PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
90.
kos.
V LJUBLJANI dne 9. novembra 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA:
605. Uredba o nadzorovanju parnih kotlov in posod pod pritiskom.
606. Sprememba klasifikacije predmetov, postavljenih pod kontrolo cen.
607. Pojasnilo glede takse na kolonjsko vodo.
608. Tečaji drž. vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo.
609. Odločba o plačilnem prometu s Holandsko, Norveško in ' Belgijo.
610. Pojasnilo o pobiranju prispevka za narodni zdravstveni sklad od dišečih olj.
Uredbe osrednje vlade.
605.
Na osnovi točke 3/a § 67. finančnega zakona za leto
1939./40. in po odobritvi ministrskega sveta predpisujem tole
uredbo
o nadzorovanju parnih kotlov in posod pod pritiskom.*
§ 1.
Splošne določbe.
Vsi parni kotli, parne posode in posode pod pritiskom so pod nadzorstvom državne oblasti. To nadzorstvo mora biti usmerjeno na to, da ustrezajo vsi parni kotli, vse parne posode in vse posode pod pritiskom sledečim predpisom te uredbe.
PRVI DEL.
Parni kotli in parne posode.
I.	PARNI KOTLI.
§ 2.
1.	Za parni kotel po določbah te uredbe se šteje vsaka zaprta posoda, v kateri se razvija vodna para s Pritiskom, večjim od atmosferskega.
Določbe te uredbe se ne nanašajo:
a)	na parne kotle, ki so v upravi in pod nadzorstvom ministrstva za promet;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	marca 1940., št. 58/XVI/141.
b) na parne kotle, ki so v upravi ministrstva za vojsko in mornarico in ki jih pregledujejo in nadzorujejo organi ministrstva za vojsko in mornarico po pravilniku, ki ga predpiše minister za vojsko in mornarico, potem ko stopi ta uredba v moč;
c) na parne kotle, v katerih parni pritisk ne presega 0,5 (polovico) atmosfere (skrajšano: atp), ako imajo varovalo, ki zanesljivo preprečuje, da se ta najvišji pritisk ne prekorači. Za zanesljivo varovalo se šteje:
ravna cev, ne višja od 5 (pet) m, z najmanj 80 mm svetlega premera, ki je z enim koncem spojena z vodnim prostorom parnega kotla v višini najnižjega vodostaja, na drugem koncu pa vedno odprta; v cevi ne sme biti vgrajena nobena naprava za zapiranje (ventili, zasunki ipd.);
v obliki natege zavita cev z enim ali več pokončnimi kraki, ki je z enim koncem spojena s parnim prostorom kotla, medtem ko je drugi konec vedno odprt; dolžina enega kraka ali vsota dolžin navzgor uravnanih krakov ne sme presegati, ako se cev polni z vodo, 5 (pet) metrov, ako se cev polni z živim srebrom pa 370 (tri sto sedemdeset) milimetrov; svetli prerez cevi mora biti tako odmerjen, da pride na vsak m2 kurilne površine kotla najmanj 370 mm2 ploščine prereza cevi, a tako, da ne sme biti notranji premer cevi manjši od 30 in ne večji od 80 mm;
vsako varovalo, ki ga odobri minister za gradbe posebej z odločbo;
č) na male parne kotle, pri katerih zmnožek števila atmosfer največjega dovoljenega obratovalnega pritiska s številom litrov celokupne prostornine parnega kotla ne presega 20 (dvajset), a morajo biti ti parni kotli opremljeni s po enim zanesljivim varnostnim ventilom;
d) na parne kotle, postavljene stalno na ladjah in plovnih objektih na jezerih, rekah in na morju; nanašajo se pa na parne kotle, postavljene na žerjavih, parnih batih ali podobnih objektih, tudi če bi bili na vodi.
2.	O predgrevačih vode in pregrevalcih pare predpiše minister za gradbe posebne določbe.
§ 3-
Pritisk in kurilna površina.
1. Z atmosferskim pritiskom se razume pritisk 1 (enega) kilograma na površino 1 cm2 (enega kvadratnega centimetra). Pritisk pare se označuje v atmosferah (atp), pri čemer se vedno razume nadpritisk (absolutni pritisk manj barometrski pritisk).
2. S kurilno površino se razume tista površina sten parnega kotla, katero z ene strani ližejo ognjeni plini, z druge strani pa moči voda. Kurilna površina se meri vedno na strani ognja.
§ 4.
Material in konstrukcija.
1. Vsak parni kotel mora ustrezati glede materiala, izdelave, opreme, načina postavitve in vrste vzidave priznanim predpisom sodobne znanosti in tehnike. Izbira materiala, debeline kotlovih sten in konstrukcija kotla se prepuščata izdelovalcu parnega kotla na njegovo odgovornost, vendar mora parni kotel povsem ustrezati določbam pravilnika o uporabi materiala za parne kotle in posode pod pritiskom, ki ga predpiše minister za gradbe. Odgovornost inozemskega izdelovalca se uredi z mednarodnimi pogodbami.
2. Za stene parnega kotla se štejejo vse tiste stene, ki omejujejo notranje prostore kotla in so izpostavljene pritisku vodne pare in vode ter so med napravo za zapiranje pare in napravo za izpraznjevanje kotla. Spoji, ki se uporabljajo za spojitev teh naprav s kotlom, se tudi štejejo za stene kotla.
8. Svetla odprtina vhoda v kotel mora imeti: ako je odprtina ovalne oblike, vsaj 300 X 400 mm, ako pa je odprtina okrogle oblike, najmanj 350 mm.
§ o.
Ognjeni kanali, žaroris in vodoris.
1. Najvišje mesto ognjenih rovov (ognjenih kanalov) mora biti najmanj 100 mm pod najnižjim dovoljenim vodostajem (vodorisom). Pri parnih kotlih, pri katerih je površina vode v m* na najnižjem dovoljenem vodostaju manjša od zmnožka površine rešetke v m2 s številom 1‘3, ne sme biti razdalja med žarorisom in spodnjim vodorisom manjša od 150 mm.
2. Ako so ognjeni kanali v kotlu samem, se najmanjša razdalja žarorisa od spodnjega vodorisa meri na vodni strani.
3. Pri prevoznih parnih kotlih mora biti najvišje mesto ognjenih kanalov (žaroris) pod najnižjim dovoljenim vodostajem (vodorisom) toliko, da je pri kolebanju vodostaja zajamčeno dovoljno pokrivanje kurilne površine z vodo.
4. Sprednje določbe ne veljajo za tiste parne kotle, katerih stene, ki jih ližejo ognjeni plini, a sestoje samo lz cevi s svetlim premerom manj ko 100 mm ali sestoje iz teh cevi in spojnika med temi cevmi. Prav tako ne veljajo za tiste parne kotle, pri katerih ni pričakovati pregretja delov tistih sten, ki so hlajene s paro in ne z vodo. Velja, da ni nevarnosti, da bi se pregreli tisti deli kurilne površine, katere ližejo ognjeni plini, ker so pred tem šli čez površine, hlajene z vodo: pri naravnem vleku praviloma najmanj dvajsetkrat, pri umetnem vleku pa najmanj štiridesetkrat večjih, kot znaša skupna površina rešetke. Pri parnih kotlih, kurjenih s plinom, oljem ali premogovim prahom, ne sme biti kurilna po-
vršina, hlajena s paro, izpostavljena učinku ognja. Kot umetni vlek velja vlek, ki presega 25 mm vodnega stebra.
§ 6.
Naprave za napajanje.
1. Vsak parni kotel mora imeti najmanj dve napajalni napravi, ki morata imeti popolnoma med seboj ločene pogone. Več parnih kotlov, ki preskrbujejo s paro isto omrežje, velja glede napajanja za en parni kotel.
2. Napajalne naprave morajo, tudi če se pokvari najmočnejša enota, zmoči napojiti parni kotel ali skupino parnih kotlov v eni uri z dvakratno količino vode, ki jo rabi ta parni kotel ali ta skupina parnih kotlov pri normalni obremenitvi v eni uri. Ako je druga napajalna naprava za parne kotle strojna črpalka, ki jo poganja parni stroj, katerega naj postavljeni parni kotel s paro oskrbuje, je dovoljena samo tedaj, če ta parni kotel ne daje pare v kateri koli drug namen, marveč samo za ta parni stroj. Sicer je strojna črpalka upoštevna samo tedaj, kadar parni stroj deluje, medtem ko se morata za napajanje parnega kotla v ostalem času obratovanja postaviti dve napravi za napajanje.
3. Uporaba ročnih črpalk je dovoljena samo tam, kjer zmnožek kurilne površine v kvadratnih metrih s številom atmosfer največjega dovoljenega pritiska pare ne presega števila 50, in kjer največji dovoljeni obratovalni pritisk znaša največ 8 (osem) atp.
4. Napajanje parnih kotlov neposredno iz vodovodnega omrežja se dovoljuje samo tam, kjer je pritisk v vodovodu stalno najmanj za 2 atp večji od pritiska pare v parnem kotlu, in to kadar največji dovoljeni pritisk v kotlu ne presega 8 atp.
5. Napajalni vod se veže s parnim kotlom preko enega povratnega ventila, ki pod učinkom pritiska v kotlu po prestanku napajanja zanesljivo in dobro zapira. Med povratni ventil in parni kotel se mora vedno namestiti ročna naprava za zapiranje.
