Leto XXV., 5t. 47 Upraviiištvo: Ljubljana, Fuecinijeva aLL Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24. In^trauu odueieK. Ljubljana, PucctnlJeTa ulica 5. Teleion št. 31-25, 31-28. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska c. 43 Izključno zastopstvo za oglase lz Italije tn inozemstvo: UPI S.A., Milana. Bačuiii: ža Lj ubijausko poki pri poštno-čekovnem zav. št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizlo Conti, Corr. Post. 11-3118 Po«Kcbiihi bt bezaST**"1 Ljublana, veda 28. (dxraaffa 194$ Naraščajoča silovitost materialne bitke ob reki Eoer Visoke sovjetske Izgube na predmostju ob Granu — Med Visoko Tatro in jnžno od Breslauu le skromno bojno delovanje — Hodi obrambni boji v srednjem Pommernu Nov kanadski velenapad med reko Maas in spodnjim Renom — Strahovalni napad na Berlin Führerjev glavni stan, 27. febr. (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja Nu Madžarskem so se omejili boljševiki na brezuspešne ogledniške sunke na vzhodnem delu Blatnega jezera. Sovražnikove krvne izgube pri uničenju njegovega predmostja ob Granu znašajo po zaključenih ugotovitvah nad 20.0rt0 mož. Na Slovaškem gorskem bojiščn so obdržali naši grenadirji vhode v doline jtižno ln vzhodno ort Altsohla napram številnim sovražnikovim napadom, ki jih Je podpiralo močno topništvo. Med Visoko Tatro in področjem južno od Breslaua ni prišlo pri skromnem bojnem delovanju do noben;* izpremembe bojišč nega poteka. Številni sovražnikovi poizkusi, da bi napredoval s pehoto in okiopniškimi silami na odsekih pri Zobtenu, Goklbergu ln Lau-banu, so se izjalovili. Pred našimi predmostji ob Lausitzer Neisse so se zlomili tudi \ če raj z visokimi izgubami številni boljševiški napadi. Proti-snnkt so .rgii sovražnika, ki je prodrl na nekaterih mestih na /.apartno obalo, nazaj. Med spodnjo Odro in področjem pri Pyritzn Je oživelo bojno delovanje. V srednjem Pommernu so loveden! lastni oddelki ob krajevnih robovih pri BnbUtzn In Rummelsburgu v hudih obrambnih bojih proti hitrim sovjetskim silam, ki so sunile proti severozapadu. V T u c h e 1 e r Heide je bil sovražnik v protinapadu vr?< n na7.a.f proti Jugu. Na bojišču vVzho d. Prusiji in Sam-i a n d u so napadli bdljševiki pod vtisom svojih visokih izgub le na področju sevtr-nozapadno od Kreuzhur^a z enako močnimi silami, kot doslej. Naše divizije, ki se že n^kaj dni težko bore, >o tukaj onemogočile prodor številnih sovražnikovih strel- skih oddelkov, ki jih podpirajo oklopnISka krdela. V Knrlandu je prinesel tudi sedmi dan obrambne bitke jugovzhodno od Libaua popolen obrambni uspeh. Po najmočnejši topniški pripravi je zopet pričela I. kanadska armada s svojimi veienapadi med spodnjim Renom in reko M aas. Južno od Kalkarja in jugo-zapadno od Goeha je uspel sovražniku vdor v naše položaje. Naše rezerve so se vrgle napadalcem nasproti ter obdržale tako strnjenost obrambnega bojišča. Nek tamkaj boreč se okiopniški zbor je uničil 57 sovražnikovih oklopnikov. Materialna bitka ob reki Roer je včeraj narasla v silovitosti. Na področju pri Erkclenzu, vzhodno od Jülicha in sevcrno-vzhodno od Dürena je bil množično napadajoči sovražnik zaustavljen, njegov vdor pa preprečen. V zadnjih treh dneh so uničile naše čete tukaj 170 sovražnikovih oklopnikov. Sovražnikovi poizkusi, tla. bi zavzel mesto Ritburg z obkoMtvijo, so se izjalovi'! v naših odločnih orot'no nadih. Pri Saarhurgu so nrše č^te onemogočilo ameriško prodiranje iz predir^tja vzhodno od reke Saar. Vzhodno cd For-bacha še tralajo položni"» boji. Naše topništvo je ra^Mlo nred D^n'dr-chenom napadalni poizkus neke sovražnikove oklopniške skupine. Severnoameriški bombniškl odrVki so Izvedli včerajšnje ara dne strabcvn'ni na nad na nemško prestolnico. Nasta'" so izTbe med prebivalstvom »n občutna škoda v sta-rv>va.nlsldh področjih Razen te^a so H'e razdelane Stevi'ne lm't"me zp-ra^be 5i bolnišnice. Bri+^n^ki hn^^nJki po nin"'1'! zapadno nemško področje ln v večernih urah Berlin. ečeni anglo-amerlški naklepi Z fcresrrekts-erm Ifo&nsstfto s» nesnüie čete prepričale sovražnikove f^cfcs-fiie poskuse na zapahu Berlin, 27. febr. Angloameriška ofenziva ob Roeru je postala še silovitejša. Jasno vreme je dovoljevalo sovražniku, da je v polni meri uporabljal svoje oddelke bombnikov in bojnih letal. Sovražnikovo pehoto so podpirali težak topniški ogenj in vedno močnejše oklopniške sile. Nemške čete so s>e borile, kar je to moral priznati tudi sovražnik. z brezprimemo odločnostjo ter so v zeio trdih bojih in z neprestaninü protisun-ki preprečile sovražniku nameravani prodor. Severni Američani, čijih napadalni klini so prodrli severnovzhodno od Linni-cha. vzhodno od Jülicha in severovzhodno od Dürena dva do tri kilometre, so bili prestrmem na nemški glavni bojni črti. Nasprotnik se je tudi tretjega dne svoje ofenzive držal svoje taktike. Po težkem t niškem ognju so napadle močne oklopniške sile, ki so se nato zaobrnile ter sku-šaie iztrgati posamezne dele iz nemške obrambe. Sovražniku se pa na nobenem mestu ni posrečilo obkoliti večjih bojnih skupin. Zadovoljiti se je moral s tem, da je z naradi v obliki pahljače razširil svoja dosedanja mostišča. Brezuspešni so bili tudi sooražnikovi poskusi, da bi razširil nanadalno bojišče proti severu. Na področju Linnicha so prodrli severnoameriški oklopniki vzdolž ceste proti Erkelenzu 2 km proti severu ter nekoliko proti jugu, tako da je sovražnikovo mostišče sedaj 9 km globoko. Na obeh mestih so prešli nemški oklopniki n napadalni topovi v protinapade. Jugovzhodno od Linnicha so zavzeli nemški ~ grenadirji in oklopniki s silovitimi protinapadi nazaj kraj Müntz ter preprečili s tem združenje sovražnikovih mostišč pri Linnichu in Jülichu. Iz Jülicha so prodirali sovražnikovi oklopniki v obliki pahljače proti severu, Jugu ln jugovzhodu. Sunek proti severu se je po napredovanju za približno 1.5 km zrušil v nemškem ognju. Glavni ameriški sunek, ki ga je izvajalo 65 oklopnikov, je bil usmerjen proti severovzhodu v smeri proti RüHingenu. Nemški grenadirji pa so uničili večinama z bojnimi sredstvi iz bližine 11 sovražnikovih oklonnlkov ter pre-stregli nanad. Vzhodno od Julicha so skušali Američani obkoliti Hambach Forst. Boü na vrednem be liscu Borün. 