"PROLETAREC" JE
DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Offkial Organ Yugo»luv IVderatioa, S. P. - - Glasilo Jugoalovanake Socialistične Zveze
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
.... LETO—VOL. XXXIII.
iT - NO. 1891.	-	>" «• "■»• •»* - . .m« ... 4it ■< CMjrw> ti «... ». CHICAGO, ILL.. 1«. MARCA (March 1«) 1938
zmaga l. 1918 zdaj za zmagovalce poraz
VOJNA NAPETOST IN KRIZA V EVROPI POSLEDICA NAPAK "VOJNE ZA ODPRAVO VOJNE"
Nemčija z osvojitvijo Avstrije pričela novo vodilno poglavje v zgodovini
Italija bo zavezništvo s Hitlerjem prej ali slej drago plačala. — Vatikan v novih "bolečinah"
"Potlačenje" Avstrije v meje tretjega rajha je bil pro.Me dni najvažnejši in dalekose-ien svetovni dogodek. "Nemška Avstrija" je bila ogorek bivšega avstro-o^rskeiga cesarstva. V "mirovnih" pogodbah so ji določili vlogo zagojzde, da ne bi mogla Nemčija, ako si <bi leda j opomogla, priti z lahka do Italije, in da bi bila čehoslovaška boljše zavarovana. Dalje, da ne bi Madžarska imela priložnosti za kake neumne spletke — in sploh, Avstrija naj bi bila le kladivo proti Nemčiji. V področju lige narodov so jo vzdrževale finančno pred vsem Francija, Anglija in Italija. Pomagale so ji mnogo tudi sosedne dežele, med njimi največ čehoslovaška.
"Umetnina", ki je ni več
Avstrija je bila torej državi, ki za samostojnost v svoji oguljenosti ni imela zgodovin-
Nacijski prevzem Avstrije pomeni težke posledice za milijone ljudi
Katastrofalna doba za 2ide.—Katoliška cerkev izgubila svojo starodavno moč. — Socialisti v Avstriji v novih kleščah
s pod a rak o enotnost tpodunavja razbila in zavezniške sile so jo tudi politično razdelile ua male edinice, ki niso mogle
uspevati in ne uspevajo, ker 2e okro» milijonov Kitajca* jo pod Japonsko vlado. Na sliki je so jim politične in gospodar- pr'BOr * m"tu T*ihok». «• okupiralo japonske čete laeeeca februarja.
ske meje umetno odrejene. Vse poskuse, da si Avstrija, Ogrska, Jugoslavija in čeho-slovaAka, ustanove enotni gospodarski sistem, so preprečile Velesile" Francija, Italija, Anglija in Nemčija. Nemčija pod Hitlerjem pa je zavrfcla sabotažo medvojnih zaveznikov in zdaj njen "firer" gradi ekonomsko enoto v srednji Evropi edino v korist svoje države. London in Pariz sta s tem izvršila nov zločin — zlo-
čin, ki je eden izmed njunih mnogih korakov, ki dovajajo — četudi^ proti njuni volji — v novo svetovno vojno.
Popustljivost diktatorju
publika in demokratično vla-
GIBANJE ZA DELAVSKO STRANKO IMA TE2K0ČE VSLED "FRAKCIJ"
Socialistična stranka v New Yorku vprašala za pridruženje k American Labor Party
Gibanje za zgraditev velike, .cem konca nedvomno zmagal.
»ke pravice. V gospodarskem dan*» sta Anglija in posebno oriru pa sploh ne. Zato se je pokojna nemška republika veliko prizadevala prepričati Francijo in Anglijo, da je za Avstrijo in Nemčijo najboljše, če vsaj carinske meje izginejo med njima. Avstrija je to politiko podpirala s pomočjo vseh svojih strank, ki so bile takrat svobodne in delovale neovirano vsaka za svoj program. Toda v Parizu so rekli
splošne delavske - farmarske stranke je v velikem zamahu, tod brez smotrenega vodstva in osredotočeno le na posamezne države. V Minnesoti in VVisconsinu se giblje po starih tirih. Nova delavska stran-
r, , . . ... ..	ka v New Yorku, ki je nastala
Dokler je bila Nemčija re- v predsedniški kampanji leta
1936 na iniciativo stare garde socialistične stranke, pa je že
še Francija gasite po nji i m razplamtena v frakcijskih največjo odločnostjo. Vse karjbojih( Socialisti (stare garde) «a odrekale nernšk: republui,;^ daU ogrodje in zamah, sta potem korak za korakom Nato m ^ 7AČeU vanjo ^^
"ne" in komaj narahlo sklenjena carinska unija med Nemčijo in Avstrijo je bila kratkomalo od "zaveznikov" prepovedana. Dušala se je proti nji Fraivcija z vso mogočo militarirtično ponosnostjo in ipomagala ji je Artglija, mala antanta (čehoslovaška, Jugoslavija in Romunija) in več drugih dežel, neuvidevajoč, da «o s tem pomagali nacijski propagandi kakor pomaga o-Ue ognju, ko se ga priliva vanj.
Ekonomska enota
Stara Avstro-Ogrska je bila ne le politična, ampak zgolj ekonomska enota srednje Evrope. Bila je svetovna velesila zaradi svoje gospodarske cehne. Svetovna vojna, v kateri je ibila poražena, ji je go-
dovoljevala Hitlerju. In kdo je na škodi? Francija in Anglija, oziroma njun imperializem, vrh tega pa civilizacija. Če ne bi bili ministri v Parizu in Ivondonu tako bedasti, ne bi bilo sedanje situacije in Evropa bi dihala mirnejše. Zdaj je to nemogoče, kajti zabiti imiperialisti obeh dežel so vztrajali ob "mirovnih" pogodbah, ki so jih usilili premagancem po svetovni vojni, in zdaj jim jih nove zmagovite sile kršijo na vseh koncih in krajih.
Zavratnost Italije
Kot običajno, igra Italija tudi zdaj skrajno zavra tno taktiko. Pred svetovno vojno je bila zaveznica Avstro-Ogr-ske in Nemčije. "Zavezniki" so jo podkupili, kakor se podkupi ameriškega "politikan-ta", in halo — Italija je udarila po onih, kateri so se znjo zavezali, da bodo drug drugega branili v slučaju najpada. Italija je bila zmagovalka v svetovni vojni, dasi ne s svojimi močmi. Zaveznikom je za-
vati komunisti, ki so bili odbijam. Nova komunistična taktika pa določa, da mora komunist tajiti, da je komunist, in se delati užaljenega, če mu kdo to očita. Tako so komunisti pod nedolžnimi (pretvezami ustanovili že precej klubov delavske stranke, in "New Leader", ki je eden glavnih glasil delavske stranke, trdi, da so ji bas ti klubi smrtna nevarnost. Vanjo se zajedajo tudi druge komunistične frakcije.
Najsmešnejše pa se staro-gardLvtom zdi, da je socialistična stranka pod vodstvom Normana Thomasa vložila a-plikacijo za pridruženje k delavski stranki, proti kateri je imela pred leti samo kritične besede, dasi se ni delavska stranka v New Yorku gleue taktike in vodstva še nič spremenila.
Eksekutiva je aplikacijo socialistične stranke za pridruženje k delavski stranki s par glasovi večine zavrnila. Zanimivo je, da je voditelj "staro-
merila, ker ji niso dali več kot JgardiMov» lyGuis Walidman za-(Nadaljevanje na 2. strani.) govarjal aplikacijo in bo kon-
Pridruženje soc. stranke k delavski stranki bo slednji v veliko korist.
Veliko konluzije v socialistični stranki *o povzročili trockisti, ki so se na povabilo mi 1 rta n to v (zdaj ao večinoma že izven .stranke) pridružili socialistom in nato ustanovili svojo stranko, kateri pravijo Socialist Workers Party.
Stari sociahwti\ ao zmerom učili, da je socialist le tisti, ki to lahko izprfča v času preizkušnje. Takih socialistov je v Po*°Je™. ak<> Pekoči čeho-sedanjem svetovnem kaosu slovSkl tudl Fr^cija na po-res premalo. A njihove vrste moi- Očitno je, da se Franci-se nikdar ne umaknejo. Dasi ia obligaciji ne more u-je sovraštvo proti njim ogrom->makniti. no in ima pomoč večine držav
Avstrija je po svetovni vojni le mala dežela. Ima blizu 7 milijonov prebivalcev, med katerimi je par sto tisoč Čehov, nekaj tisoč Slovencev, ipar tisoč Madžarov, vsi drugi pa so Nemci. Ampak Av»trya je strategična dežela in zato je Neimčija pridobila ogromno, ko si jo je osvojila. In še kako jo je osvojila! Brez vojne, čisto na precizen način — šlo je vse kakor hipoma za-vrteno kolo. Površina Avstrije je 32,369 kvadratnih milj. Dežela je torej majhna.Toda ima iz bomo industrijo, sijajna mesta, krasne letoviščne kraje, ima Dunaj, Line, Gradec in Celovec, in vrh vsega tega je Avstrija dežela tradicij in zgodovine. Hitler je z njo o-gromno pridobil.
Izgubili pa so vsled poloma Avstrije Čehi. Oni so ponosen narod. Industtrialno, kulturno in higijenično jih proporčno niti Rusi ne prekašajo, dasi so imeli za razvoj boljše prilike. Ali bolje, Rusi so za Čehi v vsakem oziru daleč zadaj. Ampak Rusija je ogromna. Češka je majhna. Ti dve deželi sta v zvezi in zdaj obe v skrbeh. Ako Hitler napade Češko, kot ima v načrtu, kako ji naj zaveznica Rusija pomaga? Pogodba med njo in čehoslovaško določa, da si bosta pomagale druga drutgi, (pod
vseh zmešnjav, vojn in napetosti po svetu.
Potuhnjenost cerkvene politike
Katoliška cerkev, oziroma nijen politični aparat je s pomočjo Vatikana in Mussolini-jeve vlade treščil v socialistično gibanje v Avstriji. Zmagal je nad socialisti klerofašizem. In danes?
j
Mnogi klerikalni voditelji so se spomnili veliko prepozno, da so storili napako. Zdaj jim ukazuje "paganski" hitle-rizem in klerikalci v Avstriji mu "navdušeno'*:oddajajo hit-lerjevski pozdrav.
Zavedni delavci oatanejo v borbi
Katoliška cerkev v Nemčiji je po neuspešnih pogajanjih s Hitlerjem pokazala precej odpornosti. Morala jo bo tudi v Avstriji vzlic svojemu sedanjemu hlaipčevanju. Izborilo pa so demonstrirali svoj pogum socialisti. Vsi, ki so oznanjali svojo socialistično prepričanje tudi po padcu demokracije v Avstriji, so bili na
je ostalo živo in klero-fasizem ga ni pa ni mogel uničiti. Zdaj bodo to skušali Hitlerjeve!. Imajo moč in izvršujejo aretacije od praga do pralga A ne bodo uspeli. Nobena diktatura ne uspe in koncem konca se sama v sebi sesuje.
Izmenjavanje služb in odstavljanja
Nemški prevzem Avstrije pomeni tudi tragični življen-ski preokret za ljudi, ki so bili v Avstriji do nacijskega vpada v političnih službah. Zdaj so oddajane nacijem. Avstrijski diplomatični zastopniki v tujih deželah so morali odstopiti, toda vrnili so se le malo-kateri. čemu bi šli v negotovost, ako imajo le količkaj prihrankov vloženih v tujini!
Preobrat v Avstriji iz kle-rofašizma v Hitlerjev fašizem je prvi te vrste v moderni zgodovini. Namreč zato, ker je bil izvršen brez krvolitja in vzlic vsem gorostasnostim in mučenjem zelo "civiliziran". Ampak zgodovinsko je to korak v barbarizem — dasi ne po krivdi Nemčije in Avstrije, pač pa vsled i m peri a listo v, ki
črni listi. Socialistično gibanje'so diktirali versaillski mir.
Izobraževalno delo na Čehoslovaškem
Nobena država nima soraz-(tega prirejajo te organizacije merno toliko izobraževalnih izobraževalne tečaje (3800), organizacij kakor čehoslova-' ki jih je obiskalo 120,000 sld-ška republika, med katerimi šateljev. Diletantsk gledališča
po svetu, borci za socializem vztrajajo, ker vedo, da bodočnost pripada socializmu.
Film o Noblu
Avstrija in Žid je
Momentalno so v Avstriji po Hitlerjevem puču prizadeti najbolj Židje. V Avstriji jih je okrog 200,000, kar je mnogo večji odstotek, kot pa je proporčno Židov v Nemčiji. Vrh-tega je v Avstriji kakih 600,-Alfredu Noblu je prinesla 000 prebivalcev, ki so mešani
bogastva njegova tovarna dir namita. Ko je umrl, je določil, da se naj iz njegove zapuščine
z "židovsko" krvjo, če bo Hitler izvajal nad njimi iste restrikcije, kot v Nemčiji, jim
da vsako leto nagrado enemu bo .povzročil neizmerno gorja, izmed onih, ki imajo pri delu oziroma jim uničil življenje, za svetovni mir največje zaslu-
so najbolj vidne in delovne socialno demokratične. V vsej državi je 12,300 krajevnih izobraževalnih odborov in 575 o-
so priredila 26,000 predstv, tisoče je bilo še drugih prireditev kulturnih ustanov. Predavanja se vrše vzgojno-
krajnih »komisij. Lani so te or-;sistematično, so stvarna ter ganizacije priredile 57,000 izključujejo pajacarsko dema-
predavanj, ki jih je obiskalo 5,200,000 poslušalcev. Razen
gogijo, ki je po nekaterih deželah običajna.
Oboroževanje primerjano s cenami krav
ge, dalje nagrado enemu velikemu književniku in enemu znanstveniku. Neka filmska družba je sklenila filmirati njegovo življenje. Nobla bo v filmu predstavljal nemški igralec Conradt Veidt, ki živi v e-migraciji. Dva švedska socialir
Za Žide je fašizem res tragična doba. Kajti fašizem ne dolži kapitalizma krivde za sedanji ekonomski debakel, in ni niti proti militarizmu, pač pa z vrača vso krivdo na j ude. Dolži jih izkoriščanja, boljševizma, socializma, marksizma in po njihnem tolmačenju je
stična poslanca sta odboru za marksizem vzrok zmedi po podeljevanje Noblovih nagrad svetu in v posameznih deže-
predlagala, da naj dobi letošnjo mirovno nagrado znani socialdemokratski teoretičar K. Kautsky.
lah.
V resnici je fašizem le zavarovalnica za protektiranje kapitalizma, kateri je izvor
BLAZNI SISTEM
V aX¥2?n 'Obravnave v Moskvi mrzel curek na kominterno
ZA KLANJE
Vso človeštvo jo mobilizirano ma J*jro. Nemčijo. Italija, Anglija, "raacijo in Rusija trosijo sa vojn« *V«v« zdaj so enkrat toliko kot kta 1913. Zod. države niso ie ni-▼ mirni dobi isdajale toliko sa •fcaroievanje, kakor danes. Ampak J* J* ▼ tej deželi komaj sačetek. **jti oboroževanje v kolo talnem ob-••t" — r ameriški Uniji sele pričesk.
Male dežele, kot so Jugoslavija, »••unija, Čehoslovaška, Grčija. Fiu-Itd., ječe pod težkimi bremeni ki jih imajo s topovi in > "J®1** pripomočki "narodno obram-f>'"'	delovno ljudstvo jo prisa-
••«•, milijoni stradajo vsled milita-in vsi ti milijoni žele, da če Mjkujie mora prt ti, naj pride. Bo *»*J M nje kone« trpljenja toliko ^•i. Ali ni sedanji položaj člove-
T? Wic' ** nmi •'t«"««'« u •»-
cialiaem ? Kajti brei .oeialistične ne bo konca trpljenju.
V času, ko bi morala nova, socializem obetajoča Rusija jnajveč pomeniti, si je zadala moralne udarce, katerih ji zgodovina ne bo nikdar odpustila. V zadnji obravnavi proti "fašističnim psom", ki je bila zaključena v Moskvi prošli teden, imajo socialisti novo potrdilo, da so bili ves čas vsaj devetdeset odstotkov v pravem, ko so svarili komuniste, da naj nehajo s svojo fantastično taktiko in jezuitstvom, kajti drugače bodo z njo ubili samega sebe. In ubili so se. Osemnajst na smrt obsojenih boljševiških vodij, katerim je bila življenska pot zapečatena prošlo soboto, so zmerjali socialiste na podlagi naukov "čistega leninizma" za izda-
jalce, social-faftiste, podpornike in varuhe kapitalizma, za zaveznike fašizma itd. — in zdaj je bila iprav ista skupina komunistov, ki je rušila mednarodni delavski pokret z napadi proti socialistom in socialističnim unijam — sama ob-dolžena ZAVEZNIŠTVA s fašizmom Nemčije in Italije. In čudno — krivdo so obtoženci priznali, kakor so jo prejšnji obtoženi komunistični voditelji. Obsojeni so bil; v smrt, kakor obtoženci v prejšnjih moskovskih obravnavah in zdaj se pripravljajo obravnave proti drugim osumljenim komunističnim vodjem.
To so posledice "diktature proletariata", ki ni bila še nikdar diktatura delovnega
ljudstva in ni danes.
Ni ga zavednega delavca, ki bi ne želel uspeha socialni revoluciji v Rusiji. Ako bi jo uspešno izvedla—in časa za tak uspeh je imela nad dvajset let — mar bi se Hitler upal toliko robantiti proti nji?