'6. Napajalni vod mora imeti še eno napravo za zapiranje, ki omogoča zapiranje napajalnega voda po prekinitvi napajanja. Ako so naprave za napajanje priključene na skupni vod, bodisi na vod za sesanje ali pa vod pod pritiskom, se mora pred vsakim priključkom vgraditi v vod ventil ali zasunek. Spojeni parni kotli, postavljeni eden vrh drugega, ako imajo ločene vodne prostore, ki se posebej napajajo, kakor tudi parni kotli z različnim najvišjim dovoljenim obratovalnim pritiskom, se morajo napajati vsak s svojim napajalnim vodom. Napajalni vodi, zvezani s črpalkami, ki jih poganja glavni parni stroj ali transmisija, morajo biti praviloma opremljeni z varnostnim ventilom, ki je tako reguliran, da se odpre, brž ko je prekoračen največji potrebni pritisk v napajalnem vodu (računajoč tu tudi vse upore) za 5 atm.
7. Vzidani parni kotli s kurilno površino nad 100 m® morajo imeti dva posebna napajalna voda, tako da je mogoče parni kotel, če en vod poči ali odpove, napajati z drugim, nepokvarjenim napajalnim vodom.
8. Za prevozne parne kotle — parne lokomobile, kakor tudi za male parne kotle (§ 18.) zadostuje ena napajalna naprava, če nima parni kotel večje kurilne površine od 16 m2.
§7.
Naprave za zapiranje in izpraznjevanje.
1.	Vsak parni kotel mora imeti napravo, s katero je mogoče zapreti pari izhod v parovod. Ako je priključenih
več parnih kotlov na skupni parovod in pri tem ne delajo z istim največjim dovoljenim parnim pritiskom, določi nadzorno oblastvo naprave, ki se morajo radi varnosti pogona vgraditi.
2. Vsak parni kotel mora biti- opremljen z napravo, s katero se zanesljivo da popolnoma ali deloma izprazniti.
3. Naprave za zapiranje in izpraznjevanje morajo biti zaščitene proti dotiku z ognjenimi plini.
§ 8.
Vodokazi.
1. Vsak parni kotel mora biti opremljen z najmanj dvema vodokazoma, ki kažeta stanje vode v parnem kotlu popolnoma neodvisno med seboj in ki mora v enem vedno biti vodostaj viden. Za drugi vodokaz se lahko uporabljajo tudi druge naprave za prikaz stanja vode v parnem kotlu, če jih odobri minister za_ gradbe.
2. Vsak vodokaz mora praviloma biti samostojno priključen na kotel, in to po možnosti čim neposredneje. Spojne cevke posameznih vodokazov s parnim kotlom morajo biti kolikor le moči kratke in spojene s parnim kotlom brez ostrih krivin. Spojne cevke morajo imeti najmanj 25 mm svetlega notranjega premera, če so zavite pa najmanj 30 mm notranjega premera.
3. Če se kot drugi vodokaz uporabljajo vodokazne pipe ali vodokazni ventili, se mora eden izmed njih postaviti v višini spodnjega vodorisa, drugi pa v višini zgornjega vodorisa. Vodokazi z vidnim vodostajem se morajd namestiti tako, da sega zgornja vidna meja najmanj 60 mm nad spodnji vodoris, spodnja vidna meja pa najmanj 40 mm podenj.
4. Dostop do vodokazov mora biti lahek. Gibanje vode mora biti lahko vidljivo z mesta, kjer stoji kurjač, ali z mesta, kjer je navadno tista oseba, ki oskrbuje napajanje in je odgovorna za to.
5. Poleg vsakega vodokaznega stekla ali pa za njim in v višini spodnjega vodorisa se mora namestiti ploščica z napisom »Najnižji vodostaj«, ali okrajšano »N. V.c in pod tem napisom mora biti na ploščici črta s puščico, ki sega do zamišljene projekcije vodokaznega stekla na kotlu. Ta ploščica mora biti pritrjena neposredno za vodokaznim steklom. V kotlovnem certifikatu se zabeleži razdalja črte s puščico od kakega tako izbranega dela parnega kotla, da je razdaljo lahko moči vedno kontrolirati.
§9-
Varnostni ventili.
1.	Vsak parni kotel mora biti opremljen z najmanj enim varnostnim ventilom, ki ima zadosten premer, da prepreči prekoračitev največjega dovoljenega pritiska za več ko desetino njegove izmere. Obtežba varnostnih ventilov z vzmetjo je praviloma dovoljena samo pri prevoznih parnih kotlih. Pri varnostnih ventilih, obteženih z utežjo, ne sme utež biti težja od 60 kg. Premer odprtine ■ varnostnega ventila ne sme biti manjši od 25 in ne večji °d 100 mm. Lega uteži na koncu vzvoda mora biti zanesljivo zavarovana. Ako je varnostni ventil obtežen z vzmetjo, se mora onemogočiti povečanje obtežbe varnostnega ventila s posebno cevko ali s ploščico na vretenu pritego-valnega vijaka. Varnostni ventili morajo biti tako izdelani, da se lahko dajo vzdigniti s sedišča in vrteti na njem. Ako so varnostni ventili nameščeni v hišicah, je *reba namestiti na njih najnižjem mestu odvodno cevko
za vodo, v odvodni cevki za paro pa ne sme biti vgrajena nobena zapiralna naprava.
2. Varnostni ventili se smejo samo toliko obremeniti, da takoj izpustijo paro iz parnega kotla, brž ko se doseže najvišji dovoljeni obratovalni pritisk. Kakršne koli preureditve, s katerimi bi se povečal pritisk varnostnega ventila na sedišče, smejo izvrševati -samo pooblaščeni državni nadzorni organi.
§ 10.
Manometer.
1. Vsak parni kotel mora biti opremljen z zanesljivim manometrom s skalo v atmosferah (atp). Na skali manometra mora biti največji dovoljeni obratovalni pritisk označen vidno z rdečilom. Delitev na skali, oz. zgornja meja prikaza na manometru mora znašati: največji pritisk pri preizkušnji s hladnim vodnim pritiskom plus dve atmosferi.
2. Manometer mora biti s parnim kotlom tako spojen, da vroča para nanj praviloma ne deluje. Manometer je zvezan s spojno cevko, ki ima tripotno pipo. Spojna cevka za kontrolni manometer na tripotni pipi mora imeti Whitworthov navoj
§ 11.
Kotlova tablica.
1. Na vsakem parnem kotlu mora biti vidno in razločno, označeno: ime izdelovalca parnega kotla, njegovo bivališče oziroma kraj, kjer je bil parni kotel zgrajen, zaporedna številka parnega kotla (pri izdelovalcu), leto izdelave in največji dovoljeni obratovalni pritisk v atmosferah.
2. Vsi ti podatki morajo biti zapisani (z vtisnjenimi ali izbočenimi črkami) na pločevinasti tablici, ki je pritrjena na pločevino parnega kotla neposredno z 2 do 4 vijaki ali zakovicami z zaravnanimi okroglimi glavicami, ki imajo 10 mm premera. Vijaki ali zakovice morajo biti iz bakra ali iz tvarine, ki ne rjavi in ki se vanjo da jekleni žig dobro vtisniti. Tablica se pritrdi na parni kotel tako, da je vidna tudi po vzidavi ali ovitju parnega kotla z izolacijo.
3. Pri prevoznih kotlih mora biti na kotlovi tablici ali na posebni tablici označena najvišja linija ognja v peči s črto in napisom žaroris«.
§ 12.
Napisi in navodila.
Vsi napisi, navodila za pogon parnih kotlov, pomožnih naprav in varnostnih naprav, izvzemši oba napisa na kotlovi tablici, morajo biti brezpogojno in brez izjeme v; pravilnem državnem jeziku.
S 13.
Izjeme.
Pri parnih kotlih, pri katerih največji dovoljeni pritisk pare ne presega 6 atmosfer, zmnožek pritiska pare v atmosferah in prostornine vode (kadar je kotel napolnjen z vodo do spodnjega vodorisa) v litrih pa ne presega števila 600, ni potrebna druga napajalna naprava.
§ 14.
Prehodne določbe.
1.	Določbe tega oddelka se morajo uporabljati v celoti na vse tiste parne ko'le, ki se po šestih mesecih od dne, ko stopi ta uredba, v moč, izdelajo v tuzemstvu
ali uvozijo iz inozemstva. Na ostale parne kotle se uporabljajo po tem roku v obsegu, ki ga določi s svojo odločbo minister za gradbe za vsak posamezen primer posebej. Ako se ti parni kotli predelajo, veljajo za vse spremembe določbe tega oddelka.
2.	Izjeme od določb tega oddelka, tako za posamezne parne kotle kot za vrste parnih kotlov, dovoljuje samo minister za gradbe z odlokom na osnovi predloga, ki ga poda strokovni organ službe nadzorstva parnih kotlov.
II.	GORIVO, VODA IN DIMNI PLINI.
§ 15.
Kurišča.
1, Kurišča novih parnih kotlov, ki se izdelajo v območju kraljevine Jugoslavije ali se uvozijo iz inozemstva kot novi ali pa že rabljeni, morajo biti izdelana od dne, ko stopi ta uredba v moč, tako, da se racionalno izkorišča .domače gorivo. Samo v izjemnih primerih, in to za vsak
primer posebej, odobri minister za gradbe lahko uporabo goriva tujega izvora, in še to samo, ako se glede na posebne zahteve pogona ali izdelkov ne bi moglo uporabiti domače gorivo.
