradnjo s 4 %, ki bi se delila:
—	2 % obvezno združevanje
—	2 % za solidarnost
b)	Vsako naslednje leto pa bi se odstotek zniževal tako, da bi prešli na financiranje iz či-
stega dohodka, ko bi dosegli ekonomsko stanarino, kar pomeni, da bi s sredstvi iz stanarin lahko zagotavljali enostavno in razširjeno reprodukcijo.
Oba predloga, ki ju je posredoval naš delegat, sta bila sprejeta tako v ZZD občinske skupščine kot v zboru KS. Enak predlog pa je bil sprejet na seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Vendar se moramo pri tem zavedati, da je edino prav in realno- financiranje stanovanjske izgradnje iz sredstev, ki se zanje delavci na samoupraven način dogovorijo- in jih izločajo iz čistega dohodka. Na tak način, ki je brez dvo-m-a tudi najbolj realen, saj b-odo dejansko delavci ob delitvi čistega dohodka tudi zagotavljali sredstva za rešitev stanovanjskih problemov sodelavcev ne glede na odlok v višini, kolikor sredstev bodo potrebovali.
Tako bo odpadel avtomatizem določanja višine prispevka oz. njegove najnižje stopnje.
V	stališčih in sklepih, o katerih so se izrekali v vseh zborih občinske skupščine, je bilo močn-o poudarjeno in zahtevano, da se za reševanje stanovanjskih problemov angažirajo tudi lastna sredstva delavcev. To pomeni, da ne gre le za tiste, ki gradijo lastne individualne hiše, ali kupujejo stanovanja, temveč tudi za tiste, ki pričakujejo stanovanje od tozda ali kake druge organizacije.
Nesprejemljiva je praksa, da nekdo dobi družbeno stanovanje, ne da bi za to kaj več sam prispeval, istočasno pa si privošči ves sodobni luksus (vikend, avto, jahto, itd.). Zaradi tega je tudi v sklepih in stališčih rečeno, da delavci morajo prispevati lastno udeležbo glede na njihov socialni položaj.
V	lanskem letu smo že vse naše delavce v tozdu o tem obveščali, da je za pridobitev pravice za dolgoročno stanovanjsko posojilo iz združenih sredstev pri Samoupravni sta-
novanjiski skupnosti Laško nujno namensko varčevanje za Stanovanjsko izgradnjo1. Vendar tega nekateri nisio hoteli verjeti in so se o tem prepričali ob sedanji delitvi posojila iz teh sredstev, ker so posojilo dobili le 4 delavci tojzda v skupnem znesku 180.000 din.
Naš pravilnik o oddajanju stanovanj itn o odobravanju posojil v 24. členu določa lastno udeležbo, ki je največja 20 %, kar predstavlja za eno novo dvosobno stanovanje po predračunski vrednosti cca. 700.000 din 140.000 din lastne udeležbe, če osebni dohodek na družinskega člana presega 4.200 din.
Sredstva lastne udeležbe so sicer kreditna in služijo za nakup novih stanovanj.
V 44. členu pravilnika je določena minimalna lastna udeležba za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanja, ki znaša najmanj 20 %. V tem členu ni specificirano, kaj predstavlja minimalno lastno udeležbo (material, pogodbe z izvajalci itd.) in od katere vrednosti je 20 % minimalni prispevek, ki bi, verjetno moral biti predračunska vrednost. Mnenja sem, da mora biti minimalna lastna udeležba izračunana s pogodbo o namenskem varčevanju v znesku 10 %, ostalih 10 % pa dokazovati v materialu in drugih pogodbah z izvajalci.
Seveda bd pri minimalni 10 % lastni udeležbi z namenskim varčevanjem morali upoštevati socialni položaj delavca oz. njegove družine, ter sploh postaviti kriterij, da delavec ni dolžan varčevati, kolikor OD na družinskega člana ne Presega 2.000 din. Ta znesek bi se lahko letno tudi spreminjal.