Kar nihče na svetu ne more razumeti, je to: kako je mogoče, da je Rusija gospodarsko napredovala pod vodstvom ljudi, ki so bili obsojeni v smrt zato, ker so povzročili kužne bolezni med živino, uničevali žito, zastrupi jevali pisatelje, sabotiralo delo v industrijah, ubijali rudarje in vršili vsako jake druge sabotažne zločine! Z Rusijo, v katero smo upali, je nekaj kardinalno narobe — in ta narobe je njena neizpro-
sna diktatura. Tisti, ki je na vrhu, obsoja v smrt, dokler je na vrhu; in ko pade, je on proglašen za zaveznika fašizma, špijona in morilca. Zavedno delavstvo ima vzlic alarmnim vestem o rapidnem razpadanju vezi, ki so držale sovjetsko Unijo skupaj, še zmerom največjo nado, da bo moskovskih obravnav enkrat konec in da postane demokracija v Rusiji res demokracija in sovjetska Unija res SOCIALISTIČ-ČNA država. Brez nje bo revolucija, ki je odpravila cari-zem in socializirala bogastva, za ljudstvo sovjetskih dežel izgubljena in Hitler bo tudi v Rusiji triumfiral. Žal, da so se komunisti tz zgodovine prošlih par let prav malo naučili.
Neki jugoslovanski list je priobčil po raznih virih stroške oboroževanja na (podlagi vsot, ki jih dobi kmet za krave.
Na primer, ena običajna puška stane eno dobro rejeno kravo. Mitraljeza deset krav. Aeroplan toliko kot tisoč najboljših krav. Treba bi bilo torej prodati vse krave srednje
kakor mala bolnišnica in ugotavlja, da bolnišnic ni nikjer na svetu preveč. V Jugoslaviji jih je še posebno premalo.
Vsaka velika vojna ladja stane toliko, da bi vsota zadostovala za zgraditev najboljših cest med kraji milje in milje narazen, in bi še ostalo dovolj za zgraditev najmodernejših bolnišnic in šol. Pomi-
premožne vasi, da se bi mogio sike samo, da bo Anglija v par kupiti en avijon. Kadar pade letih potrošila za oboroževa-vojno letalo na tla, pomeni to- nje — največ na morju in v rej toliko kot da bi poginile zraku, okrog devet milijard
krave cele vasi.
dolarjev. Ako bi bilo vse to
Isti list navaja, da stane ena treba plačati s kravami, jih ne tona vojnih eksploziv toliko bi bilo dovolj.
NI TREBA POPARJENOSTI!
"Delavsko gibanje včasih skokoma napreduje. Včaai gre dva koraka naprej in enega nazaj. Dogaja se tudi, da gre kar tri korake nazaj in nobenega naprej. A vendar, čigava zasluga je, da vse govori o socialnih pridobitvah in nalogah? Kdo je Roosevelta naučil, da je treba v interesu celote skrbeti za celoto — to je, za vse prebivalstvo?" To je par odlomkov iz govora Etbina Kristana na rlavju 35-letnice kluba št. 1 v Chicagu.
Delavsko gibanje je navidezno danes sinilo kar pet korakev nazaj. Ampak socialistični nauki o gospodarstvu in socialnih problemih' so ostali v ospredju in z njimi se MORA pečati — hočeš nočeš — angleški reakcionarni premier Neville Chamberlain, mora se pečati z njimi romunski kralj, in niti Hitler in Mussolini jih ne tajita, pač pa trdita, da jih rešujeta z največjo skrbjo s stališča koristi vsega naroda.
Naravno, da jih ljudje, kot so Chamberlain, kralj Kari, japonski mikado, Mussolini in Hitler ne bodo rešili. Mednarodno delavsko gibanje je edino, ki je zgodovinsko pozvano, razvojno delegirano, da reši svet in ga bo rešilo, kadar se delavci v industrijah in na poljih iz sedanjih težkih skušenj, in iz tisočerih drugih težkih skušenj, ki jih imajo rkozi dolga stoletja, usposobijo za sodelovanje — to je, kadar se USPOSOBIJO ZA SOCIALIZEM

PROLETAREC
LIST ZA INTEftESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ImUj« JuCo»loy.n»U- Drl«vik« IIiImvm Druib«, CkU«Ro, Ml
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVE/E. NAROČNINA v ZtMiutj+n h Uriavuh /• tVo l.lo IU.OU; i» |»oi kus $1.75
aa Či trt (Ha »1.0«. InoMMiMtvo: za ccl« leto $3.50; ta pol Uta C9U,
Val rokopui in oglasi morajo biti v ttaJkvn umdu ItftjDosntf jr «lu |jun<lc|jk»
||H>pol<lne 7.a prlobčtuv v Itevilki tfkolor« t< an«. |
g ■jg" * - n 1
te2ave anglije med ARABCI
p h ole ta it e £
rubiiakec« every W«<int*l*> by th* JujtohImv Work»ta*4 putoliubuiu Čoln*; Catablfdl*! l.iOlf.	"	^ w
Editor ..................................................................Frank Zaita.
Ouaiaaaa Managrr....................................pkarlea P.»iror^l»c,
A*»U Bditor and AmL 'Juaintftf Manager.....Joaepk Draaler.
SUBSCRIPTION RATES: Uait*d Statea: One Year $3.««'; Sit IftoAths ft.fl; Three Montha $l.«0
___Foreidn Countriea. One Year $3.50; Six Montha $2.00.
1'lt O L U TAKE C
•101 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL
^	T«Upkon«: ROCKWELL 2««4f
Problem, ki se mu ne moremo ogniti
Tajnik Chas. Pogorelec je poročal na eni izmed prodih «ej JSZ, da so naši klubi »kupno nazadovali za 123 članov v primeri s številcm članov v predproiiem letu.
Ako bi prmerjali to nazadovanje z nazadovanjem drugih federacij in sociaKrtlčne stranke v celoti, emo ml Ae zmerom na vrhuncu. To je zasluga onih naših sodrugov, ki :o virtili socialistično vzgojevalno delo med naiim ljudstvom in vztrajali v boju s kakršnokoli reakcijo.
Zvezti je škodilo, da so bili mnogi izmed naših članov mobilizirani za delo me j Američani, oziroma med delavci vseh narodnosti. Tako ?o zapravili svoje energije drugje, ne da bi lapiMili kaj dobrega tistemu gibanju, radi katerega je bila JSZ ustanovljena.
Naravno, da zdaj nismo v znamenju socialističnega zi-maha, čeprav trdijo, da je Roosevelt socialist in da uvaja v Zed. države socializem ipo stopnjah. Razvoj v povojni dobi se #ukal tako, da niso socialijtffcni voditelji kot so bili Debs, Beife«er, London, Hillquit itd. zapustili nikogar, ki bi bil dovolj močan držati bakljo pokonci v krizi, kakor je sedanja. V vojni dobi ao jo lahko," a v razmerah, kot so sedanje, je vzkipelo Upanje le v Roosevelta, in zdaj tudi to polagoma izumira.
Ji
Muttolini je zagodel Angliji največ i tvojo kaka t o iajavo, da •• smatra aa protoktorja Arabcev la muslimanov »ploh (čeprav jo načelnik ultra katoliike dria-ve). Anglija ima ie posebne teikoče radi Palo*tino.
Arabci jo smatrajo aa svojo, a Anglija jo je med svetovno vojno obljubila Židom sa obnovitev njikove sta-
rodavne drsave. Na sliki je angleika policija, ki ustavlja avte in vsa druga vosila pred Jerusalemom. Preišče vsakega potnika, in če dobi pri njemu orožje, ga mu v same in priaadetega sasliiuje, v kak namen je oborožen.
FRANK ZAITZ s
PETINTRIDESET LET KLUBA ŠT. 1 JSZ
(Nadaljevanje.) Iz "Pilzna" proti "zapadu"
Do 1. 1914 je klub obdrža-
val seje in vršil svoje funkcije v stari slovenski naselbini, ki
resnica. V prvi klub pred 33 ci.jek, zvan "Red Falcons". leti je pristopilo le okrog 15 Pcučuje zdaj Anne Beni-članov. V drugega se jih je ger, do leta 1936 pa je bila vpisalo po ustanovitvi 16. Da- njegova direktorica Mary si so skoio na vsaki seji pristo- Jugg. Ta skupina naše mladi-pali novi, to dragi odpadali, ne je nastopila v sedanji se-.c je ta«:*at raztezala po tako-jbcJisl vsled brezbrižnosti, vs- zeni že na Mirih prireditvah zvanem češkem "Piiznu". Nje- ]ed "zamer"f največ -pa žara- — na vsaki z velikim uspe-no središče je bilo na Blue (Ji tegaf ker mrK,yi niso bili do- hom. Island Ave. in 18- cesti. Največ „topni eocialistični ideologiji,	, .
priredb se je vršilo v Narodni n:>ti ^ imeli veselja, ne vo-j *«u»>ov glavn« »lan
Sccialfct^na ideja pa živi" kljub vsemu7 Na primer živi dvorani na s- Racine (preje	ije za agitacijsko delo. Glavni «tan kluba M. 1 je v
tudi v Nemčiji. In ker jo Hitler skuša ubiti se samega «eb" ICentrc) 111 18' ce3tl' v kateri	Vsa naslednja leta do 1919 Slovenskem delavskem centru,
J© bila 1. 1910 ustanovljena	je Število članov gbalo 2301 So. Lawndale Ave.
tudi JSZ.in 1. 1904 SNPJ.	mel 15 in 30, po svoji delav- ima *eje. sestanke, seje svojih
Precej članov kluoa st. 1 je	nosM pa so prekašali organi- odborov in odsekov, tu se vrte
že takrat stanovalo v "lawn-	zacije s sto in več člani. Leta vaje pevskega zbora "Save"
"podzem>ke" demcn-tracije. dalskem okrožju", kjer so	1915 beleži klub v drugi polo- in dramskega odseka, tu ima
Sccia zem je teri j fiva ideja, kakor je bil, in socializem 1914 pričele obdržavati tudi	vici leti 33 ččlanov; 1. 1916 klub svojo knjižnico in čital-
je ciini izhod, tkezi katerega rs človeZ.vo lahko rt."i milita- ^J« kluba. Urad Proletarca je	iih je imel 35, na končujeta nico. V to poslopje je klub
Kristanov "Gospodar na odru SND v Clevelandu
Cleveland, O. — Letošnja igralec? Pridite 20. marca v oderska sezona bo brez dvo- avditorij Narodnega doma in ma dosegla svoj višek z vprl- »e sami prepričajte! Tjorftviijo drame "G^pfKtar- Predno končam, najresneje ja", ki bo igran v nedeljo 20. apeliram na vso naišo naprtd-marca na odru Narodnega do- no Javnost, da ne prezre tega ma. Pri nas smo na kulturnem 'sineta dneva in se korpora-ipolju zelo agilni: koncert za tivno udeleži predutave. Ve^ koncertom, igra za igro, zaba- čteti dobiček bo ie\ v blagajno va za zabavo, tako da ?mo že Cankarjeve ustanove, katera malo utrujeni od vsega tega, je neoportčno upravičena pod-
pore cd nas vseh, da bo 6e na* da ije uspeino orala na našem kulturnem pol'ju.
Vabimo tudi vse naie prijatelje iz bližnjih naselbin in u-
vendar pa ne bomo pustili, da bi Ala neopaženo mimo nas U
prireditev, ki jo v prizori Cankarjeva ustanova.
Eno je gotovo: v Clevelandu ni brla podana že dolgo ča- P*mo, da nas pridejo pogle-sa tako re«na, giot>c«ka in so- uat». so to storili v pretek-cialna drama, kot je ,4Gos«po-
dar", ki jo je spisal urednik Vstopnina je 40c v predpro-Cankarjevega glasnika, If; Et- daji, 50c pri blagajni. Priče-
tek ob tretji uri popoldne. Za plen bo igral Jankovi-čev crke-
naziiva za rr..*cdnega socialula Uzem", cb enem
fftrinil
in propagira "narodni socia-
r.rma, izkoiiščanja in vo n h grozot. Ampak za te nam?ne se mera nrpre In delavstvo organizira'.! boljše, kakor je bilo organizirano do.icj, :n se tuii učiti boljše, kot se je v pro-Alotfti. Zdravnik je zdravnik ako zna zdravi.i. SocialLt je aocialist le, ako razume, kaj je socializem, ako ga zna med maso uveljavljati in mu pridobivati fposobnih prijtašev.
Glede naše zveze se bo treba iprijaTniti z resnico, da naši kltrbi ni:o pozvani vrSiti delo, ki pi 'i >a<la celoti. Vršili a j ga v prednjih vr tah socialistične stranke v Detroitu mnogo ftt po vojni, v Clevelandu, Springfieldu, Waukegarvj, Chicagu, Miiwaukecju i i. Sccia!Etično delo med naiim lastnim ljudstvom pa je bilo zcpc.ta\Ijar.o.
Zbor JSZ je zdaj definitSvno odiežen na prihodnje let >. Predno bo sklican, bo potrebno, da ^e domenimo: ali sm:> ie v stanju reorganizirali sccialL ' :no deio na političnem in. po-fcebno na vzgojnem polju med naiim ljudsivom, ali pa naj ubija naše mc!i k/iž-kražno gibanje, v katerem za veti ta ali
bil praseljen na zapadno stran 1917 pa samo še 23. Nekateri vlciil Miri tuat dolarjev in je istotako 1. 1914. Priredbe pa|;o bili pozvani v armado; ne- v njemu vsled tega največji so se še tudi potem vršile k*J jih je odstopilo, ker jih jejdeiniiar. dblgo le v
bin Kristan.
Drama je sedanjemu času zelo primerna; slika močnega individualista Jeklenca, ki verjame le v samega sebe in svoje tovarne. Energičen mož dela ustvarja bogastvo noč in dan; počitek mu ni nič, delo vse — in gradi in se trudi in goljufa in izžemava kri iz svojih delavcev in diktatorsko gospodari — pri tem ipa pozabi na »vojo ženo in otroke in ljubico in na svoje zdravje. Polagoma ga vsi zapuščajo, celo njegov najzverlejši uslužbenec Zimše. Tcda mož, trden kot jeklo, vse prenese, ne prenese pa, ko uvidi, da izgublja kontrolo nad svojimi podjetji. Namreč podjetja so tako zra-
ste r.
Mnogi prerokujejo, da bo na ta dan nabito poln avditorij SND. Ali bo? Mora biti!
Zaključujem v i :anju, da se vidimo 20. marca.
Milan Medvešelt.
Za one, ki gredo letos v Jugoslavijo
Generalni jugoslov. kenzu-let v Nevv Yorku je nam poslal sledečo notico s proinjo, da jo objavimo:
Generalna direkcija državnih železnic Kraljevine Jugoslavije odobrila je, na pred-
, ,	, , . . v . l*off Ministrstva socijalne poli-
sla, da ne potrebujejo ve* nad tike iT1 namdnej?a ' zdra^a>
seboj gospodarj; tarna avto- vsem jug(Vsi0Vanskim izrteljeJn;
^ rasUjo; mil.oni .se cem bm ^ ju^Iovanski Jdr.
S p,a JekJen®c	žavljani ali tuji državljani,
mazinec ali ne. Ko Jtklenec1	J
to uvidi, skoro zblazni. "Kdo
znižanje na polovično ceno za
sem iaz? Kai Htm iaz^ MoiP I**0™^« na Vseh P^gah ju-sem jaz. Kaj sem jaz. Moje ^ kJh državnih že, z.
tovarne, moje elektrarne, ki sem jih s tako ljubeznijo gradil, me ne tpptrebujejo več!" Vera, da so samo izvoljeni poklicani vladati, se zruši in razbije na tisoče drobcev.
nic za dobo 6 (šest) mesecev v koledarskem letu 1938., in to počevši od dneva vstopa izseljenca v Jugoslavijo.
To znižanje za morejo izseljenci izkoristiti samo ako v
1 Neumestno se mi zdi, da bii Vu ' *	.„
Najemnino z. pro- p^bno cjr^ovai dramo, kaj- f^^.^Tblit "slell^
znu.
dvoranah v "Pil- j premotila vojna propaganda-> 4ore ,ki jih rabi, plačuje ena- Iti potem se je ne bi izplačalo prif^bo^^6
Kluu^vo kuiturro delo
Klub Al. 1 je na k u.turnem polju ena izmed najdelavnej-|KGncem ,cta 1919 Jih J'e Ših slovenskih organizacij v tej deželi. Ne samo, da se je
1918 je imel klub v prvi polovici 21 in v drugi 26 članov.
bilo
ženatvom
V klubu št. 1 se je posve-34.	-	čalo več ali manj pažnje in
V povojni dobi je imel klub važnosti že od početka tudi pod pokroviteljstvom kluba ^ajve? HO dobrih članov, to agitaciji med žen. tvom. Vzlic vršila cela vrsta znanstvenih Je	^ i rn e M članarino temu pa je imelo do 1. 1914
predavanj, da je svoje^asno Pl«™™. skupno s člani z za-|!e tu in tam kako članico. Za-obdržavai šolo za državljen- (>ita'° ^Jananno pa kakih 120. [čeli «o pod vplivom agitacije stvo in si ustanovil ciobro knji- v S(lf,an?i znu li. ki je uda oristopati šele v prošlih 15. žnico, storil je zelo veliko tudi ri,a tll(,i delavsko gibanje, po- letih.
polju. Prvo se*>no & ameriško socialistič-; Klub št. 1 je že leta 1908
"Na podlagi rešenja G. D. No. 12061-38 važi za nakup
er pa fo odpadli vsled običaj- ko kakor druge organizacije, igrati.
nih že navedenih vzrokov. L. I	, . ... . I T • lm	j t.