2. Kurišča parnih kotlov se morajo čim manj dimiti. Minister za gradbe lahko odredi preureditev kurišč, ki se hudo dimijo. Preurediti se morajo v določenem roku, ki ne sme biti krajši od enega leta; če lastnik naprave tega ne izvrši v določenem roku, se mu prepove obratovanje s parnim kotlom, dokler se kotel ne preuredi.
31 Dobavitelj in graditelj kurišč za parne kotle je dolžen izročiti pristojnim organom ministrstva za gradbe nadrobne načrte kurišč, ki jih izdeluje. Načrtom je treba priložiti teoretično obrazložitev načina izdelovanja in tipa in navesti praktične rezultate, ki se pričakujejo od tega kurišča. Načrti z opisom in ostalim služijo samo organom službe nadzorstva parnih kotlov za obveščanje in študij; glede vseh drugih pa veljajo za zaupne listine in se smejo objaviti ali dati drugemu na razpolago samo s pismeno dovolitvijo graditelja ali dobavitelja. Minister za gradbe pa sme radi zbiranja podatkov za racionalizacijo potrošnje domačega goriva odrediti, da organi službe nadzorstva parnih kotlov preizkusijo kurišča in zgorevanje. Lastnik naprave, dobavitelj ali graditelj kurišča, če se na novo postavlja ali popravlja, so dolžni biti organom ministrstva za gradbe pri preizkusu uslužni in jim dati na razpolago potrebno delovno moč in aparate za preizkušanje, če jih imajo. Dobljene podatke sme minister za gradbe po svojem preudarku objaviti ali ne objaviti, vsekakor pa jih sme izkoristiti za tehnični napredek in na občno korist.
§ 10.
Dimovodi in dimniki.
1. Pri stabilnih vzidanih parnih kotlih morajo biti dimni kanali pristopni. Prerezi kanalov morajo biti tako izvedeni, da se v vsakem prerezu lahko opiše kvadrat velik vsaj 450 X 450 mm. Kanali morajo biti dobro obzidani in iz primernega tvoriva. Posluževalec parnega kotla ali delovodja je odgovoren za pravilnost dimnih kanalov. K dimnim kanalom se prištevajo tudi ognjeni kanali, najsi so v parnem kotlu samem ali zunaj njega.
2. Stoječi nepremični dimniki morajo ustrezati gradbenim predpisom in morajo biti dovolj visoki, ne samo radi potrebnega vleka, marveč predvsem zato, da dim ne nadleguje okolice,
3.	V dimnikih prevoznih parnih kotlov morajo biti vgrajeni iskrolovci, ki zanesljivo odvračajo nevarnost požara. Minister za gradbe sme predpisati tip iskro-lovcev, ki se smejo uporabljati, kakor tudi prepovedati uporabo takih, ki bi se izkazali za neprikladne.
§ 17.
Voda za napajanje parnih kotlov.
1. Parni kotli se morajo napajati z vodo, ki ne vpliva kvarno na varnost pogona in potrošnjo goriva. Za napajanje parnih kotlov s pritiskom nad 20 atp in s proizvodnjo nad 5 t/uro je obvezno mehčanje in razplinjevanje napajalne vode. Minister za gradbe sme odrediti obvezno čiščenje ali mehčanje napajalne vode tudi v drugih primerih, ako ne bi bilo možnosti, da se zamenja nepri-kladna voda s prikladnejšo.
2. Kadar se izkažejo kake naprave ali sredstva za čiščenje in mehčanje napajalne vode kot nepovoljne ali škodljive za posamezne dele kotla ali za njih pogon, jih minister za gradbe prepove.
III.
NAMESTITEV PARNIH KOTLOV IN ZGRADBE ZANJE.
§ 18-
Razdelitev parnih kotlov.
V zvezi z namestitvijo se dele parni kotli:
a) na male parne kotle, pri katerih vsebina ob polnjenju do spodnjega vodorisa ne presega 1 m3, pritisk pare ne presega 6 atmosfer in svetli premer ni večji od 1200 mm. Glede na namestitev je prištevati k malim kotlom tudi parne kotle, navedene v § 2. pod č);
b) na srednje parne kotle, pri katerih prostornina vode ob polnjenju do spodnjega vodorisa ne presega 1'5 m3, parni pritisk ne presega 12 atp in svetli premer ne presega 1300 mm;
c) na velike parne kotle, h katerim spadajo vsi drugi parni kotli.
§ 19.
Mali parni kotli.
1. Mali parni kotli se lahko postavljajo posamez ali v skupinah, pri čemer je treba gledati samo na to, da so požarni predpisi upoštevani.
2. Ako se postavita več kot dva mala parna kotla poljubno ali v delavnicah ali v stanovanjskih zgradbah, se mora opremiti vsak parni kotel z varnostnim ventilom, da bi se parovod ne razpočil. Pristop k parnim kotlom, postavljenim v delavnicah, se mora nezaposlenim prepovedati.
§ 20.
Srednji pnrni kotli.
1. Srednji parni kotli se smejo postavljati poljubno ali v delavnicah ali v stanovanjskih zgradbah, toda ne neposredno pod prostori, v katerih ljudje stanujejo ali poleg njih in tudi ne neposredno pod prostori, v katerih se ljudje pogosto mudijo.
2. Ako se postavita dva ali več srednjih parnih kotlov poljubno ali v delavnjcah ali v stanovanjskih zgradbah in se pri tem priključita na skupni parovod, mora biti vsak izmed njih opremljen z varnostnim ventilom, dft bi ep parovod »e razpočit Nezaposlenim se mora
pristop k parnim kotlom, postavljenim v delavnicah, preprečiti in prepovedati.
§ 21.
Veliki parni kotli.
1. Veliki parni kotli se smejo nameščati v zgradbah, ki so najmanj 10 m oddaljene od najbližje stanovanjske zgradbe. Med prostore, v katerih so postavljeni parni kotli (kotlovnica), in sosedne prostore se mora postaviti poln pregradni zid iz opeke, debel najmanj 51 cm, ali pa zid iz drugega tvoriva, toda vsaj enako odporen. V pregradnem zidu se smejo pustiti odprtine (vrata), ki so neogibno potrebne.
2. Nad kotlovnico se ne sme nič zgraditi; strop se vobče ne sme postavljati, streha pa mora biti lahke koustrukcije in krita z lahkim krovom. Nad kotlovnico so dopuščene samo tiste močne konstrukcije, ki služijo za pogon oziroma za posluževanje kurišča in parnega kotla samega. Kotlovnice, postavljene poleg kakih drugih zgradb, ne smejo imeti s temi skupne strehe.
Ureditev kotlovnic. ,
V prostorih, kjer so postavljeni parni kotli, morajo
biti:
a) izhodi, najmanj dva. v različnih smereh. Vrata teh izhodov se morajo odpirati v smeri izhoda in v času pogona ne smejo biti zaklenjena. Ako držijo v druge prostore, morajo biti nezgorljiva;
b) prehodi, eden ali več; vsaj eden mora voditi k zadnji strani parnega kotla ali parnih kotlov; širina tega prehoda ne sme biti manjša od 700 mm;
c) zadostna razsvetljava, zlasti osvetlitev naprav, ki prikazujejo pritisk in višino vode v parnem kotlu ali v parnih kotlih. Ako je razsvetljava električna, mora biti električna napeljava izvedena popolnoma tako, kot to predpisujejo za take prostore obstoječi predpisi o izvedbi električnih napeljav. Kadar se uporablja električna osvetlitev za preglede parnih kotlov, za preglede obzidkov in za popravila na parnih kotlih, se ne sme uporabljati večja napetost od 48 V. Pritrjena svetilka kakor tudi prenosne svetilke morajo biti dobro izolirane in žarnice morajo biti zaščitene pred udarci. Uvodi za svetila morajo biti dobro z gumijem izolirani kabli. Vtikala morajo biti taka, da jih je moči priključiti samo na stikala, ki so Pod napetostjo največ 48 V. Glede ozemljitve vseh delov, ki služijo za osvetlitev pri navedenih delih, se je treba ravnati po obstoječih predpisih. Minister za gradbe predpiše natančnejše določbe o električnih napravah v kotlovnicah.
Ako se za osvetlitev kotlovnice ne uporablja električna, marveč druga razsvetljava, je treba ukreniti vse Potrebno za varnost pred požarom;
č) dohod k vodokazom, manometru in drugim varnostnim napravam, če stoje tako visoko, da jih ni moči z lahkoto in varno doseči z mesta, na katerem stoji kurjač flli oseba, ki posebno nadzoruje te naprave. Poleg tega ■norajo biti napravljeni dohodi na parni kotel. Vsi dohodu stopnice, ploščadi ipd. morajo biti ograjeni s trdno °grajo, visoko najmanj 800 mm, širina svobodnega prehoda pa mora znašati najmanj 700 mm. Vsi dohodi morajo biti dobro in zadostno razsvetljeni;
d) zadostno visok prazen prostor nad najvišjim debili iievzidanega parnega kotla oziroma obzidka vzidane-
ga parnega kotla do stropa pri malih in sredjijih parnih kotlih, ako je, in do najnižjega dela nosilca strešne konstrukcije nad velikimi parnimi kotli. Ta višina mora znašati najmanj 1'80 m. Ti prazni prostori, obzidki in deli parnih kotlov ne smejo služiti za sušenje in ne za prehajanje; pristop na ta mesta ima samo osebje, ki poslužuje parne kotle pri pogonu;
e) zadostno širok prostor za kretanje osebja pri po-služevanju kurišča, tako da znaša razdalja od čelne stene kurišča do nasprotne stene kurilnice najmanj 2'5m;
f) zadostno prezračevanje kurilnice in kanalov za pepel, ako so, na ta način, da morajo imeti tudi ti izhode, predpisane pod a). Če bi naravno prezračevanje ne zadostovalo, je treba poskrbeti za umetno;
g) zasilna razsvetljava, ki jo je moči takoj in z lahkoto uporabiti, če bi se električna razsvetljava, ako je vpeljana, prekinila ali bi odpovedala drugačna razsvetljava;
h) tako izpeljan parovod, da povsem ustreza varnemu in nemotenemu pogonu;
i) vse drugo, kar bi se po pogonskem izkustvu izkazalo kot dobro in koristno, kakor je tudi treba zavreči vse, kar bi se izkazalo za škodljivo in nevarno. Podrobna navodila ter vse spremembe in dopolnitve predpiše minister za gradbe.