S takim načinom bi se dalo preko varčevanja pri banki dobiti posojilo za individualno izgradnjo in adaptacijo ter delno razbremeniti sredstva tozdov. Pri banki se lahko sklene pogodba o namenskem varčevanju na enkratni polog ali redne mesečne pologe. Iz tega vzroka bi kazalo v pravilnik vnesti, da morajo delavci obvezno varčevati z namenskim varčevanjem.
Konferenca ZKS Laško je na zadnji seji tudi razpravljala ° problematiki stanovanjskega gospodarstva ter se zavzela za to, da upravni organi na najbolj mogoči in učinkoviti način omogočajo stanovanjsko izgradnjo, da skrajšajo administrativne postopke, ki so potrebni ter jih tudi nacionalizirajo. Prav tbko je tekla razprava o povezanosti tozdov in DO ter o normativni ureditvi
samoupravnih aktov s področja stanovanjske problematike. Zato bi se morali dogovoriti o nekaterih okvirnih načelih, kako uskladiti in poenotiti problematiko o dodeljevanju stanovanj in posojil. Ni mogoče, da sta n. pr. zakonca zaposlena eden pri enem, drugi v drugem tozdu in da je v prvem tozdu ta zakonec na prioritetni listi prvi, v drugem pa se sploh ne uvrsti. Poleg tega je premalo sodelovanja na tem področju med tozdi in drugimi organizacijami v občini za reševanje skupnih stanovanjskih problemov. V zadnjem času pa imamo dobre izkušnje za take sodelovanje le v Pivovarni Laško, kjer se v glavnem dogovarjamo o sonakupu stanovanj za potrebe delavcev, ki so zakonci in je eden zaposlen v Pivovarni, drugi pa v Predilnici. Dosedanje izkušnje so bile zelo pozitivne.
Božo Šola
KAKO BO V BODOČE S PREVOZOM NA DELO IZ MANJ RAZVITIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Laška občina leži z enim svojim delom na obrobju Kozjanskega. Zaradi tega ima tudi tri krajevne skupnosti, in sicer: Vrh, Breze in Jurklošter, ki imajo status manj razvitih. Ravno iz prvih dveh, to je Vrha in Brez pa se vozi precejšnje število delavcev tudi v naš tozd (ca. 25), v druge DO in organizacije pa se jih vozi več.
OK SZDL je ob uvedbi redne avtobusne proge Breze— Laško in Vrh—Laško ugotovila, da se na teh relacijah vozi ca. 150 do 200 delavcev. Tako so se TIM, Bor, Pivovarna, Elkov, Predilnica in OK SZDL dogovarjali za uvedbo rednih avtobusnih prog, s čimer bi občanom iz teh krajev približali delovna mesta in zmanjšali potrebe tozdov po »uvoženi delovni sili«. Rezultat take odločitve je nedvoumno pozitiven, saj se je nanovo zaposlilo veliko delavcev. Vendar vsi problemi niso rešeni, ti pa so:
a) V dogovoru oz. v sporazumu za prevoz na omenjenih relacijah se je »Izletnik« Celje obvezal, da bo prevoz vršil z dvema avtobusoma in cena
na mesec je bila določena ca. 60.000 din v času, ko je šola in v času počitnic pa za ca. 20.000 din več.
b)	Po prvih podražitvah nafte pa je »Izletnik« Celje prišel z različico, češ, da gre za en avtobus za to vsoto in ne za dva, ter zaradi tega zahteva, da se to tudi prizna, v nasprotnem primeru pa bo ukinil proge na tej relaciji.
c)	»Izletnik« Celje je ponu-
dil tudi še drugo različico, in sicer:	pripravljen je upeljati
redno avtobusno progo na relaciji Breze—Lahomno—Vrh—• Laško—Zg. Rečica po ceniku.