Klub in agitacija med 1 Ljubiteljem dobrega igranja lahko že naprej jamčimo, Ivoznega listka na polovično da bo "Gospodar" izvrstno normalno vozno ceno za vsa 1yran. In zakaj ne bi bil? Saj potovanja na progah jugoslo-
oni naš član kot kre.nica in nato se ne vidi ne gibanja, na na dramskem
kresnice. predstavo z velHcim" uspehom |no stranko, je število klubove-|skuhal organizirati	slovensko
Ckto gotovo je, da je med nami dovolj ljudi, ki bedo ta je imel 20. marca 1910 v Na- ^'an?tva fpet nazadovalo, delavsko žen/tvo v	Chicagu v
dejstva do prihodnjega zbora zapcpadli in oteli gibanje, ka-irodni dvorani. Vprizoril je Ima okr°K 90. ~" 1	»-»-t-
kršnega nima deželi.
poieg Fincev nobena druga
Židovstvc in kriza
narodnost v tej med drugimi mnogo težkih ho-j cialnih dram. Imel je vsega Ifkupaj nad 80 večjih pred-
Angleski cd*ek
Nemčija je vzela Židom \-se službe, jih izgnala iz trgovin in industrije, da!a banke v vodstvo "arijcem", a blagostanja vendarle ni. Zidje so v bedi, pa tudi arijci imajo zdaj nižji živ-ljenski standard kakor pod republiko.
1 Ko je prišel na krmilo Rumunije premier Octavius Goga, e tudi obljubil Rumunijo Rumuncem in začel preganjati 2ide. tazmere so se v par tednih toliko poslabšale, da je moral Goga Odstopiti. Odšel je na "počitnice" v Francijo. Na Poljskem rešujejo »o«podarsko krizo s progoni na Žide. A vse nič ne pomaga. 2idi v sedanjem gospodarskem sistemu so lahko krivi tnfasičesa, ampak tudi ako države pokoljejo vse Mojzesove potomce, ne bo nič pomagalo, dokler ostane sistem, kakršen je.
Konec stare kominterne
Komunistične ali tretje internacionale ni več. Uničili so jo Strelci, ki »o ji v zadnji par letni čistki pobili prvake enega za drugim. To, kar se danes imenuje kominterna, ni niti 3enca oni, ki jo je vodil ustreljeni njen tajnik Zinovjev, Rukharin, Ra-dek in drugi "edino pravi" boljševiki. Koncem konca se bo le Ukazalo, da so bili socialisti v pravem, ko so trdili, da bo kominterna uničila s svojo taktiko samega sebe.
poseben socialističen klub, ki je bil ustanovljen 23. februarja imenovanega leta. Dali s > Klub št. 1 ima tudi takozva-Jmu ime "Proletarka". V pr-
^av Socialistični pevski zbor ™ "an*,e*ki odatk",	čigar na-'vem letu je pristopilo 19 čla-
"Sava" je klubov odsek/ ki	nlc* V d«««nbra istega leta
prireja po dva koncerta na nv^ \m - °	' ^ P°raVna,° ^laIiarino' ki Je leto. Podatki o klubovem delu je m,pzn^
na dramskem .glasbenem in,je koTna] pclovi prosvetnem polju so v Amen- T : . \ '
koledariu !ia,Illca
JU» tPogfirelec. Pod pokrovitej- nehal, imovino pa ie tajnica
stvom tega odseka je bilo v Mary Jereb izročila klubu št.
pro'lih letih aranžiranih par l JSZ
večjih debat in shodov. V vo- U vrst članic kluba "Prole-lilni kampanji leta 1932 je tarka" je bilo ustanovljeno prirejal tudi ulične shode, tudi žensko samostojno svo-Najuspešnejši je bil v razpe- bodomifcelno podporno dru-čavanju angleške socialistične Mvo "Nada", katero se je leta literature. Tudi s tem delom 1909 pridružilo k SNPJ. je poslednji dve leti dokaj pre-| (Dalje prihodnjič.)
so glavne vloge v rokaTi naših vanskih državnih železnic, priznanih režiserjev, na čelu Znižanje je veljavno v kole-pa jim je pisatelj sam, g. Et- darskem letu 1938 z dobo bin Kristan. O Kristanu vsi šest mesecev, to je, 180 dni, vemo, da je izvrsten govornik od dneva vstopa v Jugoslavi-— ali je tudi tako izvrsten jo." * - - •
Vojna napetost in kriza v Evropi posledica napak "vojne za odpravo vojne"
(Nadaljevanje s 1. strani.) fo ji, dasi je pridobila ogrom- nasprotnik nacijev, je v pano. Med drugim "samostoj- stirokem pismu apeliral na noA\ttrije. Mus?olini je prebivalstvo Avstrije, da naj
Sovraštvo med brati
škem družinskem letnik 1933.)
Dramske predstave prireja klub pod vodstvom posebnega odseka, ki ga imenujemo v klubu "dramski odsek", člani dramskega odseka t so Louis Beniger, Joseph Drasler in Frank Zaitz.
Pevski zbor "Sava" ima odbor, ki ga izvoli klub na letni ,'iehaf seji izmed aktivnih članov in čl anic "Save", toda vsakdo iz-m?d njih mora biti zaeno tudi član kluba. Pevce in pevke kov sprejema zbor tudi izmed ne-članov kluba. .
Predsednik zbora je zdaj Frank Udovich. Prejšnji je bil Frank Alesh. Tajnik zbora je Anton Garden in arhivar Joseph Turpin. Polog teh ima zbor več drugih odbornikov.
■H ■■	zastopnike,
njo dokazal Hitlerju s tem, da nadškof je bil aretiran. Kato-je mobiliziral ob avstrijski Hški listi v Avstriji so pod cen-meji kak milijon mož.	|zuro, kakrSneNniso okusili še
Polagoma pa je Mu*solini t nikdar prej. Židovski listi so spremenil svojo vlogo. Kriva |uničeni in delavski pa so Jbiii je Anglija. Hotela mu je pre-juničeni že prej. S škofijskih prečiti osvojitev Etiopije, a ga'palač v Avstriji vihrajo zdaj je le razdražila. Proti njego-lnacijska zastave kljukastega venuu roparskemu namenu ni,križa, ki so bile prej strogo
Mladinski odsek	Afco hočete imeti na svetov-
Eden najživahnejših odse-;no situacijo pravilen upogled, kluba št. 1 je mladinski r-tnite Pr Starca.
Vabilo na konferenco JSZ in Prosvetne Matice v Strabanu, Pa.
Norman Thoma« je v neki debati v Chicagu dejal, da ka- Zborovodja jc Jacob Muha in feren:e JSZ in druStev Pro-jfati dar xc spro med seboj tinti, ki so sličnega mnenja in imajo 'k> "i®*0™ soproga Pa pianistka svetne matice J. Ambrozich ::ml
■	, | ,	*	^ m - * 9	r f L /A M « rt •» /VM 1 A M «	A A	I A	ry • \	1 1	m rm « M	« ■ I	-_ _*	T \
to enake cilje, nastane med njimi več bojev in sovraštva, kakor pa ga je med onimi, ki so si v mišljenjih 99 odstotkov narazen.
In to jc resnica.
Morda bi pomagalo
Na železniških križiščih ubije vsako leto več tisoč ljudi. Neki slikar v Hpustpnn smatra, da bi mogoče pomagalo, če se ob križiščih odpravi sedanje svarilne napise in se jih nadomesti s sledečimi:
Vozi kar preko, ker nisi za nikogar 'važen. Preizkusi naSe lokomotive. One zadovoljujejo. Ne u«tavi avta. kajti nihče te ne bo pogreiial. Le riakiraj. Vlak te lahko samo enkrat zadene.
Strabane, Pa.—Tajnik kon-1razmotrivati o njih in poma-
po svojih močeh, da jih mbolj&e rešimo.
Save". Zbor je poslednje ča- je razposlal pisma vsem pri-1 Potrebno je torej, da pride se pridobil precej članov med dru-ženim organizacijam v za- četrto nedeljo v mesecu na to mladino. Imel je v teku svojih padni Pennsylvaniji, v kateri zborovanje v čimvečjem ' Ste-dolgih let velike težave in vča- jih vabijo, naj izvolijo zastop- vilu.
si je že izgledalo, da bo raz- nike na konferenco, ki se bo Za pasetnike bo preskrblje-puAcen Pa so ga aktivni čla- vrAila v nede jo 27 marca v no v vsakem oziru> da ne bo ni m članice v vsak. krizi ob- dv i'»ni IdfruStva "Postojnska nihče ,aC.pn ne ž e tudi
držali na površju, notranje \jama SNPJ v Strabanu. Pa. dolgočasKi se ne bo treba ni-
/boroianje se prične ob 10. Komur dopoldne.
Vabimo poleg izvoljenih zaupnikov tudi druge člane, kajti razprave na tem zborovanju bodo zelo važne. V Časih, kakršnih smo zdaj, je raznih problemov toliko, da se jim ne smemo ftognitl, pač pa
na
težkoče je prebolel in začelo se je znova. Mr. in Mrs. Muhi fta za zbor tudi izvršila veliko dela brez odškodnine.
Članstvo kluba
Večkrat sem čul, da je klub dosegel prva leta Število 80 Članov. Ugotovil sem, da to ni
Vabim tudi naše sosede v I vzhodnem Ohiu in drugje, da nas obi&čejo. Ob priliki jim bomo to radevolje vrnili.
Torej na svidenje četrto nedeljo v marcu!
podvzela ničesar resnega. A že njeno nasprotovanje je Mussolinija ujezilo toliko, da se je obrnil za prijateljstvo k j Hitlerju, kateremu je prej ba-'
zabranjene.
Italija bo svojo savratnost drago plačala
Najbolj na čkodi bo koncem
John Terčelj, organizator.
havo grozil. Mussolini je izvr- konca s tem pojačanjem Nem-šil nato drugi zavratrii kala- Italija, ker bo prenehala breSki čin: Avstriji, kateri je ^iti velesila čim jo Hitler pu-obljubil najzvestejšo prijatelj- flti na cedilu. čehoslova.Aka je stvo_ in zaščito, je ne le obrnil z<jaJ Objeta toliko, da je ne hrbet, ampak jo izdal kakor more	v slučaju Hitlerje-
Judež Ukarijot svojega Kri- ve1?a napada ničesar razen sta. Papež in njegovi kardina- splošne evrofpske vojne, o kali si sdaj lahko belijo la*e z Pa se kajpada v naprej ne vprašanjem,, ali so cerkvi Ako- more vedeti, katere države dili, ali koristili, ker so se po- bo(la v nji zmagovalke. Juoro-gnali v boj za fašizem. Seve- sI»vUa je že pred par leti ne-da, resnica je na dlani. Cer- ha,a verjeti v vsemogočnost kev se je udinjala, kot je njen Francije in bo skušala ustre-običaj, "močnemu" in zdaj, zati Hitlerju in Mus«oliniju ko jo močni več ne rabi, ji je teT enem feifirravati enega dal na izbero: pomagaj pro- P1*0*' drugemu, stovoljno kot dekla, ali pa le	-Hn sv,>t" nareko-
vali po svetovni vojni zmagoviti zavezniki, se je torej maščeval nad njimi in nad vsem svetom. Geslo "vojna za odpravo vojne", liga narodov in vse je šlo k vragu. Pod kapitalizmom ne more biti drugače. Kriva je sedanja ekonomska uredba in izhrtd je odprava te uredbe.
uničim.
Cerkev pozdravila Hitlerja
Katoliška cerkev v Avstriji ve, da so naciji sovražniki papeževe cerkve. Vzlic temu so Hitlerja ob prihodu v Avstrijo pozdravili zvonovi vseh cerkva v Avstriji. Dunajski kardinal Theodore Innitzer, ki je

----

»♦♦M
VALERIJAN PIDMOG YLNYJ:
MESTO
O M A X
Poslovenil za "Proletarca" TONE SEUSKAR
v
——1	
	
1 »Off $ 1 , —-	
	
"AEROPLANI, SMRTI PRSILCI..
(Nadaljevanje.)
—	Trenutek je za ženo malo! je rekla.
—	Izražam se alegorično.	----
Strašen ropot stolov se je razlegal po stanovanju, vsi so vstajali izza miz.
Na cesto je stopil brez plašča, četudi ga je odvračala od tega. Ker pa je bilo tu hladno, se je takoj Npremenilo njegovo razpoloženje.
—	Nebo ima barvo bankovca za pet kar-boncev, je dejal.
—	Ali ste tolikšen materialist?
—	Seveda sem. Pa vi?
—	Tudi. Dovolj smo brez tega preživeli za ideje.	—
Ko je sedla v voz se je poslovila—:
—	Adijo, malopridnež!
—	Adijo, sanje!
Razposajeno je opazoval, kako je za vogalom nestalo njegove nevarnosti. Pomahal je z roko. Konec.	■	_____
Lahko bi šel domov, pa je Sil brez plašča. K sreči so bila vrata še odprta in stopil je v predsobo. Tamkaj pa je človek z ženskim obrazom ves žalosten begal iz kota v kot,
—	Kaj se je zgodilo? ga je vprašal Stepan.
—	Zosjki je postalo slabo ... je zamr-mral.
—	Domov jo vlecite! je rekel-Stepan in mu ponudil tri karbonce.
—	Vzemite!
Malce se je obotavljal, potem pa je vzel denar in šel.
V	sobi so še plesali, toda utrujeno, brez reda, brez ritma. Toda plesali so. Ravnodušno je šel ob steni -v rdečo sobo, sedel tamkaj pod figovec, stegnil noge predse in takoj zaspal ves omamljen od akordov klavirja in šepeta plahih poljubov.
Prebudila ga je tišina. Rdeča luč je ugasnila, le v plesni sobi je gorela ena sama. Komaj da je dosegla njena svetloba vse kote. Vstal je. Po prstih je stopil v predsobo, vzel plašč in hodil je po praznih, dolgih ulicah tega mesta, ki je pod svinčenim nebom negibno ležalo v predjutranjem spanju.
XIII.
V	dremavici, ki se je ni »•znebil, odkar je vstal izpod figovca,, se je vrnil domov. Vso pot se ni mogel otresti silnega spanca, ki ga je po tolikšnem telesnem in duševnem naporu zajel to noč. Hodil je zaspano, brez misli, gledal predse le toliko, kolikor je moral in v vsem telesu, v glavi in v srcu je čutil prijetno utrujenost in silno željo po temeljitem počitku. V sobi se je slekel in legel v posteljo kar v nogavicah.
Ob eni popoldne se je šele prebudil in zaspano pogledal v blesteči naliv svetlobe, v katero se je utapljala vsa soba. Skozi okno, ki je bilo nasproti postelje, so se prvikrat usipali vroči žarki pomladnega sonca, ki so tkali po stenah prelepe vzorce in ga ščemeli po obrazu. Prevzet od radostnega toplega predčustva skorajšnje sreče, je stopil na posteljo. In tako je stal zravnan, napel je telo in se kopal v prhi svetlobe, ki ga je umivala kakor živa voda, ki celi -bolečine. Nato je skočil 'k oknu, ga odprl in pomolil venkaj svojo skuštrano glavo. Ob prvem navalu svežega zraka je vzdrhtel, hip nato pa mu je bilo že prijetno in kmalu se je privadil oživ-Ijajočemu vzdušju pomladi, ki ga je objela kakor mogočna sončna roka, ga božala po laseh in mu napolnila prsa s prijetnim ugodjem. V dušo se je vlivala n<yva moč, prsa so se mu širila, srce je zagorelo od želja. Občutil je, da se je njegova prošlost razblinila ob resničnih sanjah in ob sončnih žarkih in nobenih spominov ni bilo več. Kakor da ga je ta hip prebujena pomlad nanovo rodila in že je zrel, izkušen, pameten, poln meči, v katero veruje brez omahovanja.
Z veliko naglico se je oblekel. Kakor da bi se bal za vsak trenutek. Stopil je na cesto. Veseli ljudje so brozgali po zadnjih ostankih zime, ki se je stopila v smejočem so soncu. In vse. kar je preživel, se mu je zdelo kakor srečen konec tragičnega filma.
Hodil je kar po cesti brez cilja, ne da bi imel najmanjše želje kamorkoli priti. Pijan občutek močne volje ga je vodil vse dlje. Navdajal ga je zanos popolne neodvisnosti, veselje, ker se je od vsega, kar je še včeraj mislil, videl in želel ter živel osvobodil ne da bi ga bolelo in skrbelo. Skrbi, ki so ga mu-
čile nekdaj, ni bilo nikjer več. Na v >ga\i Vladimii ke jn S er llo\ e jlice, kjer > p dajal.i <U'U*'ta cvetje v košaricah, je k i! dva šopka vijolic. Ker se je sramoval pr »c i jih na suknjič, jih je spravil v žep.
Po obeda pa je dal doma cvetje v ča">. Zaditalo je po zelenju, po vlagi rastlin, duh po zemlji se je splazil sobo. Opojna t > plota s\et obe in to skromno cvetje ga je pozdravljalo kakor majhen prapor veiikeg.i življenja. Postavil je kozarec na mizo. P>-tem pa je med knjigami poiskal svojo ibirko.