§ 23.
Z električnim tokom ogrevani parni kotli.
1. Na parne kotle, ki se ogrevajo z električnim tokom, se nanašajo določbe §§ 18. do 20.
2. Stikala za vklopitev ogrevalnega toka je treba opremiti s primerno napravo, ki zanesljivo onemogoča vklopitev že prekinjenega toka po nepoklicanih osebah.
3. Pri parnih kotlih, pri katerih je napeljan električni tok za ogrevanje skozi vodo (ogrevanje z elektrodami), se mora tok vklopiti in izklopiti zunaj parnega kotla.
§ 24.
Izjeme in prehodne določbe.
t. Izjeme od določb tega oddelka sme v posebnih primerih na osnovi predloga, ki ga podajo strokovni organi službe nadzorstva parnih kotlov, dovoliti minister za gradbe.
2.	Določbe tega oddelka veljajo v celoti za tiste naprave parnih kotlov, ki se po uveljavitvi te uredbe postavijo, kakor tudi za tiste naprave, ki se preuredijo. Za druge naprave določi minister za gradbe na predlog, ki ga podajo strokovni organi službe nadzorstva parnih kotlov, v katerem roku in v koliko se morajo spraviti v sklad z določbami te uredbe. Določbe o razsvetljavi (točki c in g § 22.) je treba uporabljati takoj, ko stopi ta uredba v moč in odredi nadzorni or<?nn pri prvem pregledu vso potrebne spremembe zato. da se spravi vse v sklad s temi določbami, za kar je izvršitveni rok najdalj eno leto od dne izdane odredbe.
IV.	PARNE POSODE.
§ 25.
Veljavnost določb.
t. Za parne posode po naslednjih določbah tega oddelka se štejejo vse tiste posode, katerih vsebina je izpostavljena učinku vodne pare ali pare pod pritiskom, najsi je proizvedena zunaj posode ali pa nastala iz vse-
bine posode zaradi kemičnih procesov ali zaradi ogrevanja, in to če je ali če more nastati tako v posodi sami kot v prostoru plašča posode pritisk večji od J atp.
2.	Od določb te uredbe so izvzete:
a) posode, ki se polnijo izključno samo s pregreto parp, kolikor se pozneje ne izkaže, da jih je treba podvreči nadzorstvu in predpisati zanje posebne določbe;
b) odprte posode s pfcaščem, polnjenim z vodno paro, ako vsebina (polnjenje) posode ni tekoča in ne postane tekoča niti pri temperaturi, do katere se more vsebina največ segreti, in to, če pritisk pare v prostoru plašča ne more prekoračiti 0'5 atp;
c) grelci za centralno kurjavo;
č) parne posode pod 501 prostornine in take, pri katerih zmnožek prostornine v litrih z največjim dovoljenim pritiskom v atmosferah ne presega 200. Pri odprtih parnih posodah z dvojnimi stenami je odločilen zmnožek prostornine z obratovalnim pritiskom, ki je v parnem prostoru. Pri določanju prostornine se ne upoštevajo deli, vgrajeni v prostor, ki se mu prostornina določa;
d) naprave za kuhanje celuloze, za katere izda minister za gradbe posebne določbe;
e) vse parne posode v istih primerih, v katerih so izvzeti parni kotli po § 2., odst. 1., pod a), b) in d), te uredbe.
§ 26.
Material in konstrukcija.
1. Izbira materiala, določitev debeline sten, način graditve in način izvedbe parnih posod se prepuščajo izdelovalcu; toda vsaka parna posoda mora ustrezati določbam, ki jih predpiše minister za gradbe.
2. Parne posode morajo biti opremljene z napravami, s katerimi je moči vsako parno posodo posebej odključiti od voda.
§ 27.
Oprema.
1. Vsaka parna posoda mora biti opremljena z enim zanesljivim varnostnim ventilom in enim manometrom; Na skali manometra mora biti označen največji dovoljeni obratovalni pritisk z vidno in trpežno rdečo črto. Za namestitev kontrolnega manometra se mora montirati tri-potna pipa s spojno cevko iz § 10., odst. 2.
2. Ako bi se pri parni posodi zaradi vrste pogona težko dal uporabljati manometer, se sme z odobritvijo nadzornega organa namesto manometra namestiti termometer, na katerem se mora označiti z vidno oznako najvišja dovoljena temperatura.
3. Ako bi varnostni ventili pri parnih posodah zaradi vrste pogona ne zapirali vedno dobro ali ako bi se zapekli, se sme namesto varnostnega ventila namestiti termometer, to pa samo, če se ni že manometer zamenjal s termometrom. Ako bi se bilo bati, da bi termometer ne kazal dovolj točno, se mora radi kontrole in primerjanja z njim namestiti tudi še manometer. Vsaka parna posoda, ki ne bi mogla biti opremljena z varnostnim ventilom, se mora opremiti z napravo za izpuščanje plinov ali pare. Naprava se mora premikati z roko. Plini ali para, ki bi bili lahko nevarni osebju, zaposlenemu v bližini mesta, kjer se izpuščajo, se morajo speljati ven, da se izpuščajo zunaj delovnih prostorov in tako odhajajo brez kvarnega učinka.
4. Varnostne ventile in manometre je treba namestiti na parne posode tako, da ne pride do njih vse-
bina, s katero je posoda napolnjena. Namestitev varnostnega ventila in manometra na parovod je dopustna takrat, kadar se zaradi vrste pogona ne moreta namestiti na parni posodi sami. V tem primeru se morata namestiti na parovod tako, da sta čim bliže parni posodi in da stojita pred ventilom za zapiranje. Ako je več takih parnih posod z istim obratovalnim pritiskom priključenih na skupen parovod, zadostuje, da se namestita na ta parovod en varnostni ventil in en manometer čim bliže parnim posodam, in to če se ni bati povečanja pritiska v njih, ko se zapre dovod pare.
5. Parne posode, pri katerih je največji dovoljeni obratovalni pritisk manjši od pritiska v parnem kotlu, od katerega dobiva parna posoda paro, morajo biti opremljene z ventilom za zmanjšanje pritiska, ki se vgradi v parovod pred vhodom v parno posodo. V tem primeru se mora dodati za reducirnim ventilom varnostni ventil.
6. Na vsaki parni posodi, ki ima odprtino z zaklopko, mora biti naprava, s katero je moči ugotoviti, ali je notranjost parne posode še pod pritiskom ali ne
§ 28.
Tablica.
Vsaka parna posoda mora imeti tablico, ki povsem ustreza kotlovi tablici iz § 11.
§ 29.
Izjeme.
Glede parnih posod se je treba povsem ravnati po § 13.
V. OBRATOVANJE PARNIH KOTLOV IN PARNIH POSOD.
§ 30.
Osebje.
1. Parne kotle smejo posluževati samo osebe, ki so spolnile potrebne pogoje in napravile predpisani izpit za posluževanje parnih kotlov in kotlovskih naprav.
2. Osebje mora biti vestno in trezno. Pri lažjih prekrških nadzorni organ posluževalca ali kurjača samo opomni, ob ponovitvi in pri hujših prekrških pa mora zahtevati, da se odstrani s posla.
3. Tudi kadar nadzoruje skupino parnih kotlov nad-kurjač, mora biti pri vsakem parnem kotlu, a največ pri dveh parnih kotlih, ki stojita drug ob drugem, zaposlen izprašan kurjač. Neizprašano, nekvalificirano osebje se sme zaposlovati kot pomožno osebje poleg izprašanega osebja.
4. Pri prevoznih parnih kotlih, posebno pri loko-mobilah mlatilnic, mora posluževati parni kotel izprašan posluževalec. Ni dovoljeno, da bi tudi le za najkrajši čas en posluževalec posluževal dva prevozna parna kotla, najsi se nahajata na istem mestu in drug ob drugem. Pri prekrških, da osebje pri delu ni vestno ali ne trezno, je treba postopati po odstavku 2. tega paragrafa.
5. Kotle, ogrevane z električnim tokom z zmogljivostjo pod 1 t/uro, in parne posode smejo posluževati polnoletne, pri delu vestne in trezne osebe, ki ni da bi morale biti kvalificirane. V ostalem se je ravnati po odstavku 2. tega paragrafa.
§ 31.
Obratovanje.
Obratovanje parnih kotlov in parnih posod se mora vršiti v vsem ob upoštevanju tehničnih in varnostnih predpisov. Predpise o obratovanju parnih kotlov in parnih posod izda minister za gradbe.
§ 32.
Popravila parnih kotlov in parnih posod.