Cenik kot tak je sprejemljiv, saj so cene prevoza v sorazmerju z drugimi cenami, vendar pa »Izletnik« postavlja dodaten pogoj, ki pa ni sprejemljiv, a to je, da mu DO in TOZD zagotovijo določeno število prevozov in če takega števila prevozov ni, bo izstavljal dodatno fakturo oz. račun, da ne bi pri tem on prevzemal nobenega rizika- Dokončni dogovor o nadaljnji usodi teh javnih prevozov na relaciji Laško —Breza—Vrh in eventualno tudi Reka bodo v septembru.
Božo Šola
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
21. avgusta so nas obiskali predstavniki zavoda za zaposlovanje.
Z našimi kadrovskimi delavci so se zadržali v daljšem pogovoru o problematiki zaposlovanja delavcev v tekstilni industriji in o možnostih pomoči zavoda za zaposlovanje pri poklicnem usmerjanju učencev. Pogovor je tekel tudi o usmerjenem izobraževanju; dogovorili pa so se tudi o tesnejšem sodelovanju zavoda in Dekorativne.
SEPTEMBER
Od 15. do 21. Po umiku viharnega vala zopet umirjenje ter dvig temperature ter lahno oblačno, sem pa tja še kak rahel dežek.
Od 22. do 30. Nastop lepega jesenskega vremena z jesenskimi sapicami. Po 27. nastopijo hladne noči s slano.
OKTOBER
Prvo polovico zelo mili jesenski dnevi.
Od 1. do 3. Prijazno jesensko vreme iz konca septembra se bo nadaljevalo. Nočne temperature okrog ničle.
Od 4. do 11. Poslabšanje vremena od zahoda.
Naraščajoča vetrovnost, ob morju viharji, v gorah sneg, nato umiritev in zjasnitev, okrog polne lune se bo vreme ustalilo.
Od 12. do 15. Na kontinentu pretežno lepo vreme— deloma oblačno, deloma jasno.
Prodor zračnih tokov iz Sredozemlja bo prinesel otoplitev, vendar utegne to privesti do dežja, posebno v Italiji, kjer utegne priti do poplav.
KDO SE PREDSTAVI PRVI?
POZNAŠ GLAS SVOJEGA SODELAVCA?
Ali znamo govoriti po telefonu
— Halo, halo!
— Prosim?
— Halo, kdo tam?
— Saj ste vendar vi klicali!
— Kdo pa je tam?
— Oprostite, ampak . ..
— Halo, kdo je vendar tam, kaj se ne znate predstaviti?
,e
— Si to ti, Milka?
A nisi? Pa kje je vendar
Milka?
Telefon zvoni.
•— Prosim?
— Ali ste bili vi včeraj ■..
— S kom pa govorim, prosim?
— Ja, z mano vendar! Ali ste ...
Te dogodivščine žal niso izmišljene, ampak so samo droben delček takih in podobnih telefonskih pogovorov, ki jih doživimo vsak dan kar precej.
Telefon je »električna naprava za prenašanje pogovorov na daljavo po kovinski žici« kot piše v slovarju tujk. Čudovita škatla, ob kateri je Churchill vzkliknil: Briga me, kako deluje, važno je, da deluje!
Človeka vsak dan ob delu bolj malo zanima, kaj o telefonu piše v slovarju tujk, niti to, kaj je o njem rekel kakšen velik mož.
Še spomnimo se ne na to.
Da pa je treba po telefonu znati govoriti, me prešine velikokrat, ko je končan kakšen »pogovor«.
Seveda se bodo nekateri samozavestneži nasmehnili: »Kaj pa je vendar treba znati pri tem? Govoriš, pa je!«
In nekam zlobno sem prepričana, da tisti, ki se tako samovšečno nasmihajo, rečejo tudi »z mano vendar!«, če jih vprašaš, s kom imaš čast govoriti.
Kajti taki, vase zaljubljeni domišljavci, so prepričani, da ves svet pozna njihov čudoviti glas — pa tudi ne glede na to, če je telefonska zveza slaba.