Zdaj šele je nekako nerazločno dojemal, o čem da je pisal in čital je svojo lastr. > knjigo z zanimanjem kakor nekaj tuje.?,i, kakoi nekaj, kar nima z njim prav nič skupnega in čudil se je nepričakovanim slikam, ki j!h je povezal v stavke, čudil se je poedi-nim besedam, kakor da bi odobraval, da stoje tamkaj, kamor bi jih tudi zdaj namestil. Karkoli je prečital, ga je oživljalo. Drugič jt /.daj užival veselje ustvarjanja in s plahim drhtenjem so se mu vračale nekdanje želje. Ko je prečital poslednjo stran, ga je prevzelo silno občudovanje. Mar je mogoče, da je to on sam napisal? Seveda! Na plat-r.cah je bMo razločno vtisnjeno njegov) ime. D asa njegova pa se je branila priznanja, branila zaslužene pohvale, izmikala se je in nerodno ji je bilo kakor petnajstletne-deklici, ki so ji ljubljene roke poklonile šopek rož. Morda pa niso nji namenjene? Toda sprejela jih je vseeno, četudi se je branila in ne da bi prikrila željo, imeti rože prav iz the rok. Saj si ti, mu je kričal » v prsih Ti si, ti, je zatrepetalo v srcu. Slišal je simfonijo velikega zbora, ki mu je prepevalo pesem samoljubja in pričel je sam sebe uvaževati. Spet se mu je hotelo iti na cesto, tavati po ulicah, smejati se vsem in vsemu.* Pa te je premagal in še enkrat je prečital svojo zbirko od začetka do konca.
Zdaj je bil razočaran. Posamezne napake so ga vznemirjale, prav tako majhne neskladnosti v slogu, nad vsebino pa je obupa-val. O čem pa je pravzaprav pisal —? Na vseh sto straneh ni nikjer srečal človeka, bilja, ki se muči in želi, ki rodi sam rz sebv* z bolečine vse svoje blazne želje, bitja, ki umira in spet raste, ki se plazi in vzpenja na vrhove. Na vseh teh straneh ni našel onega pritlikavca z razumom velikana, ono drobno žival, ki prenaša na šibkih ramenih neizmeren tovor zavesti; ni našel očarljivega otroka, ki se tako ljubko smeje in joče sredi raznolikih igrač, ni Rašel smelega bojevnika, ki zna ubijati in umreti za svojo idejo, nikjer ni bilo surovega zmagovalca za bodeče dni, nikjer neutrudljivega tekača v bodočnost. Odsotnost vsefga tega ga je porazila, čemu takšno delo, če ne utriplje v njem človeško srce? In vse te povesti so se mu zdele mrtve, kajti iz njih je moral pod težo stvari in idej izginiti človek, ki si je te ideje ustvaril in zase namenil!
Ves medel se je zleknil po postelji in si položil roke pod glavo. Torej nisem zapazil človeka, tega edinega, ki mu gre vsa moja pozornost? Brez njega izgubi vse sleherno resničnost, brez njega je vse le brezdušna senca, zvon v brezzračnem prostoru. Stara, naivna vera, da je človek vrh vsem stvarem, da je svet le zanj ustvarjen, da zanj gorijo zvezde, se mu je posvetila kot edrna resnica na svetu, resnica višja od vseh drugih resnic in dokazov. In tako je iz tega kesanja po svojem prvem nerazumevanju in iz povsem jasnega občutja vsega človeka stkal prve niti za novo pletenje.
Napisal bo povest o ljudeh.
Silna nevolja se ga je lotevala ob tej misli, pred to odgovornostjo tolikšnega načrta, katerega težave je ostro čutil, četudi ga je podzavestno nad vse poveličeval. Kako bo povezal v enoto vsa ona dejstva, ki se mu jih je posrečilo zbrati in občutiti, kako preplesti to množico opazovanj, ki jih je reševal na sebi in na drugih v brezhibno celoto? Točno in skladno, da bo kakor mehanizem ure? Kako razkriti v nekaj tisoč vrsticah vso brezkončno raznolikost ljudi, blazno neenakost njihovih misli, razpoloženj, želj in dejanj? Kako pisati, da bo nastopal človek ves tak kakršen je v resnici, v borbi, v ljubezni, pri delu, z vsemi njtijo-vimi velikimi in neznatnimi željami, zločinom in bolečino, s podlostjo in vdanostjo?
(Dalje prihodnjič.)
Društvom in liliibom
0 « Za čimboljši gmotni in oralni uspeh
svojih priredb jih oglašajte v

P KO LETA It C IT
99
Iz Jugoslavije
Pridruženje Avstr.je k Nem- in notranji minister dr. Koro-čiji je za Jugcslavijo v nanj-- šec izjavila, da sta vprašanje politični položaj zelo opreme- konkordata črtala z dnevnega nilo. Naciji smatrajo Spodnje reda. Papežev drža-vni tajnik Ataierako in tisti del Koroške, jima je poslal 'protestno not ». ki je pod Jugo davijo, za svoj v kateri pravi, da ni poAteno,
ter »torij in Maribor, Cel je, Ptuj in tako dalje za popolnoma nemška me ta, ki so po-*taia slovenska s silo. To ni edino, kar povzn »a skrbi Jugoslaviji. Nemčija in Italija sta "lačni državi". Ker sta močni, si j« mljeta a silo, kar -i z lepi ne vftoreta. Gozdovi, rude in žitnice Jugoslavije mikajo Italijo in Nemčijo in Beograd je te pred letom dni začel dajati koncesije obema. Ako si Rim in Berlin razdelita •fere vpliva v Jugoslaviji — se bo morala ta, hočeš nočeš, asimilirati gospodarstvu Italije in Nemčije in delati zgolj njima v prid. Ista usoda Čaka Ogrsko in Romunijo, čehoslo-| vaška pa je zdaj, ko je postala Avstrija del tretjega raj h a, j predana Hitlerju popolnoma v milost in nemilost. Sama ni
Hitlerjevi in Muttolinijcvi aeroplani napadajo meda v | Španiji, posebno Barcelono in Valencijo, č.-zdaljc bolj pogosto, i sliki je priuahr is Barcelone, ko odr.ašajo ranjence in ubite ranju.
po
lojalistični Na vrhnji bomba rdi- i
ker sta prekršila obljubo. Sto-jadinoviču je menda vseeno, ker je pravoslavne vere, vse drugače pa se je počutil dr. Krrošec, ki je ne samo Član vlade ampak tudi katoliški duhovnik in voditelj klerikalcev v Sloveniji.
* _—
Ljubljanski "Slovenec" je poročal: "V vasi Kustanovci v Prekmurju so nedavno cigani ukradli nekemu kmetu meso. Orožniki so drugi dan cigane aretirali in jin privedli k občinskemu starešini. Domačini so se pa medtem zbrali ob ciganskih hišah in vse hiše zažgali. Ena vrata so celo zavezali in bi skoraj zgorelo deset otrok. Vsak cigan si je seveda hotel rešiti vsaj golo življenje, pa je več cigank in otrok ranjenih. Ko so namreč ti bežali dovolj močna, da se bi mu mo-j iz #oreč+h hiš, so domačini rtu-i trla postaviti po robu diploma- nje streljali s puškami." tttno in z oboroženo sTlo, dru- Komentar je menda odveč, fe države— na primer Fra i-	*
cija in Rusija, ki sta s čehoslo-vaško v zvezi, pa tudi nimata volje z boj. Ravno tako sta se ohladili napram čehoslovašKi Jugoslavija in Romunija, ki ista bili mnogo let z njo v naj (tesnejši zvezi.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Hervninie, Pa. Anton Zornik matice, ki je ena najbolj agil-jse je zadnje čase poleg svojih nih konferenčnih organizacij agitaeijskih del ponve- JSZ Upamo, da bodo zastopana na nji vsa društva, ki so včlanjena v Prosvetni matici
List "Mrtva Straža" piše, da je v Jugoslaviji ena četrtina akademikov jetičnih, dve četrtini boleha na raznih drugih boleznih (prejkone na stradanju) in le ena četrtina je zdravih.
Sorazmerno svoji . obsežnosti in številu prebivalstva je Dravska banovina najbolj obdavčena. To razmerje nam pokazuje te h-le par številk. Državne davščine znašajo na 'prebivalca v državi Din. 441, samoupravne davščine pa Din. 580. če primerjamo ti številki po prebivalcih v Sloveniji, vidimo, da odpada državnih davkov na osebo Din. 812, skupaj s samoupravnimi davščinami pa Din. 1056. Obremenitev Slovenije je torej zna-
iz
drugih
t i I tudi prodajanju knjig naše knjigarne. Naročil je 1«) garnitutf knjig Cankarjeve družbe, še nekaj izvodov koledarja in poslal tudi 6 naročnin.
Cleveland. O. Naš "večni popotnik" Tone Jankovich je vedno pridno na delu. Prod nekaj dnevi je poslal 15 na-
m soglašajo z njenim delom na prosvetnem polju, za demokracijo in delavsko gibanje.
Naši sodrugi v zap. Penni so še vedno jasno in odkrito nastooali v teh vprašanjih, ki se tičejo delavstva, in se nino
*	tno večja, kakor drugih bano-
Ker je komunistično jriba- vin. Tako so ugotovili na sejah nie na Slovenskem postalo na-|banskega sveta. Občutna raz-cionalistično, je "Slovenec" lika se zlasti uveljavlja, ker so zelo v skrbeh, češ. ako vlada dotacije za Dravsko banovino (kar pomeni Srbijo) ne da Slo- iz državne blagajne sorazmer-vencem popolnih narodnostnih no manjše kakor za druge ba-pravic, bodo komunisti s svo- novine.
jimi narodnjaškimi gesli la-j Navadno opravičujejo na h ko uspešno ribarili v kalnem, merodajnih mestih in razni li-
*	. sti to dejstvo, češ, dravska ba-V Jugoslaviji je bilo v pri- novina je razvita, zasluži, za-
ročnin. Zastopništvo za Prole-Iskrivali za kake navidezne an-četku tega leta 1,200 brezpo- to lahko plača.
tarča je prevzela tudi Jennie|ti te in anti one. Naš pokret selnih profesorjev. Prosvpfni! —-
Dagarln, ki je aktivna pevka j je bil, je in bo ostal v prvih vr- minister je obljubil, da jih bo pri soc. "Zarji". Poleg asrita-^tah proti vsaki tiraniji, pa najjuposlil kakih 150. Ostali pa si cije za list bo pomagala tudi se izvaja pod eno ali drugo naj poiščejo kake druge slu-pri nabiranju oglasov v "Maj- barvo. Teh smernic so se naši žbe (anrpak kakšne in kje, ko
sodrugi v Penni vedno držali .ie brezposelnih mnogo v vsaki in jih tudi sedaj ne namerava- stroki), jo zapustiti.	*
Len Angele?. Calif. Tudi iz Na Hrvatskem so nekateri te oddaljene države se sem in ,isti P^eli pred nekaj meseci Ha čuje kak glas. Zadnji te-!kampanjo za ustanovitev hr-den je Frank Novak poslal 2 naročnini in vsoto za prodane koledarje.
Jennern, P«. .Top Tursich je poslal dve naročnini. Ker se pripravlja na agitacijo, je želel. da mu pošljemo seznam I naročnikov v njegovem kraju, kar smo seveda storili.
ski Glas". Ker je skušena v takem delu, pričakujemo letos v Clevelandu precej večjega uspeha kot zadnjih par let. Poleg nje sta se za nabiranje o-glasov priglasila tudi Frank Suhadolnik in Joseioh Mako-] vec. No, ako taka skupina ne! bo uspela, ne bo nikoli uspe-[ ha. Pomoč je obljubil tudi naš| Istari znanec John Krebel. Good! The more, the merrier!
Chicago, III. Tu so zadnjih par dni pridobili naročnin: Frank Zaitz 4, Chas. Pogorelec 3, Joe Oblak ter naš France Podlipec iz sosednjega Ci-cera pa vsaki 1. Tako gremo tudi tu polagoma naprej.
Forert City, Pa. Frank Ra-taic je poslal 2 naročnini. Pri agitaciji je obljubil pomagati tudi John Murnich.
Ročk Springs, Wyo. You can't keep a good man down, so včasih rekli. Tako je tudi z John Jerebom. Pred nekaj dnevi je spet poslal 4 naročnine, med temi dve novi.
Girard, O. John Bogata.v je naročil znamke za klub št. 222 JSZ in poslal $10, katere ie klub prispeval v tiskovni sklad "Proletarca". Priložil je tudi dve naročnini, to pol nove.
VVaukegan, III. Martin Jud-roich, ki je pred nekaj tedni prevzel zastopništvo lista, je pridno na delu. Poslal je sprtt dve naročnini. Ko bi bile razmere ugodnejše, hi bila tudi
"MAJSKI GLAS"
Pred kratkem smo razposlali vabilna pisma za naročbo "Majskega Glasa" na društva naprednih jed not in zvez ter na klube JSZ. Pr\*o društvo, ki se ie odzvalo z naročilom je št. 3 JPZS iz West Allisa, Wis. Naročilo je 10 iztisov. Rnako število iztisov sta naročila tudi društva št. 6 in 371 SNPJ. Prvo je na S.vganu, Pa., drugo pa v Cle Elumu, Wash. Pri nabiranju oglasov pričakujemo, da bodo sodelovali vsi naši stari agitatorji, ki so že skušeni v tem poslu. Poleg teh se je priglasilo tudi nekaj novih. Vsem priporočamo, da gredo energično na delo in uspehi ne bodo izostali.
vatske filmske industrije, na primer so si jo razvili že toliko, da so njihovi filmi predvajani tudi v drugih državah, posebno v čeekih naselbinah v Ameriki. Hrvati smatrajo, da imajo dovolj talentov in da si filmske tehnike in igralce lahko dobe za začetek izmed Hrvatov, Čehov in drugih, ki so zdaj v filmski industriji uposleni v Hol-lywoodu, iv Franciji, Nemčiji itd.
V ski h
Sloveniji otrok.
je 200,000 šol-
Shod o zadružništvu se bo vršil 10. aprila
Detroit, Mich. — Našemu naznanjam,
"Mrtva straža" pozdravlja akcijo učencev in učiteljev, ki zbirajo vsoto za odkup Prešernove rojstne hiše, da se jo spremeni v narodni spomin in muzej. Pravi pa, da bi bilo še bol j lepo, če bi odrasli prispevali vsak enega "kovača" za zgraditev bolnice, ki je potrebna in bi se to moralo smatrati za "vsenarodno delo".
agitacija uspešnejša. pravi
Martin, kar mu radi verjame- občinstvu naznanjam, da mo. Nalogo za nabiranje ogla- shod o zadružništvu ne bo sov v Majski Glas je prevzela *il 20. marca, kakor smo pr-tudi sod ru žica Mar.v Spaca- votno oznanili, pač pa v ne-pan. Za koledarske oglase je del jo 10. a prila. Mr. M. Ogrin. bila zelo u-pešna. Upamo, da ravnatelj slovenske zadružne bo enako tudi z oglasi /a prodajalne v VVaukeganu, se "Majski Glas". Sodelovanje bo tedaj nahajal v Michiganu obljublja tudi s. Anna Mah- po opravkih, pa pride mimo-nich, ki je pred kratkem po- grede v Detroit govoriti na slala vsoto za oglas v koledar-
Po računih sodobnih agronomov zadostuje za normalno kritje življenskih potreb družine toliko hektarov zemlje kolikor šteje družina glav. Pri nas pa je zemlja tako razdeljena, da je imata skoro dve tretjini premalo." (Mencej v vr~ Pedagoškem tisku.)
Ste zastopnike za na konferenco v Strabane izvolili?
MoonRun, Pa. — ProšM mesec so dobila pismena vabila za izvolitev zastopnikov vsa društva, pridružena Prosvetni matici v zapadni Pennsylvani-ji, in vsi klubi JSZ. Ako ga Čehi slučajno katero društvo ni prejelo, se zanašamo, da pošlje zastopnike vseeno, kakor smo že omenili v prejšnjih sporočilih. Pismo, kisem ga bil raz-poslal pravočasno vsem organizacijam, se glasi: .
Prihodnje zborovanje konferenčne organizacije št. 1 klubov JSZ in društev Prosvetne matice, bo v nedeljo 27. marca 1938 v dvorani društva št. 138 SNPJ v Strabane, Pa.
Pričelo se bo točno ob 10. dcpoldne in nadaljevalo toliko časa, da bo dnevni red izčrpan.
Kot vsa naša zborovanja, bo tudi to važno. V razpravi bomo imeli vprašanje odložitve XII. rednetga zbora; dalje bodo podani razni referati o pe-rečfh vprašanjih, ki se tičejo nas kot socialistov in našega boja proti kapitalizmu v smernicah strogega razrednega boja za katerega zmago moramo delovati, ako hočemo, da se kdaj otresemo kapitalističnega suženjstva. Vsled tega vas iskreno vabimo, da pošljete svoje zastopnike na to važno zborovanje. Sod ru ž no,
Jacob Ambrozich, tajnik.
Papeža je zelo u žalosti lo, ker sta premier Stojadinovič
Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega v Nemčiji, Italiji in na Japonskem.
ju. nekaj tiskovnemu fondu, ter $5 za španske Imrce, ki jih je prispevala čitalnica Slov. nar. doma.
I Strabane, Pa Jacob Pavvič je poslal i naročnine. ()bet.», da se spet kmalu oglasi, 26. marca bo tam konferenca klu-
Jl bov JSZ in društev Prosvetne
naš shod brez stroškov za nas. Torej upoštevajte spremembo datuma shoda z 20. marca na 10. aprila. Več o pomenu tega «hoda poročamo prihodnjič.
Joe Kortich.
Kadar, naročate knjige, po« i> služite »e Proletarceve knji-|!I garne.
Zabava IO/I IOV in V¥W i:
pri
J OII X IIIJAM
2611 SOUTH TRUMBULL AVENUE
V SOBOTO VEČER 19. MARCA
FINA ZABAVA IN DOBRA POSTREŽBA VSI DOBRO DOSLI !