1. Parne kotle smejo popravljati samo po določbah zakona o obrtih za to pooblaščeni strokovnjaki.
2. Popravljati parne kotle z električnim ali avto-genskim varjenjem smejo samo osebe, ki so izrecno za ta posel usposobljene. Predpise o varjenju parnih kotlov in ostalih posod pod pritiskom izda minister za gradbe.
DRUGI DEL.
Posode pod pritiskom.
§ 33.
Splošne določbe.
1. Za posode pod pritiskom po določbah te uredbe se štejejo vse tiste posode, v katerih se dajejo v promet komprimirani, tekoči, kapljivi in pod pritiskom razviti plini.
2. Določbe te uredbe se ne nanašajo na tiste v promet dane posode pod pritiskom, ki ne vsebujejo več kot 3 grame etra, ogljikove kisline ali dušikovega oksidula, ne več kot 20 gramov amonijaka, klora ali dušikovega tetroksida in ne več kot 100 gramov ostalih plinov v tekočem stanju.
3. Prav tako se ne nanašajo določbe te uredbe na posode pod pritiskom, ki so last ministrstva za vojsko in mornarico in ministrstva za promet, toda samo dokler jih uporabljajo izključno le lastniki sami in njihove ustanove.
§ 34.
Ostale posode pod pritiskom.
Za ostale posode pod pritiskom, ki se ne dajejo v promet in niso izvzete po odst. 2. in 3. § 33. te uredbe predpiše minister za gradbe po zaslišanju inženirskih in industrijskih zbornic s pravilnikom potrebne določbe in Podvrže tudi te posode pod pritiskom državnemu nadzorstvu, kolikor in kadar se izkaže potreba za to.
§ 35.
Material in konstrukcija.
1. Minister za gradbe predpiše material in konstrukcijo za vse posode pod pritiskom s pravilnikom.
2. Prav tako predpiše minister za gradbe tudi posebno opremo in pribor za posode pod pritiskom kakor tudi uporabo varnostnih naprav.
§ 36.
Ostale določbe.
1.	Vsaka posoda pod pritiskom, na katero se na-h®8ajo določbe te uredbe, se mora prijaviti pristojni infekciji parnih kotlov, ki posodo preizkusi in izda uporno odobritev oziroma odobritev za polnjenje s plinom.
S plinom napolnjene posode pod pritiskom, ki prihajajo iz inozemstva, morajo imeti potrdilo o redni preizkušnji po pristojnih organih države, iz katere prihajajo. Ako se pošiljajo posode v inozemstvo, da se tam napolnijo s plinom za tuzemsko uporabo, se morajo preizkusiti, preden se tja odpošljejo.
2. Rok in način preizkušanja, certifikate in način, kako naj se vodi evidenca, predpiše minister za gradbe, ki predpiše tudi znake, s katerimi je treba posode pod pritiskom opremiti vobče in ob vsaki preizkušnji.
3. Vse posode pod pritiskom, ki niso izrečno izvzete od teh določb, se morajo v enem letu, ko stopi ta uredba v moč, prijaviti pristojni inšpekciji parnih kotlov. Po tem roku je prepovedano polniti neprijavljene posode s plini.
TRETJI DEL.
Nadzor nad parnimi kotli in drugimi posodami pod pritiskom.
I.	PREDHODNA ODOBRITEV.
§ 37.
Splošne določbe.
Vsi parni kotli, vse parne posode in ostale posode pod pritiskom, razen izjem, navedenih v §§ 2., 25. in 33., odstavku 3., te uredbe, spadajo pod stalno državno nadzorstvo. Nadzorstvo vrše posebej pooblaščeni organi ministrstva za gradbe. Nihče ne sme postaviti napravo parnih kotlov in parnih posod niti jih dati v obrat in nihče tudi ne sme dati v obrat prevozni parni kotel niti uporabljati posod pod pritiskom, ako ni dobil za to odobritve nadzornega oblastva.
§ 38.
Prijava.
1. Lastnik podjetja, ki hoče postaviti naprave parnih kotlov, parnih posod ali posod pod pritiskom, se mora obrniti do pristojne inšpekcije parnih kotlov s prošnjo za odobritev, da srne postaviti te naprave.
2. Potrebne priloge k tej prošnji predpiše natančneje minister za gradbe, ki sme predpisati tudi posebne obrazce in vodila za prijave in načrte parnih kotlov, parnih posod in posod pod pritiskom.
§ 39.
Odobritev.
1. Ko prejme pristojna inšpekcija parnih kotlov
prošnjo po § 38., pregleda vse priloge, jih med seboj primerja in ugotovi, ali ustrezajo določbam te uredbe, pa jih odobri; na podlagi tega sme prosilec zaprositi za gradbeno in ostale dovolitve pri pristojnih oblastvih.
2. Ako pristojna inšpekcija parnih kotlov ugotovi, da navedbe v prošnji ali v prilogah ne ustrezajo določbam te uredbe ali ako najde činjenice, katerih uredba ne obsega, pa tudi sicer ne ustrezajo sodobnemu stanju tehnične vede, pozove prosilca, da izvrši potrebne izmenjave. Ako bi se ugotovilo, da neke činjenice ne ustrezajo določbam te uredbe, pa bi se mogle glede na nove izsledke tehnične vede vobče ali izjemno v tem primeru dopustiti, pošlje inšpekcija parnih kotlov ministrstvu za gradbe dovoljno obrazložen predlog s prošnjo, da se predloženi odstopki odobrijo.
3.	Za prevozne parne kotle in za druge posode pod pritiskom se ne izdaja predhodna odobritev, temveč se izda končna uporabna dovolitev po prvi preizkušnji parnega kotla ali posode s hladnim vodnim pritiskom (§ 44.).
/	§ 40.
Prestanek veljavnosti odobritve.
1. Ako ne začne lastnik podjetja postavljati naprave parnih kotlov, parnih posod ali posod pod pritiskom v enem letu od dne, ko je dobil odobrilo, to ni več veljavno in se mora obnoviti.
2. Prav tako se mora odobritev obnoviti, ako se postavljanje naprav prekine za več kot 3 leta, računajoč od dne. ko je lastnik prekinitev dela prijavil.
§ 41.
Odobritev za predelavo naprav.
Za vse predelave naprav, zgradb, v katerih so postavljene, kurišča in dimovodnih kanalov, kakor tudi za izmenjavo parovoda in pomožnih naprav se mora dobiti predhodna odobritev pristojne inšpekcije parnih kotlov.
§ 42.
Obvestilo o izdani odobritvi.
1. Inšpekcija parnih kotlov izroči, potem ko je na vse priložene načrte in opise pritisnila oznako »pregledano in odobreno«, en izvod z odobritvijo predlagalcu prošnje, drugi izvod obdrži za svoj arhiv, tretjega s prepisom odobritve pa pošlje pristojnemu upravnemu obla-stvu prve stopnje, v čigar območju se naprava postavlja ali že obstoječa preurejuje.
2. Za prevozne parne kotle se pošlje pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, v Čigar območju je sedež lastnika, samo obvestilo o izdani uporabni dovolitvi.
II.	PREIZKUŠNJE.
§ 43.
Preizkušnja konstrukcije.
1. Po prejemu odobrila (§§ 39. in 41.) in ko so mu izdala pristojna oblastva ostale dovolitve, sme začeti lastnik postavljati naprave parnih kotlov in parnih posod ali stabilnih posod pod pritiskom z vsemi pripadajočimi gradbenimi deli. Ko so postavljeni posamezni deli teh naprav na svoja mesta, mora obvestiti lastnik o tem pristojno inšpekcijo parnih kotlov in zaprositi za preizkušnjo konstrukcije kakor tudi za preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom.
2. Ob preizkušanju konstrukcije ugotovi inšpekcija parnih kotlov, ali v odobritev predloženi načrti in opisi, po katerih se je izdala predhodna odobritev, povsem ustrezajo konstrukciji parnega kotla ali posode.
§ 44.
Prva preizkušnja s hladnim vodnim pritiskom.
1.	Po opravljeni preizkušnji konstrukcije se preizkuša parni kotel ali parna posoda s hladnim vodnim pritiskom. Ako je največji dovoljeni obratovalni pritisk p(atp), potem znaša preizkusni pritisk
a)	(1*5 p + l)atp, toda najmanj 2atp več za parne kotle in parne posode do 20atp obratovalnega pritiska;
b)	(1*3 p + 5)atp za parne kotle in parne posode z’ več ko 20atp obratovalnega pritiska.
2. Pritisk hladne vode se meri z uradnim kontrolnim manometrom. Pritisk se mora vzdrževati ves čas, dokler ne pregleda nadzorni organ vseh delov parnega kotla ali parne posode, ki se preizkuša, in ne sme trajati manj kot 3 minute. Med preizkušanjem s hladnim vodnim pritiskom ne smejo pokazati stene parnega kotla ali parne posode nobene vidne in stalne spremembe oblike in šivi ter njih stiki razen neznatne orositve ne smejo puščati vode. Ob tej preizkušnji se preizkusi tudi delovanje varnostnih ventilov.
3. Ako preizkušnja uspe, vtisne inšpektor parnih kotlov na glave zakovic, s katerimi je pritrjena kotlova tablica in na dele varnostnih ventilov žig (državni grb z označbo inšpekcije).
4. Minister za gradbe predpiše natančnejše določbe za preizkušanje konstrukcije in prvo preizkušanje parnih kotlov in parnih posod s hladnim vodnim pritiskom. Ta navodila so obvezna tako za inšpektorje parnih kotlov kakor tudi za lastnike parnih kotlov in parnih posod.