Prepričani so tudi, da prav ta trenutek misliš nanje in na problem, ki sta ga skupaj obravnavala prejšnji teden, zato so mirno pripravljeni reči: No, si premislil? Priznaš sedaj, da sem imel prav? In ti si zaman beliš glavo, kaj ima v mislih.
Seveda bodo tipični primeri najbolj nevzgojenih govornikov po telefonu mislili, da pišem o kom drugem, ne o njih — vendar: pišem o vseh, kajti malo je takih med nami, ki pri uporabljanju telefona ne delajo napak.
Naj samokritično priznam svojo:	preveč vpijem, kadar
hočem komu kaj prepričljivo dopovedati...
Pa vi? Če se opazuješ, zanesljivo tudi sam odkriješ vse tisto, kar druge jezi, kadar govorijo s teboj .. •
Naj — malo za zabavo, še bolj pa zares, navedem nekaj misli, ki niso moje, ampak bi jih moral poznati vsak ...
KAJ SE ZGODI, ČE SI ZA SOGOVORNIKA NE VZAMEMO ČASA?
Zelo poučen je »primer« gospodične Candide, ki smo si ga sposodili iz nekega italijanskega priročnika za tajnice.
»Gospodična Candida je pripravljala knjigo, katere celotno poglavje je nameravala posvetiti delu z nekim sodobnim pisarniškim strojem. Ker je manjkalo nekaj tehničnih podatkov, se je odločila, da bo povprašala najprimernejše podjetje v mestu, prepričana, da bo tam dobila vse podatke.
Candida je odšla v to podjetje. Ustavil jo je vratar in vprašal:
— Ste dogovorjeni za sestanek?
— Ne!
— S kom želite govoriti?
— Ne vem. Vsekakor z nekom, ki je pristojen.
•— Tu so vsi pristojni, gospodična, je rekel vratar in ji ponudil listek z neko telefonsko številko. Rekel ji je še, naj pokliče to številko in se dogovori za sestanek.
Gospodična Candida je razočarana odšla iz podjetja, stopila v bližnji bar in poklicala tisto številko. Tajnica jo je takoj zvezala z nekim uslužbencem, ki je niti ni poslušal do konca, temveč je površno odgovoril :
— Ah, zanima vas neki stroj! Ga želite kupiti? Zvezal vas bom s prodajnim oddelkom.
Ne da bi počakal na pojasnilo, jo je uslužbenec povezal z drugo tajnico, ki veže pogovore s prodajnim oddelkom.
Gospodična Candida je ponovila vprašanje in spet dobila prenagljen odgovor:
— Ah, torej ne želite kupiti stroja? Kako? Želite informacijo za neko knjigo? Da, pogovorite se z oddelkom za propagando. Takoj vam bomo dali zvezo-
In še preden se ji je posrečilo pojasniti, kaj želi, se je oglasil oddelek za propagando:
— Pravite, da želite napisati knjigo o naših strojih? Kakšno, prosim vas?
— Da, vendar samo eno poglavje. Veste, rada bi...
Uslužbenec jo je prekinil in rekel:
— Oprostite, gospodična, toda zelo sem zaposlen. Bi se lahko dogovorila za sestanek, kajti ne morem izgubljati časa s telefonskimi pogovori.
— In to pravite meni, je odgovorila gospodična Candida, ki je po tej telefonadi opustila misel na pisanje o pisarniških strojih.
Kdo je kriv, da poglavje o pisarniških strojih ni prišlo v knjigo gospodične Candide?
Prenagljene tajnice in uslužbenci podjetja, na katere se je obrnila. Niso je poslušali, da bi jim podrobno pojasnila, kaj jo zanima, temveč so prevezovali telefonsko zvezo z napačnimi oddelki po načelu »skrbi le zase«.
Zlato pravilo pravi, da se tisti, ki kliče, predstavi prvi. Marsikdo pa pokaže popolno nepoznavanje pravil lepega vedenja. Gotovo je eden iz tiste številne bratovščine ljudi, ki menijo, da je dovolj, da so se rodili, pa že vedo, kako se je treba pogovarjati po telefonu.