. . . .
E
I
... *.
PfoleUrac, Marali 16, 1938
KRITIKUJOCA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
Nekaj vprašanj na V. *vojih načel, ampak taje jih J. F. Terbižan ni za Coffa in njegov dolgi JudeŽ1' ki Zl,aj niti kofnunUU polemični
Cleveland
pol kolonah Coff pojasnjeval v zadnji številki "Prolftarca" "Očesu", da je mižalo in da seje zdraž.bo. Nisem pričakoval, da bo tista opravičena kritika o naših "NPiprejevcih* tako v živo zadela. Pojasnjevanje g. Coffa je tako šepavo, da ni z resnico nič v rorodii. G. Ccff se počuti užaljenega, ker se mu je povedalo, da se druži z "Napre-jevci" in s takozvanimi (kot jih sam imenuje) "junajted frontarji" Ako . Ako se v resnici druži, čemu taka užalje-nost radi tega? In tak piškav zagovor? Izgovarja se, da ni 7.a konrunizem. Jaz vem <da ne. Saj zda i v Rusiji vidijo, da niti voditelji komunizma niso za komunizem. Ampak so pa za zdražbarstvo in za intrige, kar pričajo obravnave v Moskvi
mar jim jo ne nudimo in to!g.	«|W »Uipnlk piU-6ur; de^a "A^^
brez kričave reklame zase, ka-	lista Naprej - Tajnik * je tUkalo v sto tlao« lavo- boj! Podpora je različna Naj-
K.sne se poslužujejo razni	** Terbižan ki (iih tedensko. Delavstvo se je I več okra* »	J
prijatelji Španije? Nekoč so	ni -bil zastopnik ka- prebujalo, hrepenelo je po deralno dr
"prijatelji" nabirali za do suši	komunističnega lista Do- -vohali u	Lw«---- -l'
prijatelji nabirali za po suši prizadete v Rusiji. Denar so tičntt »otka v "Komentarjih p oral/Mi tukaj, enako vsote, ki se	ni tikala n»jega, am
so jih nabrali za Sacco in Van- *)ak tajnika akcije za "ambu-zettija in pozneje za Moon- ,Rnco'\ katero je podvzela eyja.	elevelandska federacija SNPJ,
Torej g. Coff in prijatelji, 'Pomotoma tajnik ni bil ozna-mi smo za solidarnost, ne pai*en in tak() j® Ogledalo, kot za maske, pod katerimi se J" ^'Uudtt J. F. Terbižan. Pris|o je (lo med«*bojnega bo-s kriv a vse kaj drugega kot pa^P*™0^«	to iMM»|Ja in lfo konfulije. Nespora-
volja za složnost. V svojem nost oprortil	|aum se je yečai Kjer w ^
dopiru nisem bil oseben, ne iz-	;	rala bHi le ena delavska atraa
zivalen. Odgovor g. Coffa pa temu poparjenoat V SO- ka, jih je pol ducata. Na ta
nač»in se ljudstvo le bega in veliko jih je, ki postanejo razočarani ter aa puste iribanje. Kdo je vsega teya kriv? Jaz ne vem. Mogoče, as they used
ie zgolj izzivanje in osebnost.i cialističnem gibanju? Torej kako je mogoče, da bi Park Hil|) Pa _ Ko Hoyek
bih mi proti slogi Je ne žeje- čita razne vesti ter premišlju-mo razdiranja Nekaj kritike je 0 SVetovnem i>oložaju pride
.......................... P».b«J? menciH tudl v vlvtah do jako žalostnega zaključka. - — -------— ----- -----
in iz zgodovine v ame«šk<-m |rVateljev v /st*nju vrensuti ž Namesto, d* iri se vzajemno	"Economlc determin-
delavskem gibanju vemo, da Praylte» «» za dom(>; delalo za povzdigo in dobro- »m".
tudi tukaj niso nič boliši. De- *racM° .,n Protl režimom, pod bit človeštva, je povsod sama Ker delavstvo na splošno lajo za "junajted front", a v T' m?r\vfd! ™,sntl zahrbtnost, hinavščina in ško- ne zanima za socialistično resnici za razdruževanje in o- Po o»ktatorjev»h ukazih, Spr^ [tio£el jnoat. To se ne ,e y stranko, ima to slab vpliv na
vili so se tudi na urednika "C. 8Vetovn* politiki, v eni državi razredno zavedne delavce. G. , namesto da bi se učili od aU pri pnem nar(>du To navz_ Človek postane s časom malo-njega. Bi vsaj vedeli, kaj ie križje je razširjeno v ^aki dušen in brezbrižen. Opusti delavsko gibanje.	stranki in pri vsaki organiza- klubove seje ter preneha biti
Taka so dejstva, g. Coff in c[[l pa naj si bo m^.na ali jčlan stranke. To se ne vrši le
v enem krajai, pač pa je raz-
^pisje in veliko literature. G o- da poiseduje, predno dobi sta- Orožje proti napadom (•"»J® vr8te tudi v zaledju za
vorn.'ki so šli od mesta do me- rostno ipodpcro. Bilo je nekaj	•	i	čim uspešnejšo prosekucijo
«/ a v- ropi a nov	vojne yHe delavwtvo He je vr
Angleška armada In vojna r|o v intenzivno vojnih in dru-mornanca se ponašata z novi- potrebščin.
Na tem Savinem koncertu 10. aprila bo tudi slovensko in-5 | juUoalovansko delavstvo imelo priliko, da položi zopet mal dar na oltar svobode in bratstva. Čim bolj bo natrpana dvorana SNPJ, toliko ve^5 bo j šlo v pobo«č španskim lojali-stom, ki doprinašajo žrtve ka-|kor jih ni doprinašalo še nobe-|no drugo delavstvo na svetu |— niti ne rusko. Civilna vojna Iv Rusiji je bila veliko manj krvava kakor je v Španiji. Pripravite se torej vsi in do j zadnjega posetite ta koncert, j Deležni iboste tudi lepega programa. Vstopnice v predprodaji so 40c, pri vratih bodo 500^ Agitirajte med delavci za to priredbo! Naprej za našo delavsko stvar!
________; A. Garden.
Naj
15 mesečno, s fe-
.	,	nedržavno in okrajno
svobodi, postajalo je bojevito, podporo skupaj.
Nekateri ao ie videli na ob- Spremenjen pa je davek na zorju zmago socializma nad . voznike avtov, ki je zdaj zna-kapitalizmom,	*al 60c letno. V bodoče bo le
Ko se je leta 1914 pričelo 40c na vsake dve leti. evropejsko klanje je zaudalo Pravim, da se je legislatura
>J/%/l 1 fl I I cl I I A ki J v «M«a	»ial L. « M a .a	L.	-__«	•	m	m
socialističnemu gibanju hude rane od katerih še ni okrevalo.
•portunizem. Tako begajo ti-Fie delavce, ki fakreno žele solidarnost in odpor proti nazadnje Hvu.
Ped masko "junajted fron-
tarstva" nanadaio "Pro^veto", ,upam' da ^^ dali Prav' šibka.
ker jih pošteno nav-Aiam. Jaz Nek(laj mcyčne in disciplini- širjeno skoro po\-»od.
k ^ trdl1, da Je rane organizacije so danes le Klub št. 5 JSZ v Conemau^h klubove pivmee v SI)I) ,enca kar so bUe To se ne ni izjema. Zadnje čase so klu-
namenjen v korist priredbe, tWa Hamo tWiaiist^ne, pač pa »>«ve seje jako slabo obiskane, na kateri ste kazali slike o vae atranke. Nekdaj močna re- 8eJe pride le parsodrugov, Španiji. Rekel sem le, da ne pttbHkanaka Htranka je sedaj ne vedo bi li obdržavali se-vem če bo prebitek prireditve ,e senca nv(yje nek(lanje moči Ijo ali ne. Radi tega apeliram kot take ves poslan v Španijo. Demokratska, ki je sedaj na "a vse one, ki bi radi imeli ak-čudno pa se mi zd, tole: V. krmi,u je y vel&. zmoAnjavi tiven klub, da se vsi udeleže Coffje daneavdružbi al J ud- Pred vgem se kd() bo na prihodnje seje v nedeljo 20.
marca ob 2. popoldan.
Frank Podboj, tajnik.
"Proletarca", Molka, Gardna, Zaiea itd., dasi so ti ljudje delali že leta in leta za solidarnost. So ina zoper hinavstvo, in "junajted frontarje" to boli.
Ali je pošteno, g. Coff. da se denuncira Prosveto m Molka na^im roiakom v vrstah lo-ialistov v Španiji? Ali ne dokazuje Coffov dopis že sam na sebi obnavljanje zdražbar-stva. čigar gladilo je bila "Delavska Slovenija"? Mar niso na čelu "naprejevcev" večinoma isti ljudje in ista stranka, kot je ustanovil "Delavsko
Slovenijo"? Le. da Je njihov	tl
oportunizem zdai še veliko^	, \,€rovska in l/rr® Irtvo je ignorirano popolnoma, kansaško "palitiko". V resnici
boli proti-delavski. kakor ta-' Kamno'om	zapisal ,če bj de|aVsltV0 bi|c) ^zno bi(ni prav nič drugačna kot v
krat. Verjamem Coffu, da ie!7al bes.^de ne. P^1 društvu in Lofcovo ne bij0 te^a. 2e od ne- drugih krajih. Kansaška legis-njahov "junajted front" le !ie Proti predstavi, pac pa ^o- kdaj vpeljujejo delavno ljud- latura je bila sklicana na iz-bav-bav, kajti za složno* med	,.l0hreJJ1 le™m ™ stro s raznimi frazami in »» redno zascdHni«' <1 n<> 7. fobm-
delavci je treba delati dril?a- n * J",	a> ,Ka zapel jujejo še danes. Radi te- arja, da izboljSa zakon sta-
če, kakor delajo oni. G. Coff; ^ !zvr !' v- l <>I.r- "e P"«1^- Ka je ijfnoranca in medseibojna roatne podpore. Ker je gover-vprašuje, kje so bili na4i klubi "JuJem in tu(tl v tem ozuu mržnja mcd dc|avstvom tako ner Huxman denvokrat in ve-
mi. izmiKl katerih »o bili en, kj|u /a , sp np d ne samo aovrazn.k, delavske vo|ik() To se bno kaže solidarnosti, ampak tudi de- ,, • y PenlLsylvaniji> ko ge vr. lavskejra Ribanja in sejale, ne- ^ Mstanki, kt|o naj ^ k>ndl. alo?e. Ah so se danes pobolj-, dat z to alj ono icjjo v
šah? Ali je pa kaj drufree« na- jhodnjjh primarnih» voHtvaV,. robe z 'enotno fronto ?	kj 1>od<) ,7_ maja_ nel;tv.
IZ KANSASA
Pa pogljemo nekoliko našo
za Španijo, in čemu SNPJ ni dala moralne ped pore federaciji v Clevelandu. Mar nh-o naši sodrugi in društva pod-vzeli akcijo v koris-t Španije in nabrali zanjo že nad $5,-000? Mar niso sklicali že mnogo shodov, in pomagali tudi v drugih. akcijah za Španijo, ob Beseda bojkot izvira iz leta enem pa denar pošteno in do 1880, ko so se dninarji v no-centa podali v nabrani na- kem kraju na Irskem uprli men? Torej čemu cepiti • naše zemljiškemu kapitanu Char-moči? Mar bi bili rajše sode-,lesu Bovcottu. Bil je velik ;z-
po nepotrebnem krega. Torej čemu nadaljevati z odgovorom na V. Coffov dopis, o katerem smatram, da ga je nanisal v razburjenju. — "Oko".
"Bojkot"
lova 1 i z nami, pa bi skupno dosegli še toliko več.
Vem, da se družite z ljudmi, katerim* je napredni živeJj
koriSčevalec poljedelcev. Kpi-jim je bilo izrabljanja le preveč, so se medsebojno dogovorili, kako mu lahko škodujejo.
slovenske naselbine v Chicagu S svojo akcijo so uspeli toliko, zopern in bi ga radi uničili. V da je stvar obrnila nase pota namen izhaja tudi pittsbur- zorno?t javnosti in ime Char-ški list, kakor je pred njim po-j les Boycott je na svoj nač:n kojna "Delavska Slovenija", zaslovelo v časopisju. Nasled-TiroJe dolarjev so že poraibili nje ulične akcije so ljudje za-v ta namen, ne pa za "united čeli enostavno označevati za front"! In kakor niso uspeli z("bojkotM in danes je ta bese-lažno propagando takra*, tu-da rabljena v jezikih vseh na-di sedaj ne bodo. Mi ne tajimo rodov.	" !
razširjena. Posledica tega je>&na legislature republikan-sedanji položaj: brezposel- ^ka, so nagajali drug druge-nost, pomanjkanje ter skrb za mu in slepomišili cel mesec, bodočnost. Najbolj čudno se Poslanci so se pobrigali za vse mi vidi to, da delavstvo ne bolj kot za stvar radi katere more pa ne more spregledati so bjli poklicani v Topeko. in spoznati resnico, ki je: da Ko so nam (pred letom dni delavstvo ustvarja vse boga-j naprtili dva odstotka "sale tvo, samo pa trpi pomanjka- tax", ki je »po mnenju boga-nje. če pomislimo, da je de- tih slojev, najbolj "pravičen" lavstvo ustvarilo vse bogastvo;davek, so nas "troštali" z obil-
—	tu je vključen tudi kapital dohodki od tega davka plače-
—	bi moralo biti logično, da je:val str.rim ljudem. Ampak ielavstvo tudi jrospodar. Ali nim ,4penzjonomM, ki se bo z ravno narobe je resnica; stvar- zgodilo se je ravno tako kot nik je postal mezni suženj.}povsod, kjer imajo pri taki Dela le ako s svojim delom'stvari profesionalni političar-
rajši pečala z vsemi drugimi stvarmi kot z izboljšanjem starostne pod.pore. Takoj-v začetku zasedanja so padli po raznih državnih šolah, posebno še po kansaški univerzi v Lavvrencu, češ, da so gnezda "komunistične" propagande in aktivnosti. Zahtevali so "strogo" preiskavo. Povod je dal slučaj, ko je lansko leto več študentov odšlo iz te univerze v Španijo boriti se na strani ljudske vlade. Med njimi je bil študent Don Henry iz Dod-ge Cityja, ki je padel na fronti. če bi ti študenti šli pomagati fašistom, bi pač nihče ne zahteval preiskave. Kritizirali so vodstvo državnih šol, ki je sicer uvedlo preiskavo, toda ugotovilo ničesar nepravilne-i»a. Nižja zbornica je takoj sprejela resolucijo za preiskavo z 92 proti 4 glasovi in dovolila v ta namen $7,500. Med liberalnimi elementi državnih šol je završalo. Posebno dijaške organizacije so protestirale proti preiskavi in smešili "komunistični strah", ki je patriotom zlezel v kosti. Po zaslišanju ve? dijaških odborov pred senatnim odsekom je bila resolucija za preiskavo v višji zbornici zavržena. Torej z razgaljenjem komunizma ne bo nič. Vodstvo šol pa še nadaljuje s preiskavo. (|V razpravi g4ede preiskave je poslanec Muir, demokrat, v svoji tiradi proti "komunistom", za kar smatrajo vse, ki se stoprocentno ne strinjajo z današnjim sistemom in čc lc priporočajo socialne reforme, omenjal organizirnje delavcev na VVPA v Kansas Cityju. Priporočal je za organizatorje kastorjevo olje. Poglej te "demokrate", kako so zaljubljeni v Mussolinijeve metode! Takoj ao pripravljeni posnemati ga, če ne gre vse po pjih volji.
Sice- pa je ta preiskava komunistov prišla prepozno. Saj noče biti nihče več komunist. Pre dnekaj leti so se nam socialistom pomilovalno posme-hovali, češ, kaj boste vi, s svo-
so baje zelo učinkoviti in je letalu pred njimi le težko uteči. Eden teh novih angleških topov je na tej sliki. Anglija bo potrošila za oboroževanje na suhem, na morju in v zraku v teh par letih okrog osem mili-jard dolarjev.
Največja mesta na svetu
London Tokio Pariz Berlin Chicago
Chicago. — V nedeljo, dne Moskva
10. aprila bo dan zavednega delavstva
ustvarja dobiček kom.
posamezni-
Ko je Debs, kot predsedni-|no prinaša U davek, i?re saški kandidat soc. stranke leta mo dva in pol milijona dolar-1904 prejel več sto tisoč gla- jev za podpore starim potreb-so\\ je potem pričela širiti nim ljudem. Vse ostalo pa gre
socialistič-na misel po vseh državah Amerike. V par letih je »tranka imela že močno organizacijo, dobro razširjeno ča-
ŠTIRI KNJIGE CANKARJEVE DrtUŽBE
SAMO ZA S 1.2.»
1.)	KOI.KII VK. ki oIm-ii a nad slo strani gradiva in slik.
2.)	ŽENIN IZ AMERIKE. Povesi. Spisal Anion Tanc.
3.)	FRANCIJA IN FRANCOSKO LJUDSTVO. Spisal C. Petelin.
4.)	SINOVI PREDMESTJA. Povest. Spisala Mimlea Konie.
Vse štiri knjige Cankarjeve družbe dobite za $1.25.
Pošljite naročilo čimprej. Naslovite: PROLETAREC, 2301 So. Laivndale Ave., Chicago, lil.
jo počasno taktiko. Mi, mi, ki smo za "ta hitro".