27. febr. Mednarodni noročeval-ski ur a/l javlja z vzhodnega bojiišča: Ne glede na predprinrave4 ki sta jih izvori! o V- stran/ za veliko odločitev, je že zgodovinsko dejstvo, !a se je sovjetska ge. n-T-'lna ofenziva cd Zap. Beskidov do izliva Odre že nred več tedni zaustavila. Na južnih odsekih tega ogromnega bojišča Sovjeti r.;=;-o meli lovolj napadalnega zalega nt iTPfi Breslouom in Cube-nom. Močnim nemškim oklopn^škim rezer. vam ter na novo dovedenim pehotnim od-d^1vorn se ie posrečPo preprečiti grozeči rvi-rwior na S^škn K tf»-? stabilnosti go bstveno doprinesle nemške sdle, obkoliene v mestu B eslau. ki mso vezale samo močne dele več sovjetskih armad, marveč so tu i i z obrambo tega izredno važnega železniškega cestnega križišča ovirale no. hod boljševiških čet Tudi včeraj so odbili branilci vse napade oblegovalcev ki so na_ pad-nM tudi z bombniki V žarišču boja so bili zopet ju7oz.apadn; zunanji predeli mesta, k>r so bile razbite močne sovjetske nan°da'ne kolone na trgu Hin ienburg. Medtem ko so nemške čete vzhodno od Schwridntza tako os'ab;le boljševike. da niso več mogli napadati strnjeno kakor prejšnje dni, so drugi nemški oldelki južno od Goldberga, južnozapadno od Liegni. t za z nenadno obkoljevalno akcijo obkolil. glavn no -neke sovjetske divizije te: jo že skoro popolnoma uničili Tud; na poiročju Laubana so nemške su le razpršile sovjetski množični naval ter ga s pomočjo močnih protisunkov ohro-nrle. Ne-ko bo!iše\r'ška skunina. kl je pro. drla v Lauban. je bila vržena nazaj na vzhodni rob mesta Nemške čete so v trdih , bojih obdržale v oblasti zapadno obrežje j Nei'sse ter uničile številne sovjetske naoa- j dalne skupine pri poizkusih prekoračenja 1 Udarec po Rumuniji Kesm^st:^ izgredi po načrtu Moskve — Žalostna vloga Radescove vlade — Pred popolno boljševizacijo Medtem ko so nemške čete na gozdnem ozeiiiju odbile v krvavih Uojiii u. bližine napicuujOče sovražnikove *OiwopmšKe ta pehotne sile ter se je sovražnikov sunek prou jugu po izguoi ueveuu oKlopniiiOV zrušil, se io ptisi-eciio sevt;rneinu napadalnemu klinu prodreti vzdolž ceste proti Steinstrassu. Sovražnikovo predmostje pri Jülichu je s tem prav tako 9 km globoko. Tudi tu so v teku nemški protiukrepi. Na področju Dürena so dosegli Severo-američani vkljub močni topniški in letalski podpori samo tri majhne vdore. Ta vdorna mesta napadajo sedaj nemški okiopniški grenadirji. Na vseh žariščih bitke, ki še vedno ni dosegla viška, nudijo nemške čete ojačenemu sovražnikovemu navalu naraščajoč odpor. Na severnem krilu zapadnega bojišča med Maaso in spodnjim Renom, na področju Gocha, so se zopet razplamteli silni boji. Novo dovedene sovražnikove rezerve so po večurnem bobnečem ognju in neprestanih letalskih napadih ponovno napadli v smeri proti Weezeju. Vkljub visokim izgubam so lahko dosegle zopet samo majhen vdor v žilavo branjeno predtrdnjavsko ozemlje Weezeja. Posebno težke izgube so utrpeli Britanci pri vasici Köst, kjer je nemško topništvo z osredotočenim ognjem razbilo pripravljalne postojanke britanske pehote in oklcpmških sil. Tudi v Kifelu se je ojačil ameriški pritisk. S podporo številnih borbenih letal so prebile sovražnikove oklopniške osti vzhodno od Neuer-burga nemške zaporne postoianke ter napredovale v smeri proti dolini Prüm v smeri proti cesti Echternach—Gitburg. V težkih bojih pa so zajezile nemške rezerve sovražnihove vdore na po^ozdenlh grebenih na obeh straneh doline Priima. Ob spodnji Saari ie sovražnik, ki je napadal s podporo oklopnikov, v težkih meniain*,;h se bojih nekoliko razširil svoja mostišča na obeh straneh Saarburga. Vendar se mu ni posrečilo združiti mostišča med seboj. Pri Saarlautemu so se izjalovili sovražnikovi sunki. Južno od Saartv-ückna se nadaljuie-io boji na Soicherer H^hen. Ob kolenu Saare in Rliessa severno od Rnnr-gemfjnda so nemšM protisunki izravnali sovražnikove napade. Bern, 27. febr. Vesti iz Rumunlje kažejo, da se bliža notranja kriza, ki so jo po naročilu in s podporo Sovjetov izzvali rumun-ski komunisti, svojemu višku. Ministrski predsednik Radescu si sicer prizadeva, da bi prikril njen pravi značaj, vendar ga dogodki sproti demantirajo. V radijskem nagovoru rumunskemu narodu je Radescu sporočil, da se je v državi vnela »nekaKa državljanska vojna« in da je prišlo do izgredov ne le v Bukarešti, temveč tudi v številnih podeželskih mestih. V Bukarešti so demonstrantje obstreljevali notranje ministrstvo, pri čemer je neka krogia udarila v neposredno biižino pisalne mize generala Radesca. Policijsko predsedstvo je bilo Izpostavljeno pravi ognjeni toči, vendar ]e policija naval demonstrantov vzdržala. Končno je Radescu sporočil, da je vojska dobila povelje takoj uporabiti orožje, če bi jo uporniki napadli. Dejal je, da uprizarjajo nemire -»ljudje brez Boga in domovine,« ki so med narodom v veliki manjšini, a si hočejo priLoriti oblast s terorjem in protizakonitimi dejanji. Kljub tem Radescovim meglenim izjavam pa je jasno da gre za načrtne izgrede ko-mun:stov, ki hoicjo po navodilih Kremlja vreči Radescovo vlado in jo nadomestiti z izrazito komunistično. To potrjujejo tudi poročila iz sovjetskih virov samih, ki simpatično govore o rumunskih nemirih in jih "označujejo za »protestne manifestacije* ru-munske narodne demokratske fronte, torej rumunske komunist čne stranke. Moskovska poročila pravijo tudi, da sta policija in vojaštvo streljala na demonstrante ter jih tako prisilila k silobraau. Sovjeti in po njihovem naročilu rumun-ski komunisti postopajo t:čno po stih metodah, katerih se je posluževal bol ševizem v vseh deželah ld so se mu podvrgle ali ki jih je spravil pod svojo oblast. Ce se zdi Kremlju, da bcl ševizacija kake dežele ni dovolj nagla, uprizori nemire, da sc potem komun -cm v zmedi hit.eje polasti oblasti, pri čemer uživa vso podporo sovjet-skih okuoaci iskih čet. Tako je bilo v letih 1940 41. v baltskih državah, tako je sedaj v Rumuni ji ln Ista r>ot je vidna že tudi na Finskem in v Bolgariji. V nedela- ponoč: so močni oddelki orož-ništva v Bukarešti zasedli kraljevo palačo, poslr/nia ministrstev, pešto in še ne-katere cl tve z-^r^be. O krvavih izgred:h poročaio tudi iz drirrlh rumun-kih mest. Po i ob1"1 enem nnročlu demonstranti povsod z lotevajo od.st-ip R&depca ter imenovanje vlade »narodno demokratične fronte,« to se pravi izrazito komun'tetične vlade. Iz vse°-a se vi-ii, da v Kre^lni riT> več zaiovoljni z r'rwdanlo rurmnwko via do temveč hočHo nadomestiti z vlado, ki bo še bolj poslušno orodje sovjetšlce po- litike. Dnevi Radescove vlade so očividno že šteti. Rumunski narod se je s tem, da se je izrečil boljševizmu, sam oropal vseh možnosti, da bi še živel samostojno življenje. Tudi na Madžarskem se že začenja S Stockholm, 27. febr. Sovjetski radio je sedaj prvič kritiziral madžarski debrecinski odbor, poroča »Expressen«. V komentarju o govoru »ministrskega predsednika« Mi-klosa v Szagedu je dejal radio, da je džarski narod podelil tej vladi svoje zaupanje le kot predujem. Nova usmeritev madžarske zunanje politike je odvisna od notranjepolitičnih faktorjev, izmed katerih bosta najvažnejša agrarna reforma ter uporaba nove madžarske armade. Treba bo misliti na stari pregovor, da pomenijo dejanja mnogo več kot lepe besede, je dejal moskovski radio ob koncu svojega poročila. Beguaaskl Poljaki zapišafo L33£ä£n Konee sramotnega poglavja angleške politike Stockholm, 27. febr. Poluradni londonski Observer poroča: »Potem, ko so Churchill, Eden in ostali visoki britanski politiki ve.* dni poizkušali, da bi pripravili londonske emigrantske Poljake k drugačni politiki napram krimskim sklepom, je bila Arciszevv-skega vlada prisiljena Izvršiti takoj vse priprave za odhod iz Anglije ter za nastanitev v kaki drugi deželi. Poljski emigranti so izjavili, da britanska vlada praktično nič več ne priznava poljske vlade. Zato moramo računati z možnostjo, da bodo kaj kmalu poljski emigranti prestavili svoj glavni stan v kako drugo deželo.