Ker je napaka, da se ne predstavimo, tipično moška, bomo povedali še, kje najbolj grešijo ženske. Poznavalci trde, da obstajajo trije tipi žensk, ki se ne znajo pogovarjati po telefonu. Prvi tip ženske pri telefonskem pogovoru dvigne glas in govori preglasno, celo piskajoče. Drugi tip reagira ravno obratno; brž ko dvigne slušalko, dobi tremo in prične jecljati! Na tretji tip naletimo najpogosteje. To so tiste, ki, ko pričnejo govoriti, ne znajo nehati.
ČESA PRI TELEFONSKEM POGOVORU NIKDAR NE SMEMO POČETI?
® Če vas je sogovornik še tako razjezil, ne smete položiti slušalke sredi pogovora!
@ Če slučajno vskočite v tuj pogovor, odložite slušalko.
9 Medtem ko govorite po telefonu, se nikdar ne pogovarjajte z nekom, ki stoji poleg vas.
® Če niste prepričani, da kličete pravo številko, nikdar ne vrtite številke kar tako po občutku, temveč najprej preverite točnost številke in šele potem zavrtite številko.
Še nekaj nasvetov za telefonske pogovore:
® V telefonskih pogovorih je edini vaš zaveznik glas. Pomaga vam, da sogovorniku prenesete svoje stališče natančno in prepričljivo. Zato se splača potruditi, da bi bil ton vašega glasu ljubezniv in prijateljski, da se v glasu začuti nasmeh. Ne govorite monotono. Če je vaš glas piskajoč, govorite čimbolj globoko, kajti sicer boste delovali kot histerična oseba. Ne govorite hitro, saj to kaže, da ste nestrpni, sogovornik pa bi si lahko mislil, da bi se ga
radi znebili. Pazite na dikcijo, da bo jasna in čista, izgovor pa pravilen. Med pogovorom ne držite v ustih cigarete, svinčnika ali žvečilnega gumija.
•	Kadarkoli se pripravljate, da bi telefonirali, pomislite, o čem boste govorili, uredite misli, premislite celo formulacijo, če je tema pogovora zapletena. S tem se boste izognili zavlačevanju pogovora. To je posebej pomembno za medkrajevne in mednarodne telefonske pogovore, ki med drugim stanejo precej več od lokalnih.
•	Izdelajte poseben seznam vseh telefonskih številk, ki jih pogosteje kličete, da bi vam bile vedno pri roki.
• Poskrbite, da med telefonskimi pogovori ne bo hrupa v pisarni in da nihče ne bo pisal na pisalni stroj, če je ta v bližini telefona.
® In končno še eno »zlato pravilo«: na delovnem mestu se telefon ne sme uporabljati za zasebne pogovore. Lahko ga uporabite le v izjemnih primerih; ko je kdo od vaših bolan, ali če gre za nujno sporočilo, s katerim ne morete počakati do konca delovnega časa. Med poslovnimi pogovori se prav tako izogibajte osebnim in družinskim problemom. To namreč brez potrebe zavlačuje pogovor in preusmerja pozornost z glavnega na postranska vprašanja.
Tako.
Drobno razmišljanje in nekaj praktičnih nasvetov glede lepega obnašanja pri govorjenju po telefonu ste prebrali. Vsi?
Koliko je bil koristen ta prispevek, bo vsak od nas lah-
ko zaznal vsak dan, če bo opazil, da ga telefonski pogovori manjkrat razjezijo in razburijo in če bo manjkrat po končanem pogovoru pogledal v strop in rekel: »Pa kaj je vendar hotel? Ta človek še govoriti ne zna!«
Ob 40-letnem jubileju Antona Jesseta
Dolga je pot naše delovne obveze, na začetku se zdi nepremagljiva, zato niti ne razmišljamo o njej. Vendar se tako hitro vrsti leto za letom, desetletje za desetletjem, da potopljen v probleme niti ne opaziš, kako hitro in tiho, brez besed, beže mimo tebe. V mislih si še vedno pri tridesetih — takrat, ko je čas počasneje tekel, ker si imel več časa za okolje. S tov. Jessetom sva bila vso to dolgo dobo delovna tovariša. Dobro sva se razumela, tudi med vojno sva si mnogo zaupala. Prijetno je bilo z njim pokramljati. Tudi z nasveti je rad pomagal. Njegova duhovitost je bila prava poživitev.