V Kansasu imamo takozva-ni "brand iron law", to je, da mora vsak volilec pri primarnih volitvah izjaviti h kateri stranki apada. Pa sem pregledoval imena voHlccv in h kateri stranki spadajo, ker je bilo objavljeno v okrajnem listu. In videl sem vse te naše, nekdaj tako hude komuniste, zapisane v demokratski stranki, tako marsikje lahko znišali ki je, kajpak, "za odpravo
ji prste vmes. Od približno 10 milijonov dolarjev, ki jih let-
v druge namene, največ nazaj posameznim okrajem, da so
davek premožnim ljudem.
Governer je sklical člane legislature, da se izboljša starostni zakon in da se porabi večja vsota za namen, za katerega je bil ta davek naložen. Po enomesečnem prerekanju so priložili k prej dovoljeni vsoti še milijon in pol za starostno podporo.
Večina tega davka gre torej še vedno v druge namene. S tem se je znižal davek na večja premoženja, da se tako "privabi" industrijo v Kansas. Natančno po receptu južnih držav.
Governetr očita poslancem, da so v zasedanju napravili državi veliko nepotrebnih stroškov. Da so na primer za pet vrat v zborničnem poslopju najeli kar 27 vratarjev. Za
kapitalističnega za "hitro pot".
ristema" in - A. Shular.
Profesor falvadori bo govoril v Chicagu
V Zed. države je prišel na predavateljsko turo grof Mas-simo Salvadore, profesor o gospodarskih vprašanjih v kolonijah na ženevski univerzi v Švici. V Chicagu bo predaval v čikaški univerzi dne 26. marca in v italijanščini pa 27; marca v Mid-City Odd Fellovvs templu. Profesor Salvadore je star šele 29 let, toda ima že svetovni sloves. Je nasprotnik fašizma. Nedavno je prepotoval lojalistično Španijo in znan mu je položaj posebno v centralni Evropi. V sprejemnem
10. aprila bo dan slovenskega in tfploh jugoslovanskega zavednega delavstva v Chicagu. Kot je bilo že poročano, se bo ta dan vršil koncert "Save" in kluba št. 1 JSZ, od katerega bo šlo polovica prebitka za pomoč španskim lojalistom.
Lojalistična Španija je tr-dao uverjena, da bo v krvavi borbi z mednarodnim fašizmom končno zmagala njena vojska. To prepričanje je močno utrjeno med španskim narodom. In kjer je prepričanje, tam je tudi končna zmaga, ne glede na zapreke in na temne dneve, skozi katere je treba iti predno je zmaga izvojeva-na. Nobenega dvoma ni, da španski lojalisti korakajo skozi temne in izredno težke dneve, veliko težje kakor jih je delavstvo že kdaj imelo v katerikoli deželi. Marsikatero drugo delavstvo bi bilo že podleglo v enakih prilikah, toda ne špansko!
Kljub temu. da je proti njim naperjena vsa sila ne samo španske reakcije, marveč tudi oborožena sila italijanskega in nacijskega fašizma, in kljub temu. da so jim zaprle trge za nabavo orožja in drugega vojnega materijala vse takozva-ne "demokratične" dežele, špansko delavstvo že leto dni z leonidsko hrabrostjo drži fašistične kohorte takorekoč na mestu. Za vsako ped zemlje morajo fašisti krvavo plačati.
Brez izdatne pomoči mednarodnega delavstva bi španski lojalisti na splošno rečeno ne mogli tako uspešno odbijati veliko močnejšo in neprimerno bolje oboroženo fašistično armado. Na tisoče ton življenskih in medikalnih potrebščin, ambulanc in tudi o-roftja je poslalo mednarodno delavstvo v lojalistično Španijo. Na njeni strani se bori tudi tisoče mednarodnih brigadni-kov. Velikega pomena je tudi moralna pomoč svetovnega delavstva, ki hrabri španske lojaliste v njih boju in jim daje novega poguma, brez katerega bi bili že podlegli.
Najnovejše vesti o notranjem položaju tudi'kažejo, da so vise akuipine suspendirale notranji boj ter konsolidirale
Neka avropska statistika podaja števila prebivalcev osmih največjih mest na svetu, kakršna so po njenih ugotovitvah sedaj. Ta mesta so:
10,250,000 8,203,000 4,971,000 4,889,438 4,236,000 4,100,000 3,368,000 3,080,000
Buenos Aires
Na podlagi teh številk je Chicago šesto največje mesto na svetu. Smatra se za peto največje. Ameriška statistika v "The Chicago Daily News" almanaku navaja Chicago za tretje največje nu?sto na sve- v tu, vštevši s prebivalstvom predmestij. O Moskvi pravi isti vir, da ima 3,700,000 prebivalcev. V Rusiji trdijo, da jih ima že nad 4,000,000 in da raste hitreje kot katerokoli drugo mesto. To so torej zgolj le neuradne številke.
60-letnica smrti pesnika Nekrasova
Letos mine 60 let, od kar je umrl sloviti ruski pesnik M. A. Nekrasov. Glavna knjigama sovjetske Unije izda ob tej priliki njegova zbrana dela v posebni spominski nakladi.
odboru za Salvadorja f*ta med 121 poslancev nižje zbornice !drUgfmi profesor Paul N. Dou-so najeli 251 "služabnikov" fffaaf Maynard C. Krueger in
in 40 senatorjev je najelo 248 pisarjev in služabnikov. Razvidno je torej, da so se prav |lepo spomnili svojih prijateljev, ki so jim pomagali "notri".
In pa "lien" tudi Še ostane. To je, da mora revež zapisati državi svojo bajto, če jo mor-
več drugih socialistov.
Tudi v Bolgariji ni vse v redu
Bolgarska vlada iovi že nekaj me«ecev nezadovoljneže in jih tlači v ječo pod pretvezo, da so komunisti.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily
At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wednesday and Sunday by appointments only
Residence Tel.: Crawfor<i 8440 If no aniwer—Call Auatin 5700
i	n ■« »
pristopajte k	\\
| SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI S
Ž
; naročite 61 DNEVNIK
; •'PHOSVETA*' i
Slane sa celo leto $6.00, j pol leta $3.00
U Ianav!jajto nova društva. « Deset članov(ic) jc tieba «a novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
♦♦♦♦I »♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦♦»»»♦■H
za lične tiskovine
vseh vrst po smernih cenah
SE vedno obrnite na unijsko tiskarno
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET. CIIICACO- II.L.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

MAKSIM GOR KI J:
SOVRAŽNIK
V devetem, ctaaeiem letu sem ž t c J pa sem imel tudi vžigali-bil, ko sem spoznal prvega »o-|ee. V neki stari, zapuščeni ko vražnika. Ime mu je bilo Vaška Ključarev. Istih let sva bila, le da je bil njegov oče čudno mc 'an in borben, pri temjnika pogovarjata? Od dima je pa um k< *5en in okreten ka- srajca počrnela. Na dveh kon-kor riba. Kadar sva se srečala, cih jc tudi pregorela. Na roka-
Va-|vačnici sva zakurila.
Sušila sva srajco. Molčala sva. O*čem naj se dva sovraž
sva se stepla. Tepla sva se do krvi in ulza. Jokala pa se nisva od bolečin, ne, samo zaradi onemcijle jeze, ker nihče izmed naju ni mogel zmagati, ln v solzah sva se vselej ločila— da sva se drugič spet dobila in nadaljevala boj, ki ni poznal miru.
Jaz sem na primer vso zimo premišljal, kako bom pomladi Vaško premlatil in ga prisilil, da mi bo zmago priznal. Seveda jo isto misli tudi on. Sovražila sva drug druge?a, stra^ šno sovražila, tako hudo, ka kor morejo samo otroci sovražiti.
Na Veliko nedeljo sem srečal Ključareva v Prijadilinski ulici, ki je znana po svoji uma-zanosti in večnih mlakah, kjer je ipo pripovedovanju ljudi že pred davnimi leti utonil celo neki konj.
Na eni strani ulice so se vlekle vrtne ograje, na drugi pa so bile kakor na vrvici nabrane
vu samo malo, na hrbtu pa se je pokazala velika luknja. To je bilo že smešno. Začela sva se smejati, čeprav nama ^meh ni prihajal od srca. S težavo si je Ključarev naposled nataknil srajco, ki je bila še vsa vlažna. Pri tem se je še namazal s sajami po licih in po bradi. Potem mi je rekel suho:
"Zdaj poj dem domov. Danes se nc bova tepla."
Sel sem. Hudo mi je bilo — zaradi njega. Na častna besedo — ta dan bi bil z veseljem nastavil svoj hrbet pod palico njegovega očeta.
Čez nekaj dni sem spet srečal svojega sovražnika in ga vprašal:
'Ali je palica pela?"
"Kaj te briga?" je vzkliknil in stisnil pesti. "Nikar ne besed iči. Rajši se pripravi na boj."
Sodim, da sva se tisti dan borila najbolj zagrizeno. In spet
"Sestra mi je umrla I" je od-vrnil. *To bi ne bilo tako hudo — na prsih j« bila bolna — pa je še nekaj hujšega. V kadetnico mc bodo poslali.
Zame ni bilo razlike med o-gromnim poslopjem v Krem-lju, ki so mu rekli kadetnica, in veliko mračno zgradbo, ki so jo imenovali kaznilnico. Samo da je bila kadetnica belo ometana, kaznilnica pa z neko, za oko neprijetno rumeno baivo. Vsa velika poslopja so so zdela takrat meni, črvJčku, sovražna. Zdelo se ml je, da se skriva v njih neka praznina, ki nam izpije oči.
Hudo mi je bilo za prijateljem, ki ga bodo zdaj zaprli v to pvaznino. Sedel sem k njemu ln mu rekel:
"Zakaj ne uideš? Zbeži!"
Tedaj mi je prvič v življenju pomolil roko. T'sto malo, bojevito ipest, ki sem jo tolikokrat občutil na svojem hrbtu.
"Zbogom, prijatelj!" mi je tiho dejal in pogledal nekam daleč stran.
Opazil sem, da mu drhte ustnice. Tako me je prijelo, da mu še "zbogom" nisem mogel reči.
Naposled sem mu vendarle rekel. Dolgo, zelo dolgo sem gledal za njim. Gledal sem, kako odhaja moj najhujši sovražnik počasi, brez volje, kako leze po blatni, polzki stezi.
Dolgo mi je bilo življenje pusto in prazno, ker nisem
VOJNA NE PRIZANAŠA NIKOMUR
brez odločitve. Ključarev se nizke, borne koče. Samo po je bil naslonil na zid in si bri- imel — sovražnika, majhnih lesenih mostičkih si sal kri, ki mu je kar curljala Ker vse je v ljudeh in niče mogel priti do njih. Na takem iz nosa.
"Močnejši si postal!" mi je rekel.
mestu sem se srečal s Ključa-revim.
Hotel je planiti name, toda nesreča je hotela, da ga je zaneslo. Padel je v blato in se do komolcev zaril v blato in umazanijo.
Pomagal sem mu, da je
sar brez njih.
FAMON (OICVIII
Editor: Mitzi Oven
Na .liki gori »I. dva angleška vojaka. Slikana sla v akciji v Šanghaju PM»I« japonskim aoroplanom, ko so napadli takosvani mednarodni predel. Oba sta bila ubita.
"Tudi ti!" sem ma odgovoril.
Izpod desnega očesa mi je ka/pljala kri, pa tudi spodnjo ustnico sem imel preklano. Po teh besedah sva se raz-
Iz zapisnika seje odborov J. S. Z, dne 4, februarja 1938
Seje odborov JSZ dne 4. februarja 1938 so se udeležili ^ eksekutive Frank Alesh,
nasmeškom pogledal svoje ro-1 ampak tudi nekaki medse-	Oven. Frank Udovich
kave in dejal:	'	^ 1 " ~ *
"Tepen bom."
"Misliš?"
"Vem!" je odvrnil in zastokal. "Ali tebe kdo doma tepe?" me je vprašal.
"Oče."
Arhiva te ustanove so se v dobrobit svojih prireditev po-služile od prošle do te seje sledeče organizacije: "Ivan Cankar", Cleveland,; št. 207 SNPJ. Butte, Mont.; št. 739 SNPJ. West Newton, Pa.; samostojno društvo "Danica", Rankin, Pa.; klub št, 11 JSZ,
Iz zapisnika seje odborov J. S. Z. z dne 9. marca 1938
Navzoči od eksekutive Fr. Alesh, Frank Udovich jn Fr. Zaitz; od nadzornega odseka JSZ Anton Garden; od nad-
Life of Jack London
Jack London whi born in San Franci ro, Callforttia, January 1,2 1M76. He experienccd pov**rty at *ery tenrier a gre and hia early yeara were »pent in traveling and tiamp ing.
He did just about everythinjf, h wa» a aailor, worked in laundrie. itiAiber milli and hiniber canvpt an no4 of the books he wrote vere on those subject«.
He went to Aluska vvith the first Klondike gold rush, but he found no *old. It was espeeially the life in A laska irhich furnished the back ?i"«ind for <*>m<> of hi* best storie.s
Aa a writer, Jack London had it feiy hard gotng. His style of writ int was robust and pcvverful and •no t of th« publishen did not like his radical tfnJeneies, but after he *rn* accepted, hi.i books itarted to ell like w Id fire. Mentloaing a few >f his book; they are: Martin Eden, fohn„ Harlycorn whi:h contatacd cme of his authographies, The «?on of Wolf, The People of the \bysa, The Children of the Fro.it, Culi of the Wild, The Sea Wolf, Wh»te Fang, and The VVar of the Glasne«.
Jack London was a radical aH his life and a good friend of Eugene V. Debs. He died of gaMrical trouble at the a«e of forty years.
The radical movement of America, especially Califomia, loat one of their be«t men.
This week to add a little humor to thia column we have a poem taken from a Catholic magazine.
vstal. Preplašeno je s kislim šla. Nisva čutila samo zavisti,
bojno "spoštovanje. To je bilo in Frank Zaitz- °(i nadzorno podzavestno prepričanje, da f711°dbora Ant°n Garden. Od
nisva samo sovražnika, ampak tudi mojstra.
Pretepala sva se še dvakrat ali trikrat in nikoli nisva mogla dojnati, kdo je zmagova-
nedvornega odbora Slovenske sekciie Vinko Ločniškar in AngHa Zaitz.
Odsotni Lotrich. Justin Zaic (vsled no?nega dela), J. Hu-ian. Louis Beniger (vsled drugega dela) in Ppter Bernik.
Bridgeport, O.; dramsko dru- JS™*** odseka slov- sekcije Št v o "Scca", Strabane. Pa.; Vlnko ^n^ar; od prosvet-soc. pevski zbor "Zarja" C'e- nega	Louis Beniger in
veland, O.; ipevski zbor'"Na- Jo8, Dras,eT' tajnik Chas. Poprej", Detroit, Mich.; ta zbor *°.re,ec-
je bil nedavno ustanovljen na- Odsotni D. J. Lotrich, Joško mesto prejšnjega zbora "Sla- 0ven» Justin Zaje (vsled noč-vec" ter takoj prijavil pridru- nc^a dela), John Hujan in ženje k Prosvetni matici. Angela Zaitz (vsled druge se-
Angleško poslujočim dru- je) in Peter Bernik-štvom, ki so včlanjena v P. M., j I>alje sta na tej seji Joseph jFor then cJme P*'ace» th« pea?e
dela: TurP,n k°t Član upravnega od-
Wben Nune Pray
I trust sometime that I can pray
Like nuns I saw the other day.
They knelt together two by two
VVhere sunbeams peerced the stained glass through.
And in the stained glass window light
They made a sweet and lovely sight.
Thfir preaence was a pious »ong
That moved my heart the whole day long.
A peace Judcg's hilU oncc knew, A p«aee that aoothei the heart of
you.
I wish my eye« and fm*e could «how Th> <leplhs of faith theae sistera know.
Dear Christ, give me the grace to aee
My life the way (t ought to be.
......VValter S. Keith.
Freedom trutfgle!
n:ust be gained by
I belive the angela did record The prayer« they offered to Lord.
the
smo poslali "VVcrkers in Histcry"; "Manual for Socialist Speakers", in pa -ABC of
Za predsednika izvoljen ,Parliamcntary Law". Teh dru-
In spomnil sem 3e, da znajo lec in kdo premaganec. Morda očetje sploh dobro tcipsti. Ven- samo zato, ker se po pretepu
VoTu^^ ™rPTTJala ^^ I Alesh. Zapisnik sprejet	kakori«^ lani imeli šest. Ne- čal med drugim: Večina klu-l^i ? ^t* ^ CaSa
noč! Morda pojde brez pali — ' zam^a,a' kdo Je ^olj je bil predl(>žon.	katera imajo jezikov,m mek- bov je za odložitev zbora. Po-i^^ Torej bomo morali
sledeča _____
the American bor' in Kristina Turpin. Predseduje Frank Alesh.
Zapisnik sprejet kot čitan. Tajnik Pogorelec je poro-
came do^-n, The same to country aa to town.
Dear Readera:
I think there are very few children who do not like a^veet*. But I won-der if they know how hard it is to produce. And how cheap the people that produce it have to work and 'ave for a few centa.
The bigge«t part of the sugar comes from Louisiana.
There is little w aate. Tha staliti are u?ed for fuel ar.:l making bili boai Ja. The pulp is fed to the cattlo or used to make aleohol.
VeRroe« do most of the work. They have funny heavy wicl<B flat <nives like the bjteher uaes which we call kleaver«. The people have to bend to cut tha stalks and their back* ge'. very tired.
They are supposed to pay the workers 75? a ten or $1.50 a day. But aH most of them get is 7£c a day for 14 hour«. And they have to trade at company atores. And are overcharged.