« AJrcfst t:pc£jsfre vofske" Armadam, 21. febr. Kakor javlja agencija Reuter, je speročila pol ska telegrafska agencija, da je Imenoval »predse inik poljske republike* generalnega poročnika Vlad slava Andersa za namestnika vrhovnega poveljnika poljrk'ih sil. Prevzel bo posle dosedanjega vrhovnega poveljnika generalnega poročnika B:ra Komorowskega. Reuter pripominia, da britanska vlada o tej zadevi ni b !a vprašana te. zato za njo ne orevzema ni kake o'go vorn osti. Kakor Reuter dalje j a vl: a je izjavil general Anders v nekem dnevnem povelju »polfskrn ob "roženim silam«, da prevzema mesto vrhovnega novelinika v »najtežii uri za Poljsko-«. Anders označuje predsednika kot zflkon'te^a zastopnika suverenosti poljske republike ter lond'nsko poljsko vlado kot zakonito poljsko vlalo. f i Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št- 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Nova komunistična prevara Anglija je le še s!!a fisugaga razreda Ucptov.tve angleškega lista o sa&mft katastrofalne Cliurch Sove politike Stockhofen, 26. fe*>r. Svet nd potreboval šele opozo. ila angleškega lista »News i Statesman« da bi zvedel, da je Churchill i s svojo katastrofno politiko popolnoma za-prnvil britanski imperij. Vendar je treba zabeležiti kot pctrdilo za nemško so'.bo, zastopano od pričetka vojne, da ugotavlja »News Statesman« dobesedno: »Zavedati se moramo, da more igrati naš majhen otok v koncertu velikih sil le drug: raz ed_ no vlogo, če prav sto i nav;!ezno z Zedi-njenimi državami in Sovjeti na isti stopnji» To spoznanje je verjetno pot-diia tudi trojna konferenca v Jalti, kjer se je nedvomno pokazalo, da je Anglija za grala svojo vlogo vodilne sile. Stalinovo posto-.! pan:e s Churchiilom pri naročenem obisku i v Jalti pove bolj, kakor vsi angleški k--mcnt'T i, kako zelo je ta haaarder uničil i angleški prestiž. »News Statesman« pravi nadalje: »Ve-' lika Britanija ne bi smela poizkušati, da js za vsako ceno velesila temveč bi si mo. , rala prizadevati, da prevzame vodstvo dru..x>adno cd Tucheler Heide med Landeckom in Ko. nitzom je dosegel sovražnik vdor ki pa so ga nemške čete po dovedbi rezerv zajezile. Na Tucheler Heide so močne nemške sile uničile neko vdrlo sovjetsko bojno škurpino te. pomaknile svoje postojanke proti jugu. Nemški obrambni ogenj -e razbil čete lesnega sovjetskega naipadalnega krila. Ostanki so se umaknili nazaj na svo. je izhodiščne postojanke. Posadka Graudenza 1e kljub stalnim so-vjetnldm letalskim napadom dosegla zopet popolne obrambni uspeh. Mešane napadalne kolone so napadle na vzhodnem robu mesta močno sovjetsko skupino ter io pognale po trd-h bojih nazaj na pre 1 trdni«v. sko ozemlje nemškega obrambnega ob'-oča. Na južnem boi šču so nemške čete odbile vse boljševiške sunke. Boji v It?£fl V srednji Italili so boji začasno popustili. V pogorju Monte Balve lera se Je omejil sovražnik na p-samezne izv'dniSke sunke in obstreljevanje. Dalje vzhodno so odgovorile nemške čete britanffcim izvid-n;škim sunkom zapadno od Cotign:la ob Seniu s protisunki ter so po+.'snile sovraž-nilia nazaj na Izhodiščne položaje. f • j— i--------- . formulirala svojo zaupnico. Prvotni mnogo bolj konkretni in cdločni osnutek so po daljšem posvetovanju opustili. Ogorčenje Švicarjev Bern, 26. febr. Neki članek lista »Solo-thurner Zeitung« piše z vso ostrostjo proti »neznosni brezobzirnosti in nesramnosti« najnovejših ameriških kršitev nevtralnosti. ; Časopis pravi, da je v obmejnih ozemljih i severnovzhodne Švice nastala razumljiva i nervoznost. Čeprav so po katastrofi v Schafhausenu zagotavljali, da se taki dogodki v bodoče nikakor ne bodo več ponovili, je doživela sedaj Švica nove slične primere. Ponovne težke kršitve njene nevtralnosti s strani ameriškega letalstva so izzvale resno nerazpoloženje. Napaden ni hll morda le kak obmejni vogal temveč so letala preletela in brez pomisleka bombardirala ali obstreljevala obsežno ozemlje. zaradi kršitev nphove Angloaiftsrlčanih Članek ugotavlja da so v vojaških strokovnih krogih nad vse začudeni in ogorčeni soričo tega nezaslišanega nepriznavanja švicarske suverenosti na ozemlju, ki nudi pri pravilni izobrazbi in orientaciji toliko značilnih točk. da je pomota skoraj nemogoča. V Švici so danes mnenja, da bi se to, kar je bilo možno v Schafhausenu ter se sedaj dodaja v bližnjih in oddalienejših ozemljih, ponovilo lahko v ojačeni meri tudi kie drugje. Švicarji imajo neprijeten vtis. da zavezniško letalstvo ne jemlje vse stvari dovolj resno, čeprav bi se kaj lahko izognilo kršitvam švicarske nevtralnosti, ako bi to hotelo. Moštvu primanjkuje skrbnih zemljepisnih navodil ter volje, da bi spoštovalo tuje ozemli» t&lovaji so kakor sence izginili v noc« Vojni poročevalec Gerhard Meyer of&suje spopad s tolovaji v del ni Pada .... 26. febr. PK. »VI pisarniški smrdljiv- ci, vi pljuvalci črnila! Kaj je z vami!« Tako so včasih nekoliko surovo govorili topni-čarji, kadar so prišli z baterijskih postojank v štab. Toda to zmerjanje« ni nikogar užalilo, ker vedo topničarji prav dobro, kaj vse sta napravila štab in pisarna zanje in kako pozna pisarna trdote življenja za topovi, štabni desetnik Th. se je tudi le zasmejal, ako ga je kak topničar zopet udaril po rami. Neke noči je moral Th. z oddelkom mož spraviti orožje, priprave in drug material z nekega oddaljenega mesta k poveljstvu oddelka Medlo so se svetil« snežne poljane v ravnini Pada, ko je drvel voz z zatemnjenimi lučmi po zaledenelih cestah. Naenkrat se je ustavil, ker so teme zletele proti vozilu roč.:o gi anate. 'tolovaji so se tu skrili v zasedo ter so otvorili d, v ji ogenj iz pušk in avtomatskih pištol. Potniki so v hipu ooskakali iz voza. pred vsemi pa »pisar« Th. že si je usvojil poveljstvo in začel ukazovati: »Streljajte! Krijte se!« itd. Kar naenkrat je napravil nekaj, kar je kasneje izzvalo mnogo veselega odobravanja Kakor mnogi pisarji, je tudi Th. kratkoviden. V trenutku, ko so vsem ostalim piskale krogle okrog ušes ter so iskali kritja, si je polagoma izvlekel debela očala, jih skrbno osnažil, ter nato z njimi pogledal na levo in desno. Potem je pograbil za ročne granate ter je skočil po zasneženem jarku proti ognjenim bliskom strojničnega ognja ki so se svetlikali na drugi strani ceste. Z naglim zamahom je vrgel granato pred tolovajsko gnezdo. Približal se je še bolj tolovajem, ki so mu kričali v nemščini: »Vdajte se! Vdajte se!« »D*1''- v . ..ical Tli. v odgovor, ves divji ir 1 iti, »pridite sem, tu boste še i. kuj lic-ivrli";; In že so zletele nove rocu- Primorski rojaki gledajo na sodelovanje slovenskih komunistov z italijanskimi ba-doljevci in italijanskimi komunisti z naraščajočim zgražanjem in odporom, saj se dobro zavedajo, da si ti po 8. septembru 1. 