5. Prav tako predpiše minister za gradbe postopek in višino pritiska pri preizkušanju ostalih posod pod pritiskom.
§ 45.
Kotlovni certifikat.
1. Po opravljeni preizkušnji parnega kotla ali parne posode izda inšpekcija parnih kotlov lastniku kotlovni certifikat, v katerega se vzamejo:
a) podatki o lastniku parnega kotla ali parne posode, o vrsti pogona, ime in priimek lastnika in njegovo stalno bivališče (ulica in številka), oziroma firma podjetja s točno označbo sedeža, kraj uporabe parnega kotla, pri prevoznih kotlih pa okolica kraja, kjer se parni kotel uporablja, kakor tudi v kakšne namene služi parni kotel (vrsta pogona);
b) podatki o parnem kotlu ali parni posodi, ime izdelovalca in kraj, kjer sta bila parni kotel ali parna posoda zgrajena, zaporedna tovarniška številka, leto zgraditve, največji dovoljeni obratovalni pritisk, kratek opis materiala in konstrukcije, opis predgrevača vode in pregrevalca pare, ako je pri kotlu ali posodi, vse obmere parnega kotla ali parne posode, kurilna površina, računana s strani ognja, pri parnih posodah pa s strani pare, podatki o vodokazih in aparatih za merjenje pritiska, opis in dimenzije varnostnih ventilov;
c)	podatki o uspešno	opravljenih prvih preizkušnjah
kakor	tudi navedba, da	ustreza parni kotel	ali parna
posoda vsem zakonskim predpisom, po čemer se tudi kotlovni certifikat izdaja.
2.	Kotlovni certifikat	se združi s knjigo	pregledov
v	eno	knjigo. Obliko in	velikost kotlovnega	certifikata
in knjige pregledov predpiše minister za gradbe. Kotlovni certifikat se mora hraniti vedno v bližini parnega kotla ali parne posode, tako da je inšpektorju parnih kotlov lahko vedno in o vsakem času med obratovanjem, ponoči in podnevi, takoj na razpolago, brž ko ga zahteva.
§ 46.
Postavljanje že rabljenih parnih kotlov in parnih posod.
Če hoče postaviti lastnik že rabljeni parni kotel ali pawo posodo, mora predložiti inšpekciji parnih kotlov poleg prijave s prilogami (§ 38.) še kotlovni certifikat. Toda če bi iz kakršnega koli vzroka ne mogel predložit!
in izredni, ki se vrše, kadar nadzorno oblastvo ugotovi, da obstoje razlogi, ki terjajo, da se izvrši izredni pregled, ali kadar izredni pregled zahteva lastnik naprave parnih kotlov ali parnih posod oziroma lastnik prevoznega parnega kotla.
§ 53.
kotlovnega certifikata, mu sme izdati inšpekcija parnih kotlov novega samo s posebno odobritvijo ministrstva za gradbe, ki predpiše za vsak tak primer postopek pred izdajo certifikata.
§ 47.
Postopek s parnimi kotli in parnimi posodami, ki prihajajo že rabljeni iz inozemstva.
Ako se nabavi iz inozemstva že rabljeni parni kotel ali parna posoda, se mora priložiti prijavi (§ 38.) tudi inozemski kotlovni certifikat. Predhodno odobritev iz § 39. izda ministrstvo za gradbe za vsak primer posebej. Pri vseh teh parnih kotlih in parnih posodah se mora brezpogojno opraviti preizkušnja materiala.
§ 48.
Prvi nadzorni pregled.
1. Ko se da stabilni parni kotel ali posoda prvič v obrat, mora temu prisostvovati pristojni inšpektor parnih kotlov.
2. Pri prevoznih parnih kotlih se v prvem letu obratovanja ne vrši nadzorni pregled, razen če je bilo pri preizkušnji s hladnim vodnim pritiskom ali ob notranjem pregledu lastniku odrejeno, da izvrši kakšne izmenjave ali popravila, katerih oprava se mora ob nadzornem pregledu ugotoviti.
§ 49.
Uporaba goriva in vode za napajanje.
Tako ob izdaji odobritve kakor ob prvih pregledih morajo inšpektorji parnih kotlov zlasti paziti na kurišča, njihovo obremenitev, uporabo goriva in na vodo za napajanje parnih kotlov.
§ 50.
Parni kotli državnih in samoupravnih ustanov.
Vsi parni kotli, ki se postavijo za potrebe državnih in samoupravnih ustanov in spadajo pod določbe te uredbe, se morajo po postavitvi preizkusiti glede izparevanja in stopnje učinka, pri čemer se ugotovi, ali ustrezajo dobavljeni parni kotli po učinku in potrošnji goriva podatkom, za katere je dobavitelj jamčil v svoji ponudbi. Preizkušnje vrše inšpektorji parnih kotlov, stroške preizkušenj pa trpi dobavitelj. Od tega se izvzemajo prevozni parni kotli.
§ 51.
Toplotne preizkušnje.
Predpise za toplotne preizkušnje parnih kotlov in parnih posod predpiše minister za gradbe. Ti predpisi »o obvezni v vseh primerih toplotnih preizkušenj parnih kotlov in parnih posod, ki so last državnih ustanov, in v Vseh primerih, ko je treba oddajati sodna in izvensodna 8trokovna mnenja.
N
ITI. OBČASNI PREGLEDI IN STATISTIKA.
§ 52.
Splošno določbe.
1. Vsi parni kotli in vse parne posode, v kolikor spadajo pod določbe te uredbe, se občasno pregledujejo.
2. Občasni pregledi so: preizkušnja s hladnim vodnim pritiskom z notranjim pregledom ali brez njega, notranji pregled in nadzorni pregled. Občasni pregledi so lahko redni, če se vrše v rokih, predpisanih s to uredbo,
Ponovno preizkušanje s hladnim vodnim pritiskom.
1. Redno ponovno preizkušanje s hladnim vodnim pritiskom se vrši po petih letih, računajoč od dne poslednje preizkušnje s hladnim vodnim pritiskom. Iz opravičenih vzrokov se sme dospela preizkušnja s hladnim vodnim pritiskom odložiti najdalj za eno leto. Toda pri podjetjih, ki ne delajo stalno, ampak občasno, je treba paziti na to, da se dospele preizkušnje izvršijo po možnosti še pred začetkom obratovanja. Preizkušanje s hladnim vodnim pritiskom parnih kotlov mlatilnih lokomobil, ki služijo samo za mlatev, se praviloma ne vrši v času od 15. julija do 1. septembra, razen če to preizkušnjo zahteva lastnik parnega kotla ali če je nadzorno oblastvo opozorjeno ali začne samo sumiti, da obstoji nevarnost eksplozije.
2. Pred redno občasno preizkušnjo parnega kotla in parne posode se po preudarku inšpektorja parnih kotlov izvrši notranji pregled. Pri parnih kotlih lokomobil, ki se uporabljajo za mlatev, se hkrati s preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom ne vrši tudi še notranji pregled, razen če je sum opravičen, da so pločevine parnega kotla znatno poškodovane.
3. Postopek pri preizkušanju je isti kot pri prvi preizkušnji s hladnim vodnim pritiskom (§ 44.). če si je treba pri preizkušnji ogledati tiste dele parnega kotla ali parne posode, ki so zakriti z obzidkom ali s plaščem, se mora na zahtevo inšpektorja parnih kotlov odstraniti del zidu ali plašča, ki je v napoto.
4. Izredna preizkušnja s hladnim vodnim pritiskom se opravlja:
a) če se stabilni parni kotel ali parna posoda prestavi;
b) če se na stabilnem parnem kotlu ali parni posodi menja kos pločevine, večji od 0'5 m2, ali pa ne glede na velikost pločevine, če se menja kos pločevine v samem šivu; ni pa te preizkušnje, če se menjajo cevi do 110 mm zunanjega premera;
c) kadar se zavarjajo poškodovani deli pločevine, če se je zavaritev izvršila mestoma po celi dolžini parnega kotla ali parne posode in če so zavarjena mesta blizu drug drugega, kakor tudi če so se zavarili robovi vodnih komor ali spojna grla med vodnimi komorami in ležečim delom parnega kotla;
č) če se pri prevoznem parnem kotlu menja ena stena peči ali kos pločevine na šivu ležečega dela kotla ali se z zavarjenjem popravljajo poškodovana mesta v peči;
d) če inšpektor parnih kotlov ugotovi, da je potrebno dopolniti notranji pregled s preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom, ali da je glede na stanje parnega kotla ali parne posode potrebno napraviti preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom, preden preteče 5 let od posledr'* preizkušnje;
e) če izredno preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom zahteva lastnik parnega kotla ali parne posode;
f) če se parni kotel ali parna posoda dene iz obrata za več kot 2 leti in če po preteku enega leta ni bU konserviranj
g)	če je bil parni kotel ali parna posoda v požaru ali je ostal kotel brez vode in se mu je en del pregrel; v tem primeru odloči inšpektor parnih kotlov, ali je poleg preizkušnje s hladnim vodnim pritiskom potrebna tudi preizkušnja materiala.
5.	O določeni preizkušnji se praviloma mora obvestiti lastnik parnega kotla ali parne posode najmanj 10 dni prej.
§ 54.
Notranji pregled.
1. Notranji pregled parnega kotla ali piarne posode se vrši, da se ugotovi stanje sten parnega kotla ali parne posode, nadalje, da se ugotovi, ali ni v notranjosti parnega kotla ali parne posode kakšnih poškodb in ali niso nastopile v prejšnjih neznatnih poškodbah kakšne spremembe.