Most of the worker3 are WPA. 5ut that makes no difference. Because there is no justice for th« colored people in the South.
But we do not have to go to the south. Let us stay in our own stat9. What ia the matter arith food, work and wages? We have plenty of food and stili people are hungry. We have work. But the workers do not stick together they are aH for them-self. Join the Socialist Party and see how we stkk together! Al*o let your children join the Red Falcons.
Leroy Laflamme. *
The Falcons held a short meeting March 12, 1938, vvith nineteen members present. At the conclusion cf the Meeting, DubinkCta or tho Cud-gel song, wa» rehearsed.
The Falcons have a ne-w member. Her name is Adeline Fister.
Friend.«hip!
svetnem odboru so Bernik, Beniger in Drasler, ter tajnik. Prvi se sej že precej časa ne
ce.
Ključarev je obupano odki-
trpeL
Avgusta meseca, po dveh deževnih dneh, sem ga srečal
del je na n.ki polomljeni ogra- radu zveze v informativne svrJbor
Dopisi. Tajnik prečita~ko- ino članstvo in zato smo posla- drobno poročilo o izidu bo po-pijo nisma. ki ga ie klub št. 27'^ literaturo v obeh jezi-1 dano prihodnjič. Stranka je i v.
ostali trije skleniti, da-li izdamo knjigo tu, ali pa napravi-
ALI VESTE?
da mu srajco operem.
Ko se je siva barva izpreme-nila v rumeno, je tiho rekel:
"Pusti jo! Vidi se, da je u-mazana."
Po dolgem premišljevanju sva se odločila, da jo posušiva. Takrat sem že kadil. Kadil sem imenitne "perzijske" cigarete (deset za kope j ko), v
Finance.—Za nadzorni od-je poročal Anton Garden,
ji in gledal v tla. Ko je dvignil he Sprejeto na znan p	J P	" , '. k "'
irlavo v,vi.i Ho L « Aas I «. P . J6 . na inanJe- . .. cla so vse račune pregledali in
glavo, sem videl, da so mu oči! rdeče zatekle.
Stani« J. S. Z. — Tajnik da so v redu. Dohodki JSZ le-
.mflnoa	,	, C h a« Pogorelec je: poročal mrd ta 937 so znašali $4,022.05, iz-
Danes se pa ne bom prete- drugim: Na^a zveza je imela datki
dala posebne znamke po 25c do^vor 8 Cankarjevo dru-
50c v svrho kritja svojih žbo v starem kraju'
Vprašanje zbora. — Na
predlog Antona Gardna je bilo soglasno sklenjeno, da se prihodnji redni zbor JSZ vrši
pal!" je dejal.
"Ali se me bojiš?" vprašal. Razdražiti sem ga hotel.
Začudeno me je pogledal.
ob koncu prošle<ya leta 28 ak-sem gajtivnih klubov, tri nasivne in 7 članov at large. Med pasivnimi so št. 16, Chicago, št. 25, Salem. O., in št. 31, Imperial, Pa. Klub v Prestu. Pa., se je
pa $4,427.80. Prenos z
!in ouc v
konvenčnih stroškov. Konvencija se bo vršila letos v Ke-noshi.
V svojem nadaljnem poročilu je tajnik Pogorelec kon- leta 1939-
leta 1936 je znašal v raznih f^lda ima notranji Pojo-
postavkah $1,172.41, in po od-	pečice ^ka1	. . . ,
štetju izdatkov je blagajna tu1! na na* p.okret' ker Je. Pad i *	JG blla 8eja
Razprave so se vršile še o nekaterih drugih vprašanjih
štetju izdatkov je blagajna '"V	, .	.
dne 31, dec. znašala $766.66. aedan,,m wdstvom ptranke
Prejeli smo lani za članarino $1,252.90, v konvenčni
i / u i:» >
SAMO OMEJEN c^
$1.50 Iiaplacila
mesecev za P^
celih 48
vanje preostanka
računom za pi>"-
. — vašo »e4«ni° P€Č $10 popusta «a va*o ? ..
$10 popusta za	čnc
ponudba "^^Url* cena v plia^ke vodne r>e*i, x* rotovini $60 ali ve«.
(UitaUclJa ni .ključen.)
• Takoj—ao porlužite te ugodne priliku za preizkušnjo! Naročite nam, da vam postavimo avtomatično plin«ko ped za gretje vode v va^ dom. Plačate samo majhno naplavilo in redne mesečno obroke z vaAim računom za plin tekom dobe treh me«ecev. Ako potem nhto popolnoma zadovoljni, vam jo bomo odstranili in instalirali va* stari sistem za gretje vode brc« viakega plačila, iz-vzcrrrti malih obrokov, ki ste jih že plačali. Toda požurite se—ta ponudba jc samo za omejen ča*. Pridite k nam danes--izbrrite si srvojo avtomatično plinsko peč za gretje vode brez odlašanja!
POMNITE Automatično plinsko gretje vode stane zdaj manj, kakor kdaj koli prej. Poizvedite pri nas takoj!
I
Za kritje obresti in drugih atroškov se računa nekoliko viAja cena za peči, prodane na obroke.
Public Service Company
OF NORTHERN ILLINOIS
združil s klubom št 13 na Sy- sklad $389.13,' druge vsote pa javnem le »koli stranke.
zaključena in se je ipričela se-gibanje zasejana malodušnost. ** upravnega odbora "Prole-Aktivnosti smo vršili mnogo tarča".
ganu Letos je prenehal pošlo !vati klub št. 224 na Pullmanu. (Preostanek blaga i ne so poslali zvezi in nekaj v podporo Proletarcu. člani tega kluba i so povabljeni, da prestopijo v klub št. 1 in enako tudi člani kluba št. 16 na severni strani.
Dalje tajnik omeni, da je prejel od soproge pokojnega Johna Bana v Pitteburghu vsoto $20. ki jo je poslala zvezi kot obveznost razpuščenega pittsburške<7a kluba. Klub je nrenehal že pred leti in John Ban je naročil soprogi, da naj to vsoto pošlje čim dobi sredstva. kar je takoj storila.
Vplivi, ki nam nič ne prizanašajo. — Zaradi kaotičnih nazorov in frakcijskih bojev med radikalnimi delavci je prizadeta tudi naša federaci-ia. In to kajpada brez da bi bili mi krivi temu. Povprečno smo v prošlem letu imeli 520 doibrih članov, ali 123 manj kakor leto poprej.
Prosvetna matica. — Leta 1937 je bilo v Prosvetni matici 179 pedrpornih, kulturnih,
na manjše pre-
a zdaj so prenehale. Uradniki se pogostoma menjajo in tako
se nanašajo
^ Socialistični stranki smo la-	d<? de'
ni izplačali $588.74 za član-
la, v kakršnem so bili prej na-
ske znamke, in nekaj druKih	. 0Te<Wt0^ni ________4. iT:i.. lajnik je dejal, da izgleda.
manjših vsot. Za plače je bilo j(ot ^ izdanega skozi celo leto $1,-	a
530.00. V pomoč lojalistom v Španiji smo v letu 1937 izplačali $1,025*00.
Vsak posamezen račun je pregledal nadzorni odbor in uljotovil, da so pravilni.
Odložitev zbora.—Za predlog. da se naj prihodnji redni zbor JSZ vrši namesto letos čez dve leti (1940) so se do te seje izrekli klubi št. 49, Col linwood; klub M. 47, Sipring-field, 111.; 45, Waukegan; 118, Strabane; št. 5, Johnstovvn; št. 10, Forest City, Pa.; št. 3, Oglesby, 111.
Nekateri klubi poročajo, da bi bilo na mestu obdržavati zbor letos, ampak če ekseku-tiva uvidi, da je boljše, če se ga odloži, ji dajejo v tem ozi-ru polno moč.
Razno. — Razprave o vpra-
političnih in gospodarskih šanju zbora, o okrožnih kon-
društev ter klubov. Skupno so plačali Članarine $1,423.10. Za literaturo, ki smo jo razposlali med Članstvo, smo v nrošlem letu plačali $756.72. Poleg teh izdatkov smo imeli stroške z nabavljanjem iger in not, s prepisovanji vlog, dalje poštnino, stanarino itd. S pomočjo te male vsote je bilo na prosvetnem polju izvršenega izredno veliko dela, a Ae veliko več ga bi bilo treba. Ampak če hočemo napredova-
ferencah, o sklicanju shodov, o taktiki itd., so bile obširne in udeležili so se jih vsi prej omenjeni navzoči člani. Seja zaključena ob 11:15 zvečer.
Prebivalstvo Čcikc
čehoslovaška ima 15,186,-944 prebivalcev. Od leta 1919 se Je število prebivalstva povečalo 12 odstotkov. Kakih
_________ 3,2-60,000 je Nemcev, ostali so
ti v tej liniji naših aktivnosti, |večinoma Čehi in Slovaki. Za bo treba tudi več dohodkov.!
vodstvo z raznimi svojimi podeželskimi funkcionarji briga za vse mogoče, razen za tisto delo, ki bi bilo potrebno za ojačanje postojank soc. stranke. Naravno, da naši sodrugi, trenirani v delu, o-pažajo te neaktivno.sti bolj in bolj in posledica je stagnacija. "Ako se stranka sama ne briga. čemu se naj mi," vprašujejo. Tajnik izjavlja, da je volje za zgraditev socialističnega gibanja veliko po deželi, ni pa ne smotrene kampanje, da se bi to razpoloženje uporabilo praktično, in ne vodstva, kakršnemu bi bilo ameriško delavstvo prijcavljeno slediti.
Razprava o teh njegovih iz-vanjih je bila obširna. Dobila bo svoj odmev v '"Proletarcu" glede sugestij za osredotočenje našega dela v pravcu, radi katerega je bila JSZ ustanovljena v prvi vrsti.
Prosvetna maitea. — Ta u-
stanova je bfla od pro&le do te seje na uslugo sledečim organizacijam: pevskemu zboru "Triglav", Kirkland Lake, On-tario, Kanada; "Veijovšku", Cleveland; pevskemu zboru "Prešeren*, Pittaburfth, Pa.; društvu št. 21 SNPJ, Pueblo, Cok>. pevskemu zboru "Slovenec1", Pueblo, Colo.
Večina doslej pridruženih organizacij je ostala v Prosvetni matici in pristopilo je 15 novih. Treba se nam bo tu-
Podaljsanje vojne službe v Nemčiji
Načrt nove nemške vojaške komande določa podaljšanje obvezne vojaške službe z dveh in pol leta in skrajšanje obvezne službe v delavskih bataljonih z enega na pol leta. Naj prvo bi moral vsak Nemec služiti v delavskih bataljonih, v katerih dobi tudi preliminarno vojaško vzgojo in voja- j ^o 50 milj "nVurorbUzVla^pot
do Vladivostoka dobrih šest
Sibirska železnica je daljša kot katerakoli direktna železniška proga v Zed. državah in Kanadi. Trans-sibirska železnica je dolga 6,300 milj in tvori vzlic temu najkrajšo zvezo med Evropo in Azijo. Pod ca-rizmom je bila skoro vseskozi le enotirna proga. Sovjeti so jo .ipremenili v dvotirno. Vagoni na rusk h progah so širši kot v Zed. državah, kc-r so tudi tračnice širše. Trans-nbirska železnica je sijajno podvzetje, ki ga novi režim Rusije izboljšuje predvsem radi nevarnosti pred Japonsko, pa tudi vsled potrebe po ekonomiki ekspanziji. Sibirija je dobila v poslednjih letih Še eno železnico mnogo bolj ob severu, kajti ako bi se Japoncem v vojni posrečilo 'U-ničiti trans-8ibi.rsko progo, bo ona druga toliko daleč, da ji ne bodo mogli dosti škodovati. Ako bi vozil brzovlak sibirske železnice neutegoma povpre-
ško vajo. Potem jih premeste v armado.
Prebivalstvo Holandije
Nizozemska ima (brez kolonij) 8,556,920 prebivalcev. Od teh je 49.83 odstotkov moških, ostale so ženske.
dni. Dasi je proga poslednja leta veliko izboljšana, vzame ta pot še zmerom od 8 do 10 dni, še več pa v zimskem času.
fenci/s
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. , Chicago, III.
Tal. Crawford 1382
Pristna in okusna domača jedila Cene smerna. Postrežba točna.
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ava. Cleveland, O.
Fino pivo, vino in iganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokoftja. Fina po<»trciba. — Dobra godba
J« ■■■■■■■ ■ ■ ■ ■
■	BARETINCIC & SON
* POGREBNI ZAVOD
■
■ ■ ■
Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
......................... i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
■ p"
...................Nemce na češkem zahteva
Od novega leta dalje je pri-j Hitler avtonomijo in nacizem di čimprej pobrigati, kaj in javilo pristop že precej orga-|— I drugimi besedami, pri- kakšno literaturo bomo iposkr-
druženje čeških Nemtev k tretjemu rajhu.
nizaeij, ki prej še niso bile v Prosvetni matici.
beli za člamrtvo Prosvetne matice v prihodnjem letu. V pro-
Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu,
Ciceru in BerWynu.
■.............. ,______ # - .. -_% , ,i- __
I ParkiicH LaimclrT ( o,
*	FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika
■	Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
■	Telefoni: CANAL 7172—7178
"	1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO, ILL.
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPEKATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1592.
Pnhlitkad W««kly at 2301 So. Lawndala A v«.
CHICAGO, ILL., March 16, 1938.
VOL. XXXIII
YOUR UNIMPORTANCE
The fast changing world scene and the ipeculating and scheming back of the polilical events in Eurape make? one fetl very humble and ur.Cmportant.
Here are the cta4.e*mcn talking, scheming, forming align-ments, making bargains — engaged in the dark business of settiriz the *tage for a drama which may mean life or death to millions of people like us.
Whether he likes it or not, Mr. Average Citizen is pre«tty much of a pawn in a game in which he is used bm in which he makes no moves of his own. In England, in France, in Italy in Austria—yes, and in our own United States -millions of people are strivin^ to live and waitii*g to be used.
In tirne of peace the many are used as creators of wealth for the enrichment of a few. In tirne of war they are used as cannon fodder. But the many never get to look behind the scenes. The purpose of the policymakers is no more the busri-ness of Mr. Average Citizen than of the pawn in a chess game; he is moved to where the master player wants him and sac-rifices for the master's advantage.
As Socialista, it <s our duty to arouse the workers to a sense of their own power. We want workers to make them-selves important; to acquire a self-re^pect and a ciasa-rea-pect whkh will cause them to organize their forces and con-trol their own destinies.
You are not very important when you wait to be told vvhen to work, when to loaf, when to die. Nor can you be very important by yourself. You must organize to BE a political power in order to control your own destiny.
THE
BILI
Analyaia of new industrial mobili-zation bili (H. R. 9604, May bili): Introduced Feb. 24, 1938, by the new chairman of the Houae Military Affaira committee, thia bili is ex-pected to replace the Hill-Sheppard mobilization bili, and to be voted on in the near future.
FVom the earlier meaaure are eliminated (a) the application of military control "in any national emergency,M (b) the direct control of the presa, and (c) the taxinf of war profita.
What does the ne«w bili do?
In the new bili (H. R. 9604) the president ha« power not only to control «11 pricea and reaource* under the war department'a industrial mo-bilisation plan, but alao:
(1) To draft mto the military service ali men between the agea of 21 and 31 (Sec. 4) for service over-seaa.
(2.) To control wages by fixing the priče for services (Sec. 1 and 2.)
(3)	To control radio (Sec. 3) and licenaing of "public sei-vice*" (Sec. 6) which may be interpreted to include al most every industry.
(4)	To control the preas by pro-claiming the order or priority in which orders ahall be filled, trana-ported or delivered to papera print-ing nnti-war newa and editorials (Sec. 7).
(5.) To attempt to control unions (by proclaiming them to be "indua-trial organizationa" under govern-ment control (Sec. 3.)
(6)	To control aH unions in "public service«" (Se£. 3 and 6) i. e. not only railroad workers, but transport workers and aH workera handling public necesaities.
(7)	To fine $100,000 and or im-priaon for one year any peraon, Corporation or aaaociation violating this act or any orders, rules or regula-tions Uaued by thoae adminiatering the act (Sec. 10). (Thia would in-clude labor unions.)
(8)	To control the inHividual far-mer or farm organization, includins co-operativea, by priče fixing (Sec. 1 and 2) and requiaition of material* (Sec. 3).
What the new bili does not do:
It does not take the profita out of war. It is not a taxation bili and cannot be amended in the house or aenate to add any war-tax clausea.
It expresae« a pious wish that there shall not be abnormal war pro-fits. It d«atroya the chances for a real war profita bili.
(1) It does not kili the opportun* ity for profiteering.
(2.) It does not "equalize the bur-dens of war."
(3) It definitely does not protect the farmer, labor or the pres« from control by a military administrator.
There ia JuM one thing to do with the conacription bili. It tkould k«
knocked on tka kead and disposad of for ali tim«.
Of courae, there are dther reasons why thia legialation should be killed. It ii maaquerading under falaa co-
lor«. Its aupportera say it will take the profita out of war. In reality, it will actually guarantee war profita.
END OF A FOUR-
YEAR FIGHT
Four yeara ago, two confuaed Italiana at Oakland, Cal., found themselves in the Federal toil« be-cauae they had rented a corner of their little apaghetti parlor to the publisher of an abscure Anarchiat newapaper. One of the priaonera, Dominic Sallitto, had been in thia country 14 yeara; the other, Vincent Ferrero, 30 yeara. Deapite evidence that neither waa an Anarchiat, and that the radical group concerned did not advocate overthrow of the Government by force, both were found guilty of aedition and ordered de-ported. Sallitto and Ferrero were plain-spoken anti-Fascista, so return to Italy would have meant long pri-aon terma or worse, and they could get paaaport to no other country.