1943. glede svojega odnosa do Slovencev nikakor niso spremenili, najmanj pa v taki meri, da bi se sedaj celo z orožjem borili za slovenske koristi. Drugače gledajo na to vprašanje slovenski komunisti in pod njihovim vplivom tudi vsi tist, ki so se zapletli v sodelovanje z njimi. Komunisti pojmujejo tudi sedanjo vojno ln vse njene probleme samo v duhu svoje mednarodne ali bolj točno: protina-rodne ideologije in mimo odprtih vprašanj med posameznimi narodi skušajo ustvarjati enotno fronto mednarodnega komunizma kot sredstvo svojih prevratnih načrtov. V tem duhu in cilju so klicali tudi v slovenske kraje italijanske komunistične brigade kot pomočnice svoje revolucije pri nas. Spričo vedno večjega odpora slovenskih narodno zavednih množic proti takemu sodelovanju za mednarodne cilje, so ga komunisti morali utemeljevati z narodnimi koristmi, češ da se tudi ti tujci borijo v sestavu njihove »narodno osvobodilne vojske« za »osvoboditev in združitev "slovenskega naroda«. Posebno pereče je bilo to vprašanje za komuniste na Primorskem, kjer ljudstvo po tolikih lastnih izkušnjah nikakor ne more razumeti, da bi se italijauiske badoljevske in italijanske rdeče brigade, ki siljo v naše kraje in kl se med seboj zelo dobro razumejo. resnično borüe za naše narodne koristi. Da potolažijo vznemirjeno primorsko ljudstvo, so se poslužili komunisti nove taktike, po kateri je »Slovenski poročevalec« ■ dne 2. decembra lanskega leta objavil str-mečim Slovencem naslednje: »Italijani, ki prebivajo v narodnostno mešanih krajih na naših zapadnih mejah, predvsem pa v Trstu, nočejo stati v težki borbi slovenskega naroda ob strani... Ti Italijani so se združili v organizacijo in so aktivno posegli T borbo tako na vojaškem kot na političnem področju. Organizacija izdaja svoj tednik »H nostro avvenire«, ki v svojih člankih izraža voljo italijanskega prebivalstva v Trstu in Primorju, da se priključi Titovi Jugoslaviji ...« In v lističu, namenjenem tolovajskim krdelom na Primorskem, beremo T številki z dne 28. januarja t. L članek z naslovom »Bratstvo v orožju«, v članku pa tudi tole: »Na Primorskem se bori v sklopu IX. korpusa NOV in POJ cela italijanska divizija »Garibaldi«. Borci divizije »Garibaldi« so ljudje — novega tipa. To niso šovinistični imperialisti. Garibaldinci se danes borijo na slovenski zemlji pod praporom Titove vojske, borijo se za iste cilje ...« Podobnih nesmiselnih stvari iz novejše in najnovejše komunstične »literature« bi lahko navedli še mnogo. Tako skušajo komunisti z lažnim sklicevanjem na narodne koristi opravičiti pred našim ljudstvom svoje sodelovanje z italijanskimi komunisti in verclcmnimi savojcL Pri tem namenoma pozabljajo na resolucijo Italijanske komunistične stranke z dne 16. novembra 1943, ki bistveno nasprotuje gornjim trditvam slovenskih komunistov in ki doslej še ni bila ne preklicana in ne spremenjena. Tako prihajamo do absurdnega položaja, da italijanski rdečkarji in bado-ljevci svojim simpatizerjem zatrjujejo in dokazujejo, kako se slovenski tolovaji bore za to, da bi bil Trst italijanski, slovenski ofarji pa v isti sapi prepričujejo svoje pristaše, da njihovi italijanski »tovariši« nimajo bolj vroče želje, kakor da Trst izro-če Titu. V normalnih razmerah bi bila seveda tar ka dvojna igra hitro razkrinkana. Dane« pa, ko so premnogi izgubili sposobnost treznega in samostojnega preudarka, računajo tako slovenski kakor italijanski komunisti, da bodo mogli tudi v tem pogledu spretno v kalnem ribariti. Italijanski javnosti niti ni težko, da svojim komunistom verjame, saj ve, da se v nacionalnih zadevah prav nič ne razlikujejo od badoljevcev in da Je italijanski komunist v prvi vrsti Italijan, potem šele komunist. O slovenskih komunistih se to ne da trditi. Za nje velja prav obratno: oni so v prvi vrsti komunisti, a vse drugo Jim je malo mar. To bolj ln bolj spregledujejo tudi ljudje, ki so dolgo stali pod vplivom njihove agitacije. Zato se jim tudi najnovejša prevara, s katero bi radi pred primorskim in ostalim slovenskim ljudstvom olepšali svoje zavezništvo ln pobra-timstvo z italijanskimi komunisti in bado-ljevci, ne bo posrečila in ne bo mogla omiliti ljudske sodbe in obsodbe njihovega narodnega izdajstva. granate proti nevidnemu sovražniku. Tudi ostali vojaki so streljali, kar se je dalo. Nato so videli nekaj senc, ki so izginile v noči in snegu. Sovražnik je bil pognan v beg. Toda štabni desetnik še ni bil zadovoljen. »Pripravite ročne granate, nabijte puške in za njimi!« Se preden so bili gotovi, je prišlo ojačenje, toda tolovajev že ni bilo več. štabni desetnik, »pisar«, je dobro opravil svoje delo. Bolfseviško divjanje na SlavaSkem Bratislava, 27. febr. Po boljše viškem vkorakanju v Preschau so Sovjeti prisilno mobilizirali vse moške od 16 do 60 let. Prebivalstvo je moralo oddati vsa živila ia denar. V mnogih slučajih so posilili žene in na pol dorasle deklice. Stavke v Ameriki Stockholm, 27. febr. Kakor javlja agencija Reuter, so se skrbi, da bodo dovedle izgube proizvodnje jekla v poslednjih par tednih do velikega zmanjšanja ameriške vojne proizvodnje, v ponedeljek še povečale zaradi nevarnosti popolne ustavitve dela v Carnegie Steel Company v Illinoisu. V podjetju Gary stavka že več sto delavcev ter grozijo, da bodo ustavili delo v vsem podjetju ter tudi v drugih oboroto. valnih podjetjih v deželi. Zaradi stavke 15.000 delavcev v podjetju Chrysler Corporation je onemogočeno de-v 13 nadaljnjih tovarnah iste družbe Y Detroitu in Chicagu. Stražarski Trst, 25. februarja. Poročati smo že, da so častniki Slovenskega narodnega varnostnega zbora na Primorskem ob obletnici ustanovitve tega zbora poklonili svojemu ustanovitelju in poveljniku polko vn_ku Antc-nu Kakalju častno darilo. V dan est in hvaležnost svojemu zaslužnemu poveljniku so hoteli Izkaza .ti tudi podčastnik; SNVZ Dne 19. t. m. ob 10. dopC'ldne so mu po-posebni deputa-ci;jl izročil marmornato plcečo aa peresa s primernim posvetilom. Voditelj njihovega odposlanstva štabni narednik Franc Kar-vin je nagovoril g. polkovnika Kokalja v imenu vseh podčastnikov SNVZ. Očrtal je zasluge poveljnika za ustanovitev in razvoj narodnih varnostnih straž ter poudaril zaupanje, ki ga goje za poveljnika vsi stražarji s podčastniki in častniki na čelu. »Slišali ste klic Trsta — je med drugim dejal govornik podčastniškega odposlanstva — klic kromenitega Krasa, sončne * Visoko odlikovanje. Vodja pomorskega prevoza vojne mornarice kontreadmiral konrad Engelhardt, ki si je stekel velike zaiiiuge pri vodstvu pomorskih prevozov, je prejel od Führerja viteški križ vojnoza-siužuega križa z meči. * Smrt norveškega finančnega ministra. V Oslu je umrl norveški finančni minister Predrik Prytz, ki je bil na tem mestu od 1. februarja 1942. Učakal je starost 67 let ter je bil s Quislingom soustanovitelj Nas-jonal Samlinga. 5D1- .ieiii je izjavil milr-nskemu zastopniku DN-3-j a, da je trenc-tno glavna naloga novega ministrstva vzpostaviti znosno razmerje med življenjskimi stroški in plačami, ki ga nameravajo urediti tako s strani cen, kot s strani plač. Minister je napovedal črni borzi najostrejši boj. * Dosti imajo zlata, a malo kruha* V Franciji narašča zaradi nezadostne živilsko oreskrbe razburjenje, sporoča pariški dopisnik »Folkets Dagbladeta«. Parižani se ne brigajo več za to. da so zavezniki zavzeli Alzacijo. Zanja je vprašanje preskrbe s surovim maslom mnogo važnejše. Vse letošnje leto namreč ni prišel v Pariz niti gram masla. Več ton ga je bilo sicer na poti, a so vsega pokradli. S preskrbo z živili sa bavi tudi londonski -Economict«, ki piše: Francija nima toliko finančnih, kot predvsem gospodarske in psihološke potrebe. Francoska banka je polna zlata, dežela r,a gladuje. Najhujše je pomanjkanje vse.ko- r-inih surovin. Vzrok za vse težav? je neciostatek prevoznih sredstev. IZ LJUBLJAHE u— Novi grobovi. Za vedno je zapustil svojce g. Vinko H a j n a e k , kurjač drž. železnic. Pogreb bo v četrtek, 1. marca ob oot 9. uri z žal, iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu. — Po dolgem trpljenju je umrla ga. Anica Trost, rojena Jakliči Pokojnica leži na Žalah v kapelici sv. Jakoba, Pogreb bo v sredo. 