2. Notranji pregledi se vrše po treh letih, računajoč od predhodnega notranjega pregleda; prvi notranji pregled pa se mora opraviti najdalj eno leto potem, ko sta se kotel ali posoda prvič postavila v obrat.
3. Pri parnih kotlih lokomobil, ki se uporabljajo samo za mlatev, se notranji pregled praviloma ne vrši, dokler ni parni kotel 10 let star. Izjema je le, ako inšpektor parnih kotlov zasumi, da je pločevina v notranjosti kotla poškodovana, ali ako zahteva notranji pregled lastnik parnega kotla. Ko je tak parni kotel 10 let star, se vrši redni notranji pregled v tretjem letu po vsaki preizkušnji s hladnim vodnim pritiskom. Po vsaki preizkušnji s hladnim vodnim pritiskom in če misli inšpektor parnih kotlov, da je to potrebno, se spusti voda iz kotla in se pregleda notranjost parnega kotla od znotraj, v kolikor je to mogoče. Tak notranji pregled se ne računa posebej. Za notranje preglede se cevi izvlečejo praviloma vsakih 10 let, pa tudi takrat, kadar to iz opravičenih vzrokov zahteva inšpektor parnih kotlov.
4. Rok za pregled se preloži po določbah § 53.
5. Izredni notranji pregledi se vrše, kadar se zanje pokaže opravičena potreba ali kadar to zahteva lastnik sam.
§ 55.
Nadzorni pregled.
1.	Nadzorni pregled parnega kotla in parne posode se vrši praviloma vsako leto, toda ne v letu, v katerem se je že izvršila preizkušnja s hladnim vodnim pritiskom ali notranji pregled. Nadzorni pregled se vrši po možnosti v času, ko je parni kotel ali parna posoda v pogonu, in to nenadoma, brez predhodnega obvestila. Ob pregledu ugotovi inšpektor parnih kotlov:
a) ali delujejo varnostne naprave pravilno, zato osebno preizkusi delovanje vodokazov, napajalnih naprav, varnostnih ventilov in manometra; ali kaže manometer pravilno, ugotovi inšpektor parnih kotlov z uradnim manometrom;
b) ali je kurilnica z vsemi pomožnimi napravami v pravilnem stanju;
c) ali se vodi obratovanje parnih kotlov ali parnih posod po veljavnih zakonskih določbah, ali ustreza osebje, zaposleno pri parnih kotlih in parnih posodah, določbam te uredbe, ali razume svojo nalogo in ali je trezno;
č) ali in kako se izkorišča gorivo, ali in kako se pripravlja voda za napajanje parnega kotla, kakor tudi poizve vse ostalo, kar bi bilo koristno za pogonska izkustva in statistične podatke.
2.	Izredni nadzorni pregled se vrši, ako je bilo ob preizkušnji s hladnim vodnim pritiskom ali ob notranjem pregledu odrejeno kakšno manjše popravilo ali izmenjava na parnem kotlu ali parni posodi, na napravi ali na zgradbi oziroma na napravah kurilnice, in se je treba o izvršitvi odredbe prepričati, velikost in pomen izvršenega popravila ali izmenjave pa ne zahteva preizkušnje s hladnim vodnim pritiskom.
§ 56.
Posebna preizkušnja.
Ce je treba preizkusiti odpornost enega dela parnega kotla ali parne posode ali celega parnega kotla ali parne posode in bi se odpornost zaradi vrste konstrukcije ne mogla ugotoviti računsko, a je dvom upravičen, da predpisani pritiski hladne vode pri preizkušnji niso zadostni za ugotovitev odpornosti, se vrši posebna preizkušnja. Pri posebni preizkušnji s hladnim vodnim pritiskom bodi pritisk praviloma nad 50 °/o večji od dovoljenega in vrh tega ne sme trajati manj kot 15 minut. Na isti način se je treba ravnati, ako sta bila parni kotel ali parna posoda zaradi požara izpostavljena pregretju; po potrebi se izvrši tudi preizkušnja materiala.
§ 57.
Postopek pri preizkušnjah in pregledih.
Minister za gradbe predpiše postopek pri rednem in izrednem preizkušanju s hladnim vodnim pritiskom ter postopek pri rednih in izrednih pregledih. Predpisani postopek je obvezen: za izdelovalce, za inšpektorje parnih kotlov in za lastnike parnih kotlov in posod.
§ 58.
Knjiga pregledov in inšpekcijska beležnica.
1. Rezultati rednih in izrednih preizkušenj s hladnim vodnim pritiskom, rezultati rednih in izrednih pregledov in z njimi v zvezi izdani nalogi se vpišejo v knjigo pregledov, ki je sestavni del kotlovnega certifikata (§ 45.). V knjigo pregledov smejo vpisovati samo inšpektorji parnih kotlov in mora biti vsak vpis podpisan. Obliko, velikost in način voditve knjige pregledov predpiše minister za gradbe.
2. V inšpekcijsko beležnico se vpisuje vse in v istem vrstnem redu, kar je že vpisano v knjigi pregledov. Beležko v inšpekcijski beležnici podpiše vselej inšpektor parnih kotlov; lastnik parnega kotla ali posode pa jo mora podpisati le, če se mu s to beležko izda kak nalog glede vzdrževanja in obratovanja parnega kotla ali parne posode ali naprave. Obliko, velikost in način voditve inšpekcijske beležnice kakor tudi ravnanje z njo v inšpekciji parnih kotlov predpiše minister za gradbe.
§ 59.
Statistika.
1. Inšpekcija parnih kotlov vodi statistiko o parnih kotlih in parnih posodah, vrsti pogonov, uporabi goriva in napajalne vode, osebju, zaposlenem pri parnih kotlih in parnih posodah in o vseh podatkih, ki bi bili pomembni za pregled stanja delavnosti in narodnega gospodarstva. Obseg in način voditve statistike predpiše minister za gradbe.
2. Lastniki naprav parnih kotlov in posod so dolžni na zahtevo dati inšpekciji parnih kotlov na razpolago vse potrebne podatke za statistiko.
§ 60.
Preizkušnja materiala.
1. Kadar se mora opraviti po določbah te uredbe, kakor tudi v vseh ostalih primerih se vrši preizkušnja materiala na način in po predpisih, ki jih predpiše minister za gradbe s posebnim pravilnikom.
2. Preizkušnja materiala se vrši v laboratoriju za preizkušanje pri inšpekciji parnih kotlov v ministrstvu za gradbe ali ako je to mogoče izvesti, tudi na kraju samem. Stroški za nabavo vseh potrebnih priprav in materiala za preizkušanje, za vzdrževanje priprav in laboratorija in stroški preizkušanja samega se poravnajo iz neporabljenih viškov od prispevkov za službena potovanja (§ 84., I odstavek 4.). Višino odškodnine za preizkušnjo materiala ter področje in poslovanje laboratorija za preizkušanje predpiše minister za gradbe s pravilnikom.
IV.	OSTALE NADZORSTVENE DOLOČBE.
§ 61.
Spremembe lastništva in kraja obratovanja.
1. Če dobita parni kotel ali parna posoda drugega lastnika, mora njiju dotedanji lastnik to spremembo prijaviti pristojni inšpekciji parnih kotlov v 10 dneh od nastanka spremembe. Spremembo lastništva vpiše pristojna inšpekcija parnih kotlov v kotlovni certifikat in v knjige inšpekcije.
2. Ako namerava iti lastnik mlatilne lokomobile v času dela z njo na območje drugih občin poleg tega, da dela z njo na območju občine oziroma v kraju, ki je v ko-tlovnem certifikatu vpisan kot kraj obratovanja parnega -kotla, mora to namero prijaviti pristojni inšpekciji parnih kotlov še pred pričetkom obratovanja v tem letu. Isto dolžnost imajo tudi zakupniki prevoznih parnih kotlov, v kolikor jih nameravajo uporabljati izven kraja, ki je vpisan v kotlovnem certifikatu kot kraj obratovanja.
3. Če se prevozni parni kotel, ki je služil samo in izključno le za mlatev, uporablja za pogon v druge namene, mora lastnik tega parnega kotla to spremembo pogona prijaviti pristojni inšpekciji parnih kotlov, ki jo vpiše v svoje knjige in v kotlovni certifikat.
4. če se stabilni parni kotel ali parna posoda premesti drugam, je lastnik dolžen to predhodno prijaviti m zaprositi za odobritev postavitve na novem prostoru (§ 38.).
§ 62.
Prijava sprememb in poškodb.
1. Če je treba na parnem kotlu ali posodi ali na napravi parnih kotlov ali posod kaj izmenjati ali vgraditi aU zamenjati pomožne naprave, mora lastnik nameravano izmenjavo prijaviti in prositi za njeno odobritev (§ 41.). Prav tako je ravnati, ako naj se predelava vrši na zgradbi kotlovnice in na zgradbah neposredno poleg kotlovnice.
2. če se na parnem kotlu ali posodi ali na napravi Parnih kotlov ali posod kaj poškoduje (poči, pregreje, 'zboči, eksplozija v dimovodih itd.), je lastnik dolžen takoj po dogodku obvestiti o tem pristojno inšpekcijo Parnih kotlov.
3. če izbruhne požar v zgradbah okrog kotlovnice, v kotlovnici sami ali se vžge žito, nakopičeno okrog mlatilnice, in zajame parni kotel ali parno posodo ali napra-yo parnih kotlov ali posod ogenj deloma ali popolnoma, le lastnik dolžen to prijaviti takoj po dogodku in nepo-
sredno pristojni inšpekciji parnih kotlov, ki postopa dalje po določbah te uredbe.