An organized campaign began ira-mediately to prevent their deporta-tion. So rigid ia the law and ao cum-beraome are the proceasea involved, however, that it was not until a ahort time ago that the Dept. of Labor agreeing at laat that Sallitto had never been proved to be an Anarchiat, dropped the charges againat him. Ferrero ia at liberty on $1000 bail, and a private bili to froe him haa been introduced in Congress by Repreaentative Celler of New York.
The čase proves again the need for reform in the deportation and citizenship laws. It is wholly unjust that two men should be jailed, threafc-ened with aevere puniahment and, with their dependenta, subjeeted to four yaar? nerve-racking suspense because of a remoU connection with a radical group. Under the amend-ments proposed, the country could rid itaelf of undesirables without the long delay and the hardahips often inflicted upon innocent persons by the present procedure.
Zarja's Members Happy Over Their Success
Cleveland, Okio. — The Socialist Singing Society "Zarja" ha.« once more succeasfully ended another of its aemi-annual affaira, which was heli Saturday evening, March 5.
The ahort program which waa pre-sented waa a complete aucceaa, both from the reception of the audi-enee to the muaical otferings, and from the undeniable smoothneaa with which the nunvbera weie offer-ed. The liatenera were enthused and plea.sed, and eapecially ao consider-ing the applauae and eneores given to the performancea of Miaa Pero« «ek, of whom you have previoualy red in thia paper, and our own Tony Podoonik, w:>oae voice and nianner readily incite« the audience'* approval.
The aurprlse package award which was given at midnight waa won by M rs. Mikua of Sixty-ninth atreet.
Another award, an original water color painting. entitled "Waterfront Scene," waa received with enthuhi-asm by Jennie Turk, former ainger with "Zarja" and a member of the popular Thimblette Sewing Club.
Almoat unnecea$ary to mention ia the grand time afforded to dance lovers due to the akilled playing of Frank Barbič and hia orcheatra. Another intereating fact to thoae of you who do not know it, ia that Mr. Frank Barbic, Sr. can play the ac-cordion! Were we aurprised!!
"Zarja" plana to have another affair in the near future, besidea ita picnic and Thank?giving I>ay Con-;cert. So watch your paper for another good lead to a good time.
Jotcpkin« Turk.
Our Doings Here and There
By Joseph D raster
traiT
BY LOUIS JARTZ_
, Perhaps Algebra, that bug \vas a bit peeved at my opLnion on the intelligentsia, for he hasn't been around for sometime.
"Sava" haa alway. managed to.three weeka left during which there	™	I«r ne Hasn t been around for .sometime.
a t ti act large audienes to iu Con- ia a lot of rehcaraing and othe. work cour^. 1 didn t want to be too severe. However, everythin«: certa. Year after year, be it their to be done. The m a in work ia aelling forgiven «nd I hope he Comes back without poutillg. He cer-
Spring or Fall Concert, they have ti:kit>. Through thia, the affair ia	tainly should be able to take it when he is so apt at giving it
nr/virtam, umi Biivfrliitiil unri u i/iuid BtlumUnc« b«.	ri rti jo I t	Tn t hn mnuntfm/. ..	. J I' l.___ „ _ ___I. . _ . ..
always prepared good programa and advertised and a good attendunce a»-at timea have supplemented them rured. To ull our membera and aym-vvith outaide famed talent, in thia
nianner attracting people who or-dinarily wouM not attend.
Strengthcned with a number of new voicea, w>ho ar« by thia time trained and fittad into the scene, ' Sava" will blo«iom foith on April lOth atrongvr in voicea and vol-umn than it haa been for the past few years, We wiU hear them in a number of new stjw ga which thev have been reh{faratng during the vvinter month,
About the progTam for April 10, vre can give you this information. O ie half of it wiH be tak« n care of by "Sava" and the other half will be prepared by the committee in . charge of the Spaniah Loya)i«t Benefit Program. On thia committee are the foUowing membera: Joako a ud Mary Oven, Aiice Ar tac h, Anton (iarden, Joaeph Dra«-ler and Joe Oblak. As to the program itself, we can say thia much; there wi!l be a ahort sketeh written by Joako Oven, the drama "The Terrible Meek," Spaniah singing, and other appropriate numbera. "The Terrible Meek," has a battle-field aetting and depieta the trage ]y of war, a mother finds her aon killed upon the battlefield.
pathisers, we ^ay thia, don't refuae to help in aelling ticketa or in any of the other work becauae it ia ali going for the mo»t worthy cauae in the vtorld today. More about the program later.
Falcon'« Partjr
Sunday afternoon, March 27th, ia the date-of the Falcon'a Party at the Slovene I^abor Center. By that
himself. In the meantime, a little ad libing in a seriolis vein until he comets back.
She wasm't sueh a bad girl— No, she wasn't bad at ali; Thoulgh she ga ve her soul and body too, Twas love that caused her fall. She was ju^t a poor girl going downward where Its- tough in coming back, as we have no,use for her.
.... ..................... _____ Let'8 not fool ourselves with sentiment,
time, in fact already, Spring ia in There are fckirts that're worse than bad. the air. The Robina are back with They'll thieve as men and murder, too;
their cheerful aong vvhich changea the acerte conipletely. On that Sun-day afternoon you will wunt to be out somewhere. Why not make it the Slovene Labor Onter and take in the intereating program the Fal-con* have been ao diligently prepar-ing during the past few week»'r You are aure to meet a crowd there for they have weli over two hun-dred ticketa aold.
But only here it s sad. Sic k vvith sorrovv and sad, but anyhovv, She'.s to stav down there and take the h per's vow.
There was one who said He didn't want to be around, Around at the wayward girPs ,plače. How would this story sound?
"I m cheatin', cheatin' at an ill-famed woman's house. Why, I couldn't show a straight face to my owm respected
spouse."
Social Studjr Club'« Hard-Tima Partjr Turned Out Jn«t Fina
The firat affair thia year apona-1 tu:u u ored by the membera of the Sociai	kS tru* "bont the man.
He may well think himself a cad.
For here it's not the wayward girl,
But he himself is bad.
For there's no story on this earth that sounds so clean, As that of the Crucrfied and His penitent Magdalene.
Study Club of Branch No. 1, in the form of a Hard-Time Party at the Center last Saturday nite aurpaaaed aH our expectationa in attendance and otherwiae. Everyone really had
HEARSTS NEW ROLE
PROGRESS
Machines that tum out shoes at one end and bare feet on the other.
The angel with the flaming aword i« now the straw boas who hangs the sign on the factory gate saying: •*Cloaed Until Further Notice."
(From the Daily Cardinal)
Williain Randolph Hearst is stili up to hisv old tricks.
The Sage of San Simeone has been played up recently as a prince of peace—by his own papera. V aeema that America'a No. 1 reaction-ary had one of his prize editorials read into The Congressional Record recently on the subject of peace. Thoae of us who know Hearst have been properly suspicioua ever since we heard the news; and with good rea*on, it appears.
Briefly, Hearsfa argument was to take the "barbariam" out of war by stopping air bombinga of civilians. The sage a?ked intemational co-operation to halt bombings on both sides in Spain and China.
In other words, Hearst's solution of the war situation is really to con-done it: War is aH right, he infera; it is only "bad" when "bad people" carry it on.
Hearsfa plan makes criminals of both the invaders and invaded — ignoring the fact that the Fascist.* in both nations have been carrying on aH the offenaive raids on innocent civilians.
If this doe* not serve to expose Hearst completely, the concluding part of his plan does: He urges aup-port of the proposal of Neville Chamberlain. British premier, to maintain "peace" by restoring the coloniea of Germany and Italy — thua aidiug the Fasciata to prepare for further wars.
And this ia the plan Hearst asks pacifiat aocieties and churches to support! The Cardinal prediets Hearst ia in for stili another disap-pointment.
T0DAY'S PROBLEM
By R. H. KNAPP
The men were working once U|»on a time,
The Bosa added a puley and then
there was nine. Some of the nine were caught
coming late, So a time-clock was installed and
then there was eight. Efficiency now was the aymbol of
heaven (?) So each man wa* clocked and aoon
there waa seven. An additional gadget ahoved another
one to the aticka. Through ihcreaaed produetion and
tlieii liiere was aix. An authomatic was added to make
the ahop« thrive. Another man was let out, and then
there was five. More effkiency ia needed said the
Boss from the floor, So more apeed was added and then
there waa four. Then the Bosa had a huneh and he
A shouted with glee, So he olaced them on piece work
and aoon there was three. Stili he was not satisfied with the
work they could do, So he fired another and then there waa two.
Then the two hustled like hell 'till
the work was ali done, So now the whole erew was reduced to one.
Then between gadgets and apeed
the Boss thought with joy, Tli let this man g o and use the
office boy. He's got lot'a of brawn and an emp-,ty head,
So it means not a thing since the
.shop'a automatically fed. Now the Boss is out playing golf
ali the day, VVhile the men he let out work on the WPA.
VVhen we first decided to sponsor an enjoyable time and will be look-
thia affair for the benefit of the Spaniah Loyalists, it wan to be an entire program by itaelf ali proceeda to go for the benefit of the Span-ish Loyalists. But, due to the crowd-mg of affuirs being aponsored by other organizations during the
ing forward to apending more even-ings with ua in the future. At the next meet ing of the Club we ought to diacusa our Sand Dunea trip thia summer. We should set a date ear-ly enough to avoid conflicts later on and we could have our members and
tions now in order to insure a real success.
spring montlta, it was impossible to their frienda atart making reserva-get a suitable date and so the com-	~ —J— * !
bining of both programs. Sava'a Spring Concert and thf Loyaliat Aid Program. In thia manner we believe it will be posaible to attract to the SNPJ Hali enough of Sava'a frienda and followera and the people who are following eventa in Spain and whoae aympathiea lie with the Span-iih Loyalists and the cauae for which they. are fighting, to make it a financ ia! »ucce?.s. The proceeda are to be divided fifty-fifty between the two groupa.
To aH folIowers of Sava and its fine singing, we say, come out and hear them at their best, atronger then before and with a number of new aongs for the occaaion.
To ali thoae who believe in Demo-cracy as againat Faacism, those who are sympathetic to the Loyaliat cauae, we say, this » your opportun-ity to help them fight off Fasciam which ia atretehing out its bloody claws to engulf them in Spain to-day. Thia Ia your opportunity to, in a small way, give a blow to Fascism in Spain and other countries, for, if the Loyaliats can get the much needed financial aid to win the war it will be a blow to Fascism in every country where the Fasciata are in ,
THE TW0 DAUGHTERS
A man had twa daughtera, the one married to a capitaliat, the other to a laborer. After a time the man went to the daughter who had married the capitaliat and inquired how she was and what ahe wanted most. "1 have but one wish,,, ahe replied, "that wages be reduced." Then the man went to the daughter who vvas married to a laborer and aaked what she deaired moat. "Only that wagea be increaaed," ahe replied. The man did not understand why theae two aiatera ahould want diametrically opposite things, until he found, by further queationing, that the capitaliat daughter wanted low wagea so that she might buy or-chids, limousines and diamonda, while the laborer daughter wanted high wages ao that »he might buy bread, cheese and sau«ages.
—The Arbitrator.
IlIlH...
r^iijn Donald ^ Lotrich
llh„.....mil
Our Comrades and Friends muat that the coup of Austria was part not fail to look over the Falcon Cor- of hia plan with England in that he ner every week. Our young people j would take Austria with England's are doing a aplendid job in keeping consent but that Hitler would for-informed about world affaira and <fet claims to the colonies for the the labor movement. MUzi Oven present. ia to be complimented on her fine	•
articles and we appeal to the Fal- As waa done in Germany, ao are cona and even othera to assiat her the Austrian people now being in making the Falcon Corner more jailed, killed and beaten. Thouaands
intereating each week. Incidently. the Falcons are holdin« au informai program and aocial at the Center on Sunday, March 27th. It ia hoped that the response will be good. There ia no better plače to atart building the Socialiat movement than with our Falcons. We owe it to ourselves to give them every support possible. Ali who can, should attend this program and social
*
The turn-out at the Social Stud> •Club Hard-Time Party last Satur-
of officials have already been ur-rested. Other thousands of radicals and Jewa have attempted to crosa the border into other countriea. Ali labor institutions, that ia, what re-mained of the old labor institutions have been crushed and bank bal-ances confiscated. Hitler feared a free plebiscite in Austria. Stili, he has already ordered another plebiscite for April lOth and until April lOth they are going to drum the unity with Gerniany and force and
_____ ____ _____ cajole ao many of the inhabitants
day night was very encouraging andithat the new union is bound to re-the people present were very aoci- ceive the majority of votes. This ahle:	new unity niakea Hitler and Ger-
This affair brings the Social Study many more powerful and more to
The Mule's Hor«e-Laugh
P7er'	, ,. »	v I "What brought me to this sad
It iant possible for aH those uho state?" aaid the panhandler at the would like to strangle Fascism t^ go kitehen door to the sympathetic to Spain, but it i» possible to help wifet ..js over-produetion." the Loyahats with financial aid and Thercupon, the mule aeross the this program is being sponsored for pa,ture frnce kicke<J up his heeIs in
juat that purpose.	gveut hiiarity an<| hee-hawed:
Talk to your friends about it, help "Can you beat that jackass? The in advertising it and in the aelling verv thing that makes me fat and of tick«»t*. Time is ahort, only about slick!"
j Club back definitely as a factor in I our progresaive livea. Our young comrades hr ought -many young i friends with them and thus made a ! good time for themselves. There is a necessity of being friendly wita our many people and in that way encourage them to attend our var-ious affairs. This Party has shown very definitely that our young comrades are gaining confidence among people and that we are regaining
be feared because Hitler does not intend to stop with the conquest ot Austria. He wants to go further and he will go further unless the working cla<-s throughout the vvorld actually wakes up to the dangers confronting them by a madman who has been given power and support and is kept in that power by the International banke rs and capitalists.
* '
We in America ourselves just wonder at the brazeness of this madman. Sometimes we think that Fas-
Regimentation
"Youth is baffling to the older ones. The older ones who were taught doctrinea that the youth of today refuses to accept. This fear of what ia happening to youth ia one of the reaaona 22 atatea have passed laws requiring teachera to swear loyalty to the constitution. The old folks are afraid of what these teachera might communicate to the minds of the pupila. Theae teachera are being regimented by aome of the people who have been getting pur-| ple in the face over a threat of regimentation."—Carl Sandburg.
IT CAN BE DONE
There are thousands to teli you it can not be done, There are thousands to prophesy fallurc)
There are thou?ands to point out to you, one by one, The dangers that wait to a^sail yoo.	t
But buckle right in, with a Ii f t of your chin, Than take off your coat and go to it;
Just start in to sing as you tackle the thing "That can be done,"—and you'll; do it
some of the friendships and ground we have lost in the la«t year or two The Social Study Club held ita reg- cism is not so far a\vay" and at" a
time like this when the whole world geta the scarea and jittera we just seem to feel that Fascism is already entering through the bark door. We must go out and arouse the workinfc people of the danger. We must get them to be more aetive and aggres-sive. We must bring them the less-on of Fascist destruetion. Com-rad es who understand will close their lines and work with greater zeal and earnestneaa to atop this* civilization destroying maniac and his creed.
C.1.0. Spreading Rapidly
MILVVAUKEE, VVis. — That the C.I.O. ia spreading rapidly in American Industry is a well known fact
ular monthly meeting la>st Friday and the time was conaumed almoat
excluaively for Saturday'a event. *
There is urgent need to help the cause of the Spanish LoyalisU. With Hitler'a succeas in Austria, he will become more bold and the chance^ are that he will give more aaaiatance to the Spanish Rebels. Thousands upon thousands have been killed during the past few months since the drive on Teruel. And the long await-ed push of the combined Hitler-Franco-Mussolini forces has defmite-ly started. The Loyalists seem to be taxed to capacity in trying to steni this tide. They are in desper-iate need of supplies and ammuni-tion, so the joint Concert and Loyal-ist Benefit Affair scheduled for In Miluaukee alone, it has »recently April lOth at the SNPJ Hali must added a large number of new mem-be supported whole-heartedly by ev- .bera at International Harvcster and ery progreasive thinker. We just Company. Four large industries in
have to drum up a big attendance and muat positively mnke a good showing. Every comrade should
promote this affair.
*
Hitler did it again! We are used to hearing bombastic news from Ger-many but the coup of last week was .vet the biggest bombshell that Hitler has thVown into the world. He had »ntended"-to take Austria at any rate but because of the weaken:'d condition of F^rance and the call of •the Austrian government for a ple-
In practically Every City in the Countr, the Relief Agencie. « ^^^n^t^oid d^filn^ Over Run w»th Relief UrafteraAli .1 (he Expen»« of the |mJ ^ ^ ha,	th<l i
Poor Who Can t Seem to Get it Through their Heada that it maining Democracies in Europe and ia within their Power to Eitablith a Better Syatem	(its people. Rumora are going around1
Milwaukec have turne<l thumbs down on the A. F. of L. since the (J.I.O. stepped into the pieture.
After the convention of the A. F. of L. in 1935, John L. Lewis who was then vice president of the A. F. of L., resigned and shortly after« wards organized the Committee for Industrial Organization. Since then the C.I.O. has been in the forefront in LaboT'* struggles throughout the country, growing in membership »nd giining new vietories regularly.
—L. B. Jursey.
FALCON CORNER ON PAGE 5.
j