Po osvoboditvi sva vedno več sodelovala na področju vzdrževanja in investicij, dokler se nisva znašla skupaj v razvojni službi. Tu je postalo sodelovanje še bolj tesno, povezano z mnogimi problemi.
Naš dinamičen razvoj je Vseskozi narekoval hud tempo, kateremu je tudi tov. Jesse
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI
tozd »surova tkanina«
1- Pšag Fram jo — tkalnica
2.	Alič Džemail — pripravljalnica
tozd »gotova tkanina«
1.	Kajtazavič Zabiti — šivalnica
2.	Hadžič Hasan — šivalnica 2. Osolnik Zdenka — trgovina
4-	Stegič Milan — apretura
5-	Pšag Ivan — apretura
6-	Cižmian Robert — skl. got. b. ?• Palamair Džemail — apretura 2. Gabrijel Ivanka — šivalnica
moral dati sebe, dosti zapletov, ki so se kopičili, kadar jih je bilo najmanj treba, je reševal mirno in zavzeto. Znal je pomirjevalno vplivati v kočljivih trenutkih in ni se znal razburjati, da je bilo prijetno delati z njim. Njegova skromnost ga je bogatila. Postal je živ register naše rasti, da mu ni težko postreči s podatki, ki so bili vedno dobrodošli ob raznih adaptacijah in investicijah. Težko ga bomo pogrešali. Ker je tudi njemu priraslo ime »Dekorativna« k srcu, bo še pomagal do kraja rešiti zastavljene investicije v svojem krajšem honorarnem času, tako da prekinitev le ne bo nenadna in boleča. Postoriti je potrebno še stvari, za katere poprej ni bilo nikoli časa.
Ob 40-letnem jubileju njegove zvestobe Dekorativni mu iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravja in življenjskih moči, da bi lahko čim lepše preživljal svoj prosti čas!
Bernard Bernat
TOZD Predilnica Laško
1.	Gorišek Jože — predilnica II
2.	iKnisltamšek Marjan — predilnica II
DSSS
1.	Urbanija Jernej — kontr. slu.
2.	Bizjak Lidija — jedilnica
3.	Tomič Olga — KSS
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI
»TOZD »SUROVA TKANINA«
1.	Bamjaž Lilijana — izjava delavca
2.	Maksimovič Milica — izjava delavca
3.	Šinkovec Bojam — izjava delavca
4.	Zadnikar Rozalija — izjava delavca
5.	Legam Francka — izjava delavca
TOZD »GOTOVA TKANINA«
1.	Ramič Zijad — izjava delavca
2.	iMnšdč Snježama — izjava delavca
3.	Sakan Ddbrislav — izjava delavca
TOZD PREDILNICA LAŠKO
1.	Laharnar Zvonko — sporazumno
2.	Lapornik Ivan — upokojitev
DSSS
1. Traživuk Željko — izjava delavca
ROJSTVA
Vugrinec Katarina — sin Bukač Terezija — hči Vinko Ema — hči Janežič Frančiška — hči Šal ja Fazfliij — hči Zaletelj Verica — sin Trnovec Marjeta — sin Polše Marija — hči
POROKE
Kališnik Helena por. ZAJC Munič Fadil
Kraševec Janez por. SLEHTA
DELOVNI JUBILEJI
V AVGUSTU 10 let
Jovanovič Ana Prezelj Ivana.
Kraner Ana V.nbec Katarina Klobučar Milka Tomc Milena Petrič Ana Kecelj Martina
15 let:
Novak Franjo Dernac Ilse«Marij,a Bečan Vinko Gaberšek Jože Brek Franc
20 let:
Potočnik Ivana Mučič Rezika Požeg Manija
ZAHVALE!