28. februarja ob 4. popoldne izpred farne cerkve na Viču na vi-ško pokopališče. — Dotrpel je Jože G r a -š e k , priv. uradnik. Pokopali ga bodo v Tedo 28. t. m ob poi 11. z žal, kapelica .sv. Petra, k Sv. Križu. — Umrla je dobra mati in stara mati, ga. Marija Korošec. Pogreb bo 2S. febr ob pol 9. z žal, kape-"\ca sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Kri-.ro. — Prenehalo je utripati srce ge. Anice K c s o v i n c , roj. Kom. Pokojnica leži v kapelici sv. Jožefa na Žalah, v zadnji dorr ok pa jo pospremijo v sredo 28. t. m. ob pol 10. don. izpred evangeljskega pokopališča. — Pokojnikom bodi ohranjen blag rrnomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! u— Dr. Fran Kandare na zadnji poOL V ponedeljek dopoldne je nastopil nepozabni dr. Fran' Kandare svojo zadnjo pot v večnost. Prod kapelico sv. Nikolaja še je zbra-a velika množica njegovih znancev in prijateljev, zlasti v velikem številu ao bili zbrani stanovski tovariši in pa njegovi sodelavci v teiesnovzgojnih in športnih organizacijah, v katerih se je pokojnik udejstvo-val dolga desetletja. Bii je izvrsten telovadec in pa sabljač, ter si je pridobil na mnogih tekmah častna darila in diplome. Pre-d moiilnico so pevci zapeli pretresljivo :?alostinko, nakar je krenil žalni sprevod na svetokriško pokopališče. Tudi v cerkvi so se pevci poslovili* od dragega pokojnika z žalestinko, nakar so prenesli krsto 3o gro-'••a. Nemo ie stala množica ob preranem grobu, ki je sprejei vage nepozabnega pokojnika. V častnem številu so se udeležili pogreba tudi lovr-ki tovariši, vsi s smreko- irni vejicami v gumbnicah. — Pokojnega ••lr. Kandare ta, ki je bil vedno kremeni t in ridločen značaj, bomo ohranili vsi v častnem spominu! — at. u— Po prvi reprizi »Čarobne piščall«.. •Jprizoritev Mozartove opere ^čarobna pi-ščal« je najboljši dokaz, kako srečna je biia zamisel sedanjega upravnika g. Herzoea 0 ustanovitvi Dramskega in Opernega Studia, ki sta oba pokazala toliko življenske sposobnosti in zdravih umetniških ambicij. Nedvomno bo tako pripravljena »čarobna piščal« imela še pri csli vrsti predstav enak uspeh; te predstave pa utegnejo biti tem olj zanimive, ker bedo v posameznih vlo-gah alternirali razni mladi igralci. Za na-študiranje »čarobne plačali« gre vsa hvaia 1 a priznanje g. ravnatelju Poliču, ki je pripravil uprizoritev režisersko in muzikalno in 3 svojo veliko gledališko izkušenostjo bistveno pripomogel, da so naši operni na-raščajniki tako uspešno prestali važno odrsko preizkušnjo fn vzbudili najlepša na-r,ej,2 v nadaljnji razvoj. u— Kapi snega po ulicah že vodno precej ovirajo promet. Z večine najprometnejših cestisč so sneg že zvozili v etinjgo Ljubljanice, ponekod pr. so ob pločnikih še vedno precejšnji kupi, ki znatno ovirajo promet, zlasti pa dostavo blaga na dom in odvaža-rije smeti. Prav zadnje dni so začeli trgovci r, kurivom v večji meri dovažati določene količine drv svojim strankam, pri tem pa, imajo zaradi zledenelih kupov snega še vedno marsikakšno nevšečnost. Včeraj dopoldne je nek voznik s tovorom moke na vsak način hotel spraviti težke vreče z voza. med tem, ko je že voz cestne električne železnice čakal na zastavljeni progi, šele na posredovanje stražnika se je umaknil in potem s primernejšega mesta zlagal svoj tovor. u— Peki, pozor! V sredo 28. februarja 1945 od 15—18 pri.lite po nakazila za moko v našo pisarno, kjer hkrati tudi plačate. -— Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov v Ljubljani. ti— Poir? za prijavo odvzetih kole*. Po naročila šefa. pok-aj:nske uprave z dne 16. H. 1945 II. it. 1215/1 poziva mestno županstvo ljubljanske prebivalce, ki so im biia kolesa po 8. septembra 1943 odvzeta od nemške voiske ali njenega spremstva, doroobranstva, policije itd., naj vlože ni mesenem županstvu pismtno prijjivo, ki naj obsega naslednje roditke: 1. priimek in ijn« lastnik» ko!e«,a ; 2. njegovo stanovante;. 5. «•■•HMČb® koles« (moiko, iensko) m njega evidenčno Številko, 4. dan. ko )e bilo kolo odvzeto; 5. kdo je kolo odvzel (nemška votska ali njeno spremstvo, do-mofcranstvo, policiia itd.), 6. ali ie za. odvzeto kolo že dobil plačilo ali ne. — Prijave, ki $o takse proste. je treba cddsti do 1. marca pri vratarju mestnega 2nf>«n»nri, priti.. Mestni trg 27. n— Darovali so: za stare in onemogle v mestnem zavetišču Emil Kandare 200 lir v počastitev spomina dr. Franceta Kanciareta in prodajalke a Fogačarjevega trga 400 Ur namesto venca na grob Ivane Fiorjančičeve; za Dom aleplh rodbina Vfc-lovič 150 Ur v spomin dr. Prana Kandareta; z« .«lepo mladino pa v počastitev spomina dr. Otona FettiAa gofF* -Ttr-ranja 200 Ur. svojemu poveljniku i Goriške, vinoroine Vipave, prijaznega Tolmina, Kobarida in Bovca, visoke Idrije, tople Ajdovščine in krvavega Cola. Vse to ste prevzeli in pc-vsod ste razširili naše postojanke. Težavna in trudapolna je bila pot, sto ln sto problemov se je pojavljalo vsak dan. Premagali ste jih in ste odprli naši besedi svobodno pot.« Štabni nareinik Karvin je na koncu izrekel hvaležnost in popolno zaupanje podčastnikov SNVZ svojemu poveljniku ter obljubil, da ga bodo tudi v bodoče podpirali z vso silo, tudi z zastavitvijo svojega življenja. Izročeno častno darilo naj priča poveljniku o zvestobi n vdanosti pol častnikov in moštva. Inspektor SNVZ polkovnik Kc4talj se je gin jen zahvalil za darilo ter izcaze vdanosti in zvestob». Z zahvalo za dosedanje požrtvovalno delo je pozval stražarje, naj ohranijo tudi v bodode svojo borbenost in požrtvovalnost. ti— Tvrdka Ivan Jax in sin v Ljubljani je darovala Podpornemu društvu za gluhoneme mladino v počastitev spomina blagopokojr.ega g. Raimunda Sitterja zne^ak 500 lir. — Neimenovani pa je daroval istemu dru&tvu v dobra namens SOüO lir. — Obema dobrotnikoma se društvo najiop.eje zahvaljuje, u— Redni letal občni zbor Glasbene Matice ljubljanske se bo vršil v ponedeljek 12. marca ob 18. url v Hubadovi dvorani. Na dnevnem redu »o poročila društvenih funkoijoiiarjev in volitev, norega odbora. u— Dr. Volovšek Vladimir, špectjallst za ustne in zobne bolezni, se je preselil v Gosposko ulico it. 3 in od 1. marca aope-t redno ordinira u— ßruütvo in Zadruga malih gospodarjev obveščala, da poslujeta za svoje člane vsak dan (rasen sobot) od 8. do 1(1. ure in od poi 15. do pol 18. ure. Krmila prejmejo samo člani, ki so za leto 1345. poravoali svoje obveznosti napram društvu aii zadrugi. Nakupovalnica Socialne pomoči kupaje stara oblačila, obislev, perilo, posteljnino itd. po dnevni cen,. Z GoreffjsScega V Kranju je sklical nadomestni Gauleiter Thirr.el sestanek voditeljskega zbora narodno socialistične stranke. Slični sestanki političnih voditeljev so bili tudi v Radovljici in Kamniku. Povsod so se obravnavale tekoča vprašanja ter so bile podane smernice za bodoče delovanje. Nemški državljani rojstnega letnika 1998 na koroškem ozemlju se morajo v najkrajšem času javiti pristojnim policijskim oblastem in predložiti po dve siiki za vojaško izkaznica Iz Trsta Smrt plemenitega narodnega mota. V Labinju v Istri, kjer je v visoki starosti 85 let nadučltelj v pok. g. ( je začasno bival, je umrl Zlata po cestah Naša gospodinjstva ao dobila ▼ tej strni tudi nekaj slezijskega premoga. Sodba gospodinj o njem je bila: daje mnogo gor-kote, hitro zgori ln pušča ostanke. Z njimi so ob poledici potresali ceste ln ulice, ali o* ao iih zmetali v zaooje za smeti. Jakob Starec, rodom iz Barkovelj pri Trstu. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal njegov svetel lik v trajnem spominu. Bil je človekoljuben in plemenit naroden mož, dober družinski oče in prav tak učitelj na Krasu, kjer ga je narod cenil in spoštoval. Večji del svojega življenja je preživel v svojem rojstnem kraju, lepih Barkovljah, ob sinjem Jadranu v znanem kotičku pri »Rumeni hiši«, ki ga je nadvse ljubil in mu ostal zvest vse do svoje smrti. __ Z granato »e je poškodoval 7 letni Furij Piccini. Deček je našel granato na polju ter tako dolgo bezal vanjo, dokler ni eksplodirala. Furija so morali odpeljati v bolnišnico. Težak padec po stopnicah. Vratar Josip Trincanato. star 61 let. je imel delo na stopnišču, med delom pa je izgubil ravnotežje. padel po stopnicah ter se težko po-školovai na obrazu Trincanatova žena Ana, ki je pritekla v trenutku nesreče možu na pomoč, se je tudi sama poškodovala ne zapestju desne roke, vendar je njena poškodba lažjega značaja. BELEŽNICA KOLEDAR Sreda, 28. februarji: Bon an op DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leubroic, Itssijfc'»? cesta 1; \lt. P.a-nevee, Kongresni tr? 12; M-. Kom-jta.-, \*!\ li£a-£ka cesta. Zatemnitev od 18.25 do l.(i RAČUN POTRATE: »Aleirijec pušča v pepelu približno 10% gorljivih snovi — 4e koksa vedno uporabljivega »spodinj«tvo v Ljub-i le po dva kar tega DRŽAVNO GLEDALIŠČE Z zla trm križcem je bil odlikovan koroški rojak podčastnik VaJter Robnik iz Celovca. Odlikovane« se je že svoj čas odlikoval kot borec za nemško stvar. Ukrepi za. zagotovitev prehrane. Okrožni vodja koroških kmetov Huber je sklical v Celovec k posvetovanju voditelje kmetov. Podal jim je najprej poročilo o stanju prehrane. nato pa naglasil, da se je treba v pogledu preskrbe čimbolj osamosvojiti. Od živalske hrane Je treba preiti k rastlinski. Letos velja geslo: pridelati čim več krompirja, sočivja, žitaric in oljaric. Ukre-njeno je bilo vse za izkoriščanje še obstoječih zalog, pod zaporo so bili dejani domači mlini itd. Kdor ne bo oddal določenih količin krompirja, ne bo smel v bodoče gojiti prašičev. Huberjeva izvajanja je dodatno oojasnjeval še ing. Heinzel. Državna obrtna šola v Celovcu je do nadaljnjega ustavila pouk. Zaplemba stanovanj za bombardirance. Nadžupan v Celovcu je izdal razglas, ki pravi, da se zaplenijo v korist oškodovancem po letalskih napadih, ki so ostali brez strehe, vsi razpoložljivi prostori v stanovanjih. Nihče pa se ne sme vseliti v novo stanovanje brsz dovoljenja pristojne oblasti. Na dvs leti ječe je bila od celovškega sodišča obsojena 22 letna Marija Lanz iz La-vantinske doline. Imenovana je bila zaposlena kot služkinja v raznih gospodinjstvih ter je izkoriščala to priložnost za tatvine. OPERA Sreda, 28. februarja ob 17. operna predstava: Tannhauser. Red A. Gostovanje komornega pevca tenorist» dr. PöUerja Juli»» in basist» Orli Antoca. Četrtek, 1. marca ob 17. operna predava: Čarobna piščal. Red Sreda. Predstava Opernega studia. Opozarjamo, da je odslej začetek predstav v Drž. gledališču ob 17.30. Izjemi sta opeii •iannhausje«« in »Čarobna piščal«, ki se zaradi obsežnosti p. Je-ojau že ob 17. uri, Richard W.igner: »TANXIHUSER«. Romantična opf ra v treh deian^h. — Prevedla R. L. Petelinova. — Osebe: Herman, thüringiiki deželni grof — Orel k. g-. Tannhauser - dr. Pölzer k. g.. Wolfram von Eschen-bach - dr. Popov, WaJthe» von der Vogelveide -Uršič, Biterolf - Langus. Heinrich der Schreiber . R*-kovec, Reinmar von Zweter - Korošec. Elizabeta, neča. kinja deželnega grofa - Heybalova, Venera . Kogejev», Pastir . Zakrajškova. Štirje paži: Bukovčeva, Patikova. Zakrajščkova in Lobetova. — I. deinje: V Hörseiski gori pri Eisenachn dolina pred Wartburgom. II. deta. nje: Na Wartburgu. III. dejanje: Dolin» pred Wart-burgom. — Cas- Začetek 13. stoletj». — Dirigent: dr. D. Sva r». — Režiser is scenograf: E. Frelih. — Koreograf: P. Golovin. — Kostimi: J. Vilfanova. — Vodi» zbora: S Hubad. Prihodnja dramska premiere bo v aoboto, in «car B. S h» wo v» komedija »PYGMALION«. OddajniSka skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA. 28. FEBRUARJA 7.—7.10: Poročil» v nemščini. 7.10—9.: Jutranji koocert. Vmes od 7.30—7.40: Poročil* v slovenščini. 9,—9.tO: Poročila v nemščini. 12.—14.: Napoved sporeda, nato Glasba za premor (prenos). Vmes e bil? prava senzacija »miga. ki )o je dosegel Jeseničan Završnik % ) :2 nad c-diičaim Ljubljančanom Bogat»,cm, ki jc r udntib dveh srečaajih z istim nasprotnikom dvakrat zapore-doma zmagal neoporečno s 3:0. V ostiiem so v igrah gospodov uspeli Ljubljančani s 6:1 in znova dokazili, da so kot poedinci tesemškim tovarišem še zmerom premočni. V damskih igrah posamezno so prišle n» bolje Jeseničanke s 3:1 in tudi v samskem tekmovanju v dvoje so bile domačinke gladko uspešnejše. V igrih mešanih parov se je zelo opazil» odsotnost Bcdcnkove in prav to je bi! tudi glavni razlog, da so ie t tej disciplini zmagale Jeseničanke s 3:1. V celotnem pregledu je stsnje raznih točk naslednje: po igrah 8:8, po nizih 29:21 za Herme» in po golih 981 :909 — tudi v korist Hermesa. Posamezni izidi Gospodie posamezno: Bogataj—Zuvrinifc 30:22, 21:17, 21:23, 23:21, 19:21; Kamenšck—Falle 21-9. 21:13. 21:14; Dular—Vovk 24:22, 21 :11, 26:24; Mo-ran—Drolc 21*, 21:13, 21:14: Moran—Urbar 21 :t5, 21 :7, 21:10. Dame posamezno: Mučič—Mesar 23:21, 19:21, 15:21; Kamenšek—Urbar 19:21, 21:19, 15:21; Beden— Ferijm 18:21, 21:23; Kamenšek—Rostohar 21—13, 23—21. Gospodje v dvoje: Bogataj-Dular : Završnik-Vovk 21:17, 21:19. 19:21, 15:21. 22:20; Moran-Kamenšek : Falle-Urbar 21:17, 21:19. 15:2t. 21:18. Gospodje in dame v dvoie: Bogataj-M-jčif : Zirrf-nik Mesar 13:21, 10:21; Kameniek Kamenšek : Falle-Urbir 15:21. 21:18, 12:21; Dular-Beden : Urbar-Ferjan 21-18, 17:21, 21 :13. Dame v dvoje: Kamenšek-Muči? : Mesar-Urbar 20:22. 21:17, 20:22 in Beden Mučič : Rcctohar :Ferjao 21:10. 21:23, 15 :21. J5SK HERMES — odsek za boks. Pozivam vse člane odseka za boks. da sc zanesljivo udeleže obvezne«, sestanka v sredo. 28. II. cb 18. v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cest-. Udeležba obvezna ra vse stare in nove člane! — Načelnik. BEGUNKA ml« da. Sčo aapociitev v buffetu ali k.ikšno drugo, temu sli-dno dalo. Ponudbe Jutru pod »Dobra mo*«. 45-n-i KUHARICA starejša, "če čimprejšnjo z?pos! tev. Ponudbe Jutru po^ >7a pcel'tev«. 4527-1 BBOUNKA mlada,, z znani em nelBŽčtne in srbr>- hrvižčir.e, sapcxl:»? v pissrni all k? i fllčnrgs. Ponudbe Jutru pod -Lepo življenj»«. 4539 1. poe^pr^NTCO p^tenO. aa t-i k*y Iščem. M Jaki! Beethovnov» 15 T. 4548-la XTJHARTCO. ki bo po- jp-avljjla. tudi sob«, fjre.lrrsem v msnlSe go f podinjstvo. Yel:ko perilo izven h!*e. Pred.*tr--vlt! se dorv-ildne do 10. ure aJ| reoti veö«nt. Ni slov v Jutru. 4530-1 a POSTTtwemcO (trednüVi let. čisto, -ščer-r sn ■Jan od 8. do 4. ure Za-mtr<»k. kosi o Zglaslti s-od 9. do 11. tre Ler-sfkova 1«. 4578-19 GOSP POMO^nCO T»-;-dno Sn polteno, teko? •t>rejaiem. Sadov r Ju trn. 4555-1 .i VA.nrSKO »ak'vl sprejme mndl'tkl 8t;«la G-e^OrC. "tv«-.-* »-Vs C. 8. '<»f»4-44 VAJTNKO w> prrf vunje «ornlih <*elov. sprelme^n t,kol. Ißr« 4 4405-44 ▼AJEKCA m nöenj® strojno ldjuftaTničaTske Obrti, lš^e Strojna delavnica Andrei Zupzn. Ce!o»SJta Ceata 50. 4353-44 SESALKO centrifugalno, sovo. z motorjem, zi faiSnl vodovod, prodam Ka eglrd pri Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka 12. «037-« JNLET za pernice in aine, prodam ali ssamo-njsat. Naslov v Jutru, 4493-6 SPALNICO kompletno, d-.ibro ohranjeno, iz trdega lesa, prodan. Ga-fjevte» 98a. 4438-8 GNOJ greznični, ortd^m. Voiarskl pot 8. 4489-6 LIMONO V ČAJU dobro oadomešfta limonin eks-trakt Citrol. Stekleničko prinecite «eboj. D ogeri-Ja Anton Kani. Židovska nI. 1. 4447-® RADIO boljtt, 5-cevni, ugodno proda«. Zgladiti »e v trgwinl n» Poljan-ski e. 25. 4509-6 KOZE črne, lepe. zx o! a», prodam. Ponudbe Jutra pod »Krzno«. ČEVLJE n-eške. š'. 44. boxaete, nove. predvO'no b'sgo. z u>®Jeno podlogo. p-rodam ali zamenjam za protivrednost. — Pm-ager Liubliana, 10TT. 4516-6 OGRINTALKO, kmečko ruto, prodam. delomi :'amcnjnm. Obrski ul. 34. 4534 6 OBLEKE ženske, ko-ctum. blago zi kostum, pleteno jopco, m o'-ko 'Uknjo, vse lepo ohranjeno. prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 4536-6 PLASčEK srtmeki, s krznom in emko čepico esmrSe. snež-ke za 1—3-ietnegn. otroka, pl šarto tmo jopo za močnejSo o?ebp ter noro mo'ko športno obleko, vse zelo tfobro ohranjeno, pro dam. Našlo v v Jutru. 4543-6 1 k p VOLNE dom n če elfte. predene, prodam ali zamenjam za natti^-Mle Naslov v Jutru. 4526-6 SAKE . VHIpuo. eke čeVif« St 37 p-o-dftin. nri 5 ^re n*prej. Narfov v J"-1-^ 4W-« P5A rtoVe«ri friivnin. •npftdno prodsm. N#«'"v v J:?tru. 4576-6 RKPVT« v:n«k: ii» n**1-»' koznre-r. »ervis sa č*no k"VO, p-od-m aH zame nI oni. Naslov v Jufu 4575-6 DARILO d-msko precizno. prodam. Na«1'v" ▼ Jutru. 4559-6 KOSTUM temnomoder. iz prvovr-^nega predvojnega blaga, za Vtko po«tavo. prodfün. Zr-'nj-skeara o 5T. levo. 4563-6 VOZIČEK Športni, pro dam Rimska e 5. levo 4496-7 ČAJNI SERVIS Za 6 ofeb ter belQ posteljno pre-1 grlnjalo. ročno delo. prodam »li delno zamenjam Naslov v Jutru. 4556-6 BLAGO z* domsis dne-(vno haljo ali jutranji j Jopič, prodam. Naslov v Jutru. 4557-6 USMERJEVALEC Sele-nov, za usmerjevanje izmeničnega toka, joko-sti 1—3 Amp., kupim. Ponudbe Jutru pod »UconecJevaUc«. 4558-7 SLOVENSKO tn tule 1« poplovje ter ostrile izvir ne knjige in prevode -kupuje Janez Dolžan ~ knjigarn«. Strlt «riev« Ulica 4071 L.IUBLJ. rVON ^«rtt »amezn« letnike ln mesečnike kupim Ponudb» Jutru Dod »LJ Zvo"« 360«-T VOZIČEK otroški. ;lo-'ook »li športni, ku-lm. Plate lahko * nroti-- vrednostjo. Ponudbe Jutru pod »Voziček* 443^-7 ŽENSKO KOLO tudi brez pnevmatike, rven-tet 'no zt protivrednost. VtpJm Ponudbe Ju-u r>e>f5 vfomlsd 44^5 -7 ZNAMKE kompl. zb:rko al: posamezne partije, kupim Ponudbe Jutru pod •Znamke«. 3607-7 SLOV. KNJIGE dobre, kupim Ponudbe Jutru pod »Biblofil«-. 3606-7 JAJCA vil Ina, aa letošnjo pomlad, nai ponudijo perutr.ina.-jl v P'-gitrn! »2e?ozec Gallusovo nabrežje 33 4452-7 TEHTNICO kuh njsko dobro ohranieno, kupi™ Ponudbe Jutru pod > Tehtnica«. 4522-7 URO STENSKO lepo. moftke če vi i e i^. 41 ln ženske št. 40. prodam all Kamenjam. Ogled od 8 do 11 ure. Na-«lov r Jutru. 45137 2 PREBPOSTELJNIKA -n tekač kupi-p. Ponudbe Jutru pod »Novo«. 4501 7 MUF trn. perzijaner, nov aH dobro ohrsnj-n. kupim. Na slow v Jutm 4507-7 TEHTNICO avtomatično in decimalno, do 350 kg. kupim. Pripravljen na protiuslugo. Ponudbe Ju tru pod »Tehtnica«. 4500-7 BLAGO 2x2 m ai dekl športni pl»čč in nekaj svilenega poplln* ter trdo platno, pr-dam. Naslov v Jutru 4498-7 ČEVLJE St. 42 Strspa ene. morke, prodam — Naslov v Jutru. 4535-7 BLAGO aa otomano. ku pim »11 <*»ti n-ot'vr-d-nrrt Ponudb» .Totrn nod »TsoetJi«. - 4532-7 RAB tO kupmo. I-ifor-je t trtro«-''n; P«bn k o v v RoSni dol!-' 4546-7 BLAGO «vwtfwivo. se» žensko obleki in fön .p-* rat zt sušeuie In«, kupi«, e» tudi nameni-m ra protivrM-iost Naslov v Jutru 451« 7 ELFKTROMOTOR nn 'z-menifnt tok 5.5 do 7.5 P. H. kupim Ponudb' Jutru pod >Motor«. 4531-7 HARMONIKO klavinko. sa otroka, kupim. Ponu dbe Jutru pod »Ot-rVk -har.Tonika« 4492-7 KOLO moško, rabljeno, kupim ali zamenam »a radoapamt. Kobla-jeva St. 7. 4567-7 OBLEKO viakovrrtno ftaro moškp m iensko. perilo, posteljnino, pohištvo, razne preproge ifd., kupim Marij» Golob. Gmliuaovo nabr. 38. «960-7 KOLO moško ali iencko, v dobrem st?nju ali tudi nerabl eno, kupim. Ponudb® Jutru pod »Po-trebuter.K. 4564-7 PISALNI STROJ mrjšt. dorero ohianien n mofi-nejSl radija pirat. kupim. Ponudbe Jutru pod »P1»č».t. delno e hrano« 4551-7 KUKALA boliš a. gledalska. malih obtik. dobro ohranjena, kut« ^pt.ik Zaiec, paBa?,n. neb-itift-nlka. 4554-7 Zamenjam OTVAN velik, dobro ohranjen. mulo r,b!Jin, predvojni, zamenjam za protivrednost. Sv. Petra o. 8. 2* zvoniti. 4577-8 ČEVLJE delovne, visoke, rjave. št. 38, prodam ali zamenjam zt n zke p-o-menadne. Naslov v Jutru. 4520-8 FOTELJ lep. temnomo-der, zamenjam z» predvojno obleko za 1.76 m visokega mladeniča Naslov v Jutru. 4523-8 BLAGO z» moško obleko dobro, ped vojno, kupim al' »ameniam z» protivrednost. Ponudb« Jutru pod »Dobra rmt ajeva«. 4508-8 VOZIČEK športni. Belo dobro nhnmjen mme. njam *a protivrednost a!' kurivo Sublc. R-m «ka e. 7. 4514-8 ČEVLJE športne, št. 39 S-nske, nerojene. *ame-njam za št. 38. Naslov v Jutru. 4517-8 STOLČEK otroški, m žiro na kolesih gumljsate «koren.tfke 5t. H tn žen «ke štmpacne pol^e^ljo wv-renj«in proden Lesjak. Škofi» ul. «TT 4519-8 GUNJ t«r»no«iT. pr-me-ren Zn hlače alj rfifino. e»s.m zi tvot:»redno»t r>rvmidbe Jutru «-<1 »K?.r krtti«. 4905-8 BLAGO šnortae, b« mo o obteko. »TBnno« 4506-8 STTKf JO mo*ko. dnnsko. novo. velik« rwrtek Nastov v Ju tili. 4430-8 fi~ "''"'M NJIVO rodov tno, dr m v najem Ba protiiTednost. Ponudbe Jutru pod »Ski raj center«. 4297 17 NJIVO aH parcelo s» obdelovanje, vzame-r r najem. Ponudbe Jut-u t navedbo cene in kraja pod »Dobra zemlja« 4406-17 REALITETNA PISARNA HabJan Miro. C gaieto-va l'p, proda več lepih stavbnih parcel pc e»!o ugodni Ceni Tel. 36 9" 4140-20 PARCELO na lepem kraju, pod Rožnk^m. v izmeri 1000—1500 kv m aii več. kupim. Posredo valoi izključe-ni Ponudbe Jutru pod »Son&ai le?:n«. 4512-29 »VE STAVBNI PARCELI na severni strani Ljubljane. prodam z» 285.003 'n 570.000 Lir N-«'ov v Jtltru. 4571 -20 PARCELO man'So. v lz • 28o m. lahkn t takoi Ktz-dliiro. nt «»-jv«rr! strani Ltuhljane . nrodam v 270 !ir ; °amvf»>» Jutru ptv »Telo sOBLČna« 4572 20 "AR CELO stuvbno, ▼ v»Mko?tt 750 kr m nn kV. nuh; leffi, v bližini tramvaisk» postaje. prod-m Zi 570.00TI l r Ponudbe Jutru pod »Teren graenosml«. 4573-20 Stanovanje SOPO s po=ebn;m vbo dom po možnosti v centru. iščeta dve gospodični. v ©j, d-n odsotrj:. Ponudbe Jutru pod »Omamljeni begunki. 4540-23t SOBO opemljeno. za dve o»ebi, lšfem v centru al! v okoJ ci ftent-J.rkobs. Lahko poragam v gospodinjstvu ln prispevam s kurivo-rt Na-•lov v Jutru. 4547.23i SOBICO opr-mljeno, išče s 1. marcem Hiicd gospod Ponudbe Jutru pod »Mlad gospod« 4549 23« STANOVANJE enosob^o. « kabinetom, v Rožni dol ni. »v-en'am za Isto wOc-» ali dvosobno Ponudbe Jutru pod »V bli* ni centra«. 4542 21 SOBO ■ prarthn vbodner, v Šiški oddam samo z, neturallie Naslov v Jutra. 4521 -23 SOBO prašno. Oddam proti naturailjam. Naslov v Jutra. 4565-23 SOBO eno «li dve. na južni strani b-ez perl-I», t»koJ oddam v vili Ba Be4igrad«am Ponudb»» Jutru pod »Ena pr'T^a» 4562 23 SOBO opremljeno, leno, , sončno, oddam solidne-j mu geepodu B la»tn m perilom. Ponudbe Jutru pod »Solidnemu «ro*podu«. 