Ob izgubi moje drage mame se DO Dekorativna najlepše zahvaljujem za darovani venec, sodelavkam in sodelavcem pa za izrečeno sožalje. Enako tudi sodelavkam, ki so jo spremljale na njeni zadnji poti.
Frančiška Kokalj
Ob smrti moje drage mame se sodelavcem in sodelavkam iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Regina Skočir
Ob smrti mojega moža Milana Bremca se iskreno zahvaljujem delovni organizaciji za podarjeni venec in pismeno sožalje.
Alojzija Bremec
Florjančič Zofija Murkovič Karotina Novak Katarina SiimoVič Marija Rogelj Albina
25 let:
Janežič Ana Lelsjak Francka
30 let:
Bratanlč Ana
ZAHVALA
Ob svojem odhodu v pokoj, po 40-letnici službovanja v Dekorativni, bi se rad zahvalil generalnemu direktorju, tovarišu Nebcu za nepozabno prisrčen nagovor in darilo, ki mi ga je izročil v imenu delovne organizacije, prav tako tovarišu Bernatu, direktorju razvoja in pa tudi članom kolektiva za šopek in darilo, ki so mi ga poklonili ob tej priložnosti.
Vsem iskrena hvala!
Anton Jesse
TOVARIŠKO SREČANJE DELAVCEV DEKORATIVNE
Si ne želimo več družabnosti?
Šestdesetletnica DO. Praznovanja. Uspešna razstava. Slavnostno zasedanje DS DO. Srečanje upokojencev. Katalog. Praznično glasilo ... še bi lahko naštevali uspešne oblike, ki so že preteklost.
Junija, ko je bilo v okviru občinskega praznika tudi uradno praznovanje naše šestdesetletnice (čeprav je datum šele 18. oktobra), je bilo okoli naše tovarne pravo razdejanje (Celovška cesta) in tako nismo imeli niti ograje, ki bi zagotavljala varnost. Zato takrat nismo mogli organizirati srečanja delavcev in smo ga prestavili na september.
Srečanje je bilo, kljub temu, da je bila udeležba sramotno majhna, saj se ni prijavilo niti 10% delavcev!
Zakaj?
Kaj smo res postali tako odtujeni, da komaj čakamo, da mine tistih obveznih osem ur in se čimprej mogoče poberemo iz DO?
Odkar sem v Dekorativni, stalno poslušam pikre pripombe, da nikoli ničesar ne organiziramo za vse delavce, pa vendar: ko je organiziran piknik (ali veselica, kot so včasih rekli temu), se potem organizatorji vprašujejo, ali je sploh smiselno pripravljati zabavo za tako majhen odstotek delavcev. Po pikniku nisem našla nikogar med udeleženci, ki bi hotel napisati članek o tem, kako je bilo tisto prelepo soboto zvečer v naši jami ob glasbi in dobrotah, ki so jih
pekli na žaru. Nekateri so trdili, da so se imeli lepo, drugi so bili prizadeti, da je bila udeležba tako slaba, tretji...
Od delavcev, ki se zabave niso udeležili, poslušam različne pripombe: zakaj nismo smeli pripeljati svojcev, zakaj je bilo v naši jami in ne kje zunaj, zakaj sploh organiziramo take stvari, saj ljudje tega ne potrebujejo ...
In po vsem tem mi hodi na misel tista stara zgodba o ljudeh. Jo poznate:
Nekoč sta odšla na potovanje z oslom oče in sin. Oče je posedel sina na osla, pa srečala človeka, ki je rekel: »Dečko, kaj te ni sram? Ti jezdiš, stari oče pa hodi peš!«
In sin je zlezel z osla ter prisilil očeta, da ga je zajahal on.