4550-33 Sobe išče PRAZNO SOBO Po m..S no*tt 8 štedilnikom. i*6e »IvtIJ«. Ponudbe Jutru pod »Marec«. 4515-23* SOBO išfie pokrajinski uradn k. 'Vvnudfce Jua . ^ rod »Pok < naki«. ! 490t43a OSEBA, ki ie 19 H. 1915 ••zela v pekami Pi »kar strucnico z bei« ruto, nai jo vrne EHSen Angeli v Deiavfk; dom 4491-37 ntlZ. DAMSKI SALON Kosec, M;k)o6ičeva 18, sporoča cenjenim st-an-kam. d» na novo obratuje ter se vljudno pri poroča. 4487-37 KDOR KAJ VB „ bivališču gospe Mariie Po-klukftr-Kocjanč č in njenih treh otrok, naj to Javi Korespondentu Bvi esrOteg» Konzulata v Lfüblianl lAntrusova 14. te'e'on 26-57 44R6 3" ROKAVICO. ri«vo VIS njeno, sem lzs^ibil» v roboto po Erjavčevi cesti -tim, nai fih proti natrrndl vme na naslov: Cepon. Vofenjakova 10HI. 4533-37 ROKAVICO «Jcno. vol-TLe-na. sem iagubfl v tramvajskem »wo T»"0®1 Sv. Križu. Najditelja prosim, naj io P"*1 gradi vme V upravo Jn tra. 4569-37 O VRATNO RUTO, temnejšo. progaeto. volneno, pogrešam. Najditelja prosim, da io proti nagradi. ker Je spomin. Izrodi ▼ JaplJevl 13. 4574-37 OchinuuMM * NE SAMO ZA ZLATO Roman »Seveda,« je pritrdil, »a človek bi si mislil, da ste to zdavnaj preboleli. Poznali ga tako niste nikoli.« »Kapitan,« se je Heia zdajci odločila, »rada bi vas nekaj vprašala.« »Pojdite z menoj dol.« Petersenova kabina je bila na vsej ladji najbolj prostorna. V ozadju je stala široka postelja, a največkrat je vooče ni bilo videti, ker jo je skrival zastor. Na desni ja bna težka železna blagajna m zraven c^a miza, kjer si viclel z vijdKi pričvrščen pisai-ni stroj. Med obema iiuaina je bila nameščena krasna u£njena zofa; pred to je stala nizka mizica. Vse to je bilo domače da niKoli tega, posebno še, ker so krasiie stene razne vesele slike iz mornarskega življenja, Petersen je vzel iz stenske omare steitlen-ko portovca m dva kozarca. »Zdaj pa odvij svoj klopčič, dekle,« ja rekel in jo potisnil v kot na zofi. Kadar stroj ne dela, na ladji ni električno luči. Tedaj nastopi službo velika petrolejki, ki visi izpod stropa. Ta daje prijazno, meb-ko svetlobo. Petersen je nalil kozarec do polovice. Ladja je ležala dokaj mimo. Veadar je zgolj zaradi mirne vesti postavil steklenko v držalo, ki je branilo, da se ni mogla prevrniti. »Nu?« Heia je bila sklenila roke na krilu. Z vsem obrazom se je obrnila proti Petersenu. »Odkar pomnim, imajo .Mihaela' za Izginulega in izgubljenega « je rekia. »Ležal ja v Zaratulll — a vse to veste sami, kaj ne ? Nejasno mi je le nekaj — taka ladja, se pravi, taka velika, vendar ne more izginiti kar tako, tebi nič merti nič!« Petersen se je bil stisnil v drugi konic zofe. »Tako silno velik .Mihael' spet ni bil,« je dejal. »Imei je vendarle samo 4000 ton. A prava, dorasla ladja je bil, to da. In tudi pravega kapitana je imel. Najbrže ga je zalotila kakšna vražje huda burja — ta mu je morala zaviti vrat.« Porinil ji je kozarec. »Kapljica je dobra, vsak jo prenese. Po-kusite vsaj požirek!-: Ilela je srebnila. Vino je bilo ognjevito ji je vroče sleklo po grlu. »Morda je .Mihael' skušal uiti sovražni njeni kozarec nazaj na mizo. »Tak zastran tega si zdaj belite glavo?« S strani jo je ogledoval. Poznal je Helr> že Izza otroških let in zdelo se mu je, se js bila razvila v kaj zalo mladenko. Re^ mit'na je bila. Valoviti plavi lasje so ji mehko padali na obraz, venec dolgih trepalnic ji je senčil sinje oči — da, težko je bilo redi. da Kascb ne bi imel dobrega okusa. »Nemara je bilo tudi drugače.« Dvignil? je oči proti petrolejki, ki je bil njen širok: senčnik poslikan s strašanskimi morskimi pošastmi. »Seveda. Takrat je bila vojna. Saj veste, kaj mislim. Nihče ni skoparil z minami.* Obraz ji je pordel. »In če bi bila .Mihaela' ulovila kaka sovražna vojna ladja?« >Ulovila?« Petersen Jo je osuplo pogledal. Nato je zmajal z glavo. »To bi se bilo zvedelo, Hela. Prav gotovo bi se bilo zvedelo.« »Morda ej .Minael' skušal uiti sovražn' ladji, pa je ta streljala po njem in ga potopila?« »He?« Petersen je sunkoma odstavil kozarec, po katerem je bil znova iztegnil rok-"> »Kal pravite?« bilo kaj takega mogoče, kapitan, als se vam zdi docela izključeno?« »Ko bi bilo, bi se bilo takisto zvedelo. Hela Kakšne smešne reči si izmišljate. Prastrah me je pograbil. Res, treba bi bilo in čas, da se sprijaznite s to stvarjo.« Toda Hela je hotela dobiti gotovost. yZakaj bi se bilo tako zanesljivo zvedelo" Denimo, da Je ,Mihael', prav zato, ker ie bila vojna, privzel kako drugo ime. Moj očp je izpremenil nastavke in je morda vso ladjo prepleska! z drugačno barvo. In nekega dne je bil napaden in potopljen. V take. primeru se vendar nikoli ne bi bilo zvedelo, kaj?« sKdo vas je spravil na to misel?« Je napeto vprašal. Hela se je Izmaknila njegovim očem ; »Nihče.* >Ta ni zrasla nn vašem zelniku, Hela, nikar ne zamerite. Kdo vam je vdahnil to misel?« Kako težko je bilo lagati. Pa so ljudje, ki se jim laž kar iz rokava usiplje. Kako neki delajo? Hela je vzdihniia. Prav ni^ upanja ni imela, da bi se kdaj mogla kosa; i z niuni. »Kdo?« Medlo se je nasmehnile. »Nekdo ki hoče poiskati .Mihaelovo' razbitino.« Kaj je bilo Peter3enu ? Ali se je smejal ? Obraz je imel tako čudno nakremžcui. A smeh te spake ni bilo modi imenovati. Sicer pa je hitro minila. »Tako, tako« je ravnodušno poklmaS, »nekdo, ki misl! poiskati .Mihr i ovo' razbitino? In vi naj plačate iskanje kaj ne?< »še malo ne.« »Ne?« Petersen je segel čez presledek, k" ju je na zofi ločil drugega od drugega, in ujel Helo za roko. »Torej, dekle, n?točite mi čistega vina. Kaj se plete?« »Nič vam ne morem povedati. Nekdo h^-če poiskati razbitino. Nekdo, ki ie bil njegov oče z mojim vred ca .Mihaelu', ko se nesreča zgodila.« »Li ta nekdo vas m osmukal za vse prihranke?« »Cemu neki?« »Sam vrag si ga vedi. kakšna sleparija je spet to.« je Petersen zarenčal in izpust j dekletovo roko. ^Poiskati razbitino! 2iva duša ne ve. kje se je .Mihael' potopil in kako se je stvar zgodila. Pa hoče zdaj nekdo--oh ne, Heia., to so marnje same prazne marnje!« »Videti je, da mislita resno.« KINEMATOGRAFI KINO MATICA. *»Verdi.« Mana Cebotart. Benjamin Glgli. Predstave od 16. tn 19. url. KINO SLOGA. Andalazci-ite ne« — Carmen, ob 16. in 19. url. KINO UNION. Odličen cirkuSkl film »Velenastop-.. Leni Marenbach, Rudolf Prack, predstave ob 16 in 19. uri. PnnčlJ IF za potovanja, nabave, opro-mvai^ii stitve }n drug.e vlcge informacije: Komercijalna pisarna ZAJT | LOJZE, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 7. f Sporočam žaiostno vest, da mi je umrla po dolgem trpljenju moja dobra žxuiß hčerka, sestra ln svakinja, gospa ANICA TROST, roj. Jaklič i Draga, pokojnica leži na Žalah v kapelici sv. Js -koba Pogreb bo \ sredo 28. t. m. ob IG. url izpred Xarae cerkve na Viču na viško pekopai^če. V Ljubljani. 26. februarja 1945. IVAN TROST, koncertni mojster drž. gledališče ln rodbini TROST. JAKLIČ t Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče. stari oče in tast, gospod HAJNSEK VINKO kurjač dri. železnic Pogreb bo t četrtek 1. marca t. 1. ob ud * Ztl. kapele sv. Janeza, k Sv. Knžu, Ljubljani, dne 26. februarja 194). ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROO in ostalo sorodstvo Za uredfiifttvo: Milan Zadnek — Za izda-' slia: Stanko Virant — Za Narodno rao: Fran Jeran — Za inseratni del; Ljubcmir Volčič