Pa srečata človeka, ki je rekel: »Te ni sram, stari, ti jezdiš, ubogi otrok gre pa peš!«
In oče je zlezel z osla in si mislil: »Bova pa oba hodila!«
Pa srečata človeka, ki je rekel: »Kaj vama pa je, kaj sta nora, da hodita peš, ko imata osla?«
In oče se je zamislil, zlezel na osla in vzel tudi dečka k sebi.
Pa srečata človeka, ki je rekel:
»Hej vidva, kaj vaju ni sram, da tako trpinčita ubogo žival?«
Zlezeta z osla, oče se zamisli, odločno posede sina na osla in žalostno reče:
»E, vidiš, dečko moj, vsem ljudem ni mogoče ustreči.«
ZAHVALA
Vsem delavkam in delavcem kolektiva se zahvaljujem za izkazano pozornost pri odhodu v pokoj. Posebej se zahvaljujem za lepe želje v mojem nadaljnjem življenju in za prelepo darilo, ki ste mi ga poklonili. Prepričana sem, da se naši stiki ne bodo prekinili, saj nas je dolgoletno delo v lepih in težkih trenutkih preveč povezalo in prekalilo. Prav zaradi tega se mi je več kot trideset let skupnega dela glo-
boko vtisnilo v spomin — saj smo končno preživeli skupaj velik del življenja. Lahko mi verjamete, da ni bilo lahko slovo od takega kolektiva, toda vsaka doba se enkrat konča.
Prepričana sem, da boste še naprej nadaljevali s tradicijo delovnih uspehov in prijetnih medsebojnih odnosov.
Tovarišice in tovariši, še enkrat hvala!
Ančka Cergol
NAMESTO NEKEGA ČLANKA SEM DOBILA NASLEDNJE SPOROČILO:
»Zal mi ni uspelo napisati sestavka o ... Težave so bile objektivne in subjektivne narave. Če ti hodi slučajno preveč prostora na straneh časopisa, napiši razmišljanje o tem, kako me boš linčala.
Upam, da ti s tem življenje ni zagrenjeno.
Pa veselo zabavo, lep pozdrav . . ■«
Ni dvoma, da znajo nekateri tudi neprijetne stvari sporočiti na prijeten način ...
NIČ NI NOVEGA POD SONCEM
Stari Grki so rekli panta rhei — vse teče, vse se povra-ča. Iz tistih časov se je ohranila tudi prislovica SISifovo delo (delo brez smisla in rezultata), kar močno spominja na zaslužno delo naših sedanjih SISov.
MODRE MISLI
Plemeniti je vzvišen, ni pa ohol; omejeni je ohol, ni pa vzvišen.
Konfucij
Edina stvar, ki jo človek lahko obvlada, je njegovo lastno srce.
Konfucij
Če ste na varnem, pomislite na tiste, ki so vas spravili na varno.
Mohamed
Ljubezniv obraz je orožje, ki nasprotnika včasih premaga prej kot meč.
Mohamed
Ne želi in ne delaj ničesar, če sprevidiš, da bi trpel zaradi stvari, ko bi jo moral spet pogrešati.
Leonardo da Vinci
Vsi priporočajo potrpljenje, toda le malokdo je voljan potrpeti.
Tomaž Kempčan
če ti je srce miroljubno, se ti bo tudi razum kmalu uravnovesil.
Bhagavadgita
čeprav imaš v srcu zaklade modrosti in razumevanja, je vse brez vrednosti, če se ne zavedaš minljivosti vsega.
Ksa Shonin
Plemeniti ljudje mislijo na dobrote, ki so jih prejeli, povprečneži na dobrote, ki jih pričakujejo.
Tomaseo
NOV PODHOD
Po predpisih ravno ni, je pa praktično in hitro — saj je čas zlato...
Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, Celovška 280, n. sol. o., tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Angelca Rebernak, Metka Sieberer, Iztok Kavčič, Jakob Novak, Jadran Stevanovič, Barbara Zupanc, Janez Tomažič — odgovorni urednik, Mira Dobravec — urednik. — Tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1/72)
je glasilo oproščeno davka na promet.