§ 63.
Eksplozija.
1. Če se dogodi eksplozija, je lastnik parnega kotla ali parne posode dolžen takoj obvestiti pristojno upravno oblastvo, ki ukrene dalje kar je po zakonu treba, ali takoj obvesti o dogodku tudi pristojno inšpekcijo parnih kotlov. Do prihoda oblastva je lastnik dolžen skrbeti, da se na kraju eksplozije in v najbližji okolici nihče ničesar ne dotika, da se nič ne premakne ali odstrani. Samo če je odstranitev razmetanih delov ali ruševin neogibno potrebna za reševanje ljudi in živali ali ako bi pretila nevarnost od nadaljnje eksplozije, se smejo ruševine ali razmetani deli odstranjevati, to pa samo v takšni meri, kolikor je neobhodno potrebno. Če pade kateri izmed težkih po eksploziji razmetanih delov na železniško progo, telefonske-telegrafske vode, električne daljnovode ali poškoduje kanale za odvajanje in dovajanje vode, je lastnik dolžen takoj in po najkrajši poti obvestiti o tem tista oblastva in ustanove, ki upravljajo te naprave.
2. Brž ko prejme inšpekcija parnih kotlov poročilo o eksploziji, obvesti o tem ministrstvo za gradbe in postopa dalje po določbah § 78., odstavka 3., te uredbe.
§ 64.
Uporabni rok parnih kotlov in parnih posod.
1. Starost parnih kotlov in parnih posod in s tem njih sposobnost za redni obrat se praviloma ne omejuje, temveč je odvisna od vrste obrata, od trajanja obrata, kakovosti materiala, od prikladnosti vode, rabljene za napajanje, in od načina posluževanja in oskrbovanja. Stanje parnega kotla ali parne posode in prikladnost za nadaljnji obrat ugotovi inšpektor parnih kotlov, upoštevajoč vse navedene činjenice in dopolnjujoč jih s preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom ali z notranjim pregledom. V kolikor spozna za potrebno, odredi preizkušnjo materiala, ki se opravi na mestu samem (vrtanje, preizkus trdnosti itd.) ali pa se vzamejo kosi pločevine in delov in pošljejo laboratoriju v nadaljnjo preizkušnjo. Preizkušnja materiala je Obvezha:
a) ko parni kotli, ki služijo za pogon električnih central, izpolnijo 25 let;
b) ko parni kotli in parne posode, ki so v pogonu pri napravah, ki delajo nepretrgoma ali s presledki, manjšimi od 3 mesecev v vsakem letu, izpolnijo 30 let;
c) ko parni kotli in parne posode, ki so v pogonu pri napravah, obratujočih občasno (sezonsko), izpolnijo 35 let;
č) ko prevozni parni kotli, ki služijo samo za pogon mlatilnic, izpolnijo 40 let.
2. Če se uporablja parni kotel, ki služi izključno za pogon mlatilnice, tudi v druge namene, se glede nadzorovanja tega parnega kotla ne uporabljajo več izjemne določbe, ki se nanašajo na parne kotle, služeče za pogon mlatilnic samo za mlatev. Če se pa uporablja tak parni kotel v industrijske ali obrtne namene, se mora izdati odobritev (§§ 38. in 39.) še preden se parni kotel namesti; glede nadaljnjega nadzorovanja pa se postopa po določbah za stabilne parne kotle.
3. Izjemno od določb odstavka 1. tega paragrafa se sme preizkušnja materiala opustiti in odložiti za določeno vrsto let, ako je objekt specialne konstrukcije ali v zelo dobrem stanju. 0 odložitvi odloči minister za gradbe.
§ 65.
Prehodne določbe.
Minister za gradbe predpiše navodila za zniževanje obratovalnega pritiska parnih kotlov in parnih posod, pri katerih bi bilo potrebno znižanje pritiska zaradi slabljenja'materiala ali starosti parnega kotla ali posode.
V. KAZENSKE DOLOČBE.
§ 66.
1. Za kršitve določb §§ 15., odstavka 2., 37., 3S., 40.,
41., 44., odstavka 4., 46., 57., 58., odstavka 2., 59., odstavka
2., 61., odstavkov 1., 2., 3. in 4., 62., odstavkov 2. in 3.,
63., odstavka 1., te uredbe in določb, predpisanih na osnovi njenih predpisov, v kolikor se storjene kršitve ne kaznujejo po določbah kazenskega zakonika, se kaznuje lastnik parnega kotla ali posode v denarju od 500 do 10.000 dinarjev.
2. Za kršitve predpisov, ki se nanašajo na pogon, se kaznuje poleg lastnika tudi tehnični upravitelj.
3. V povratku se kaznuje lastnik parnega kotla ali posode ali odgovorni tehnični upravitelj poleg denarne kazni tudi še z zaporom od 3 do 30 dni.
§ 67.
1. Ako zaposli lastnik parnega kotla za posluževanje parnega kotla osebo, ki nima izpita za kurjača, se kaznuje v denarju od 200 do 1.000 dinarjev, poleg tega pa se mu prepove tudi obratovanje s parnim kotlom, dokler ne zaposli izprašanega kurjača.
2. V povratku se kaznuje lastnik z dvojnim zneskom denarne kazni iz odstavka 1. tega paragrafa.
§ 68.
1. Ako lastnik brez odobritve pristojne inšpekcije parnih kotlov kaj gradbeno izpremeni na zgradbi kotlovnice ali na dimovodih ali ako kaj izpremeni na sami napravi parnih kotlov ali posod, se kaznuje po predpisu § 66. te uredbe, brez odobritve zgrajeni del pa se poruši ali odstrani ob lastnikovih stroških. Če se more izdati naknadna dovolitev, se izda, toda lastnik se kljub temu kaznuje.
2. V povratku se kaznuje lastnik poleg denarne kazni tudi še z zaporom od 3 do 30 dni.
§ 69.
1. Ako lastnik ali zakupnik parnega kotla, ki se uporablja za pogon mlatilnice samo za mlatev, prekrši določbe §§ 61., odstavkov 2. in 3., in 62., odstavka 3., te uredbe ali določbe, predpisane na njih osnovi, se kaznuje v denarju od 50 do 500 dinarjev, v kolikor se storjena kršitev ne kaznuje po določbah kazenskega zakonika.
2. V povratku se kaznuje lastnik ali zakupnik poleg denarne kazni tudi še z zaporom od 1 do 15 dni.
§ 70.
1. Ako izprašano osebje, zaposleno pri parnih kotlih in posodah, prekrši določbe § 30. te uredbe, se kaznuje v denarju od 50 do 250 dinarjev, v kolikor se storjena kršitev ne kaznuje po določbah kazenskega zakonika.
2. V povratku se kaznuje izprašano osebje , poleg denarne kazni tudi še z zaporom od 2 do 10 dni.
§ 71.
1. Kazni po tej uredbi izrekajo občna upravna obla-stva prve stopnje na prijavo pristojne inšpekcije parnih kotlov. Proti razsodbi občnega upravnega oblastva prve stopnje imata kaznovanec in inšpekcija parnih kotlov pravico pritožbe samo na eno višje upravno oblastvo. Denarne kazni se izrekajo v korist državne blagajne.
2. Pri vsaki odmeri kazni je treba upoštevati podjetje in njegovo zmožnost za boljšo organizacijo kakor tudi možnost večje nevarnosti zaradi prekrška.
3. Za preiskavo in sojenje prekrškov po tej uredbi veljajo predpisi obstoječih postopnikov za prekrške, uporabljani v posameznih krajinah države.
4. Ob neizterljivosti se nadomesti denarna kazen z zaporom tako, da se za vsakih 60 dinarjev in za ostanek pod to vsoto računa en dan zapora. Kazen zapora v takem primeru ne sme presegati 30 dni.
§ 72.
Dejanje je storjeno v povratku, ako ponovi kaznovana oseba isto kaznivo dejanje v 2 letih od pravnomočnosti razsodbe.
ČETRTI DEL.
Notranja organizacija in zunanje poslovanje inšpekcije parnih kotlov.
T. PRISTOJNOST IN OSEBJE.
§ 73.
Pristojnost.
1. Inšpekcija parnih kotlov je nadzorno oblastvo za vse naprave, nad katerimi je predpisano nadzorstvo po določbah te uredbe. Inšpekcija parnih kotlov je tudi ustanova, ki proučuje vprašanja racionalnega izkoriščanja goriva in vprašanja ekonomije toplote, in vodi potrebno evidenco in statistiko o teh vprašanjih.
2. V kolikor in kadar se pokaže potreba, je minister za gradbe pooblaščen, da sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo z naknadno dopolnitvijo te uredbe razširi pristojnost inšpekcije parnih kotlov tudi na druge posle, objekte in naprave, ki služijo industriji, obrtu in kmetijstvu.
§ 74.
Nadzorna območja.
1. Službo iz § 73. te uredbe vršijo inšpekcije parnih kotlov vsaka v svojem območju. Praviloma ima vsaka banovina svojo inšpekcijo, če je v tem območju najmanj 300 parnih kotlov. Sicer vrši posle v takem območju inšpekcija sosedne banske uprave. 0 tem odloči minister za gradbe v sporazumu z ministrom za notranje posle.
2. V upravnem območju mesta Beograda vrši posle iz § 73. inšpektor ministrstva za gradbe ne glede na-število parnih kotlov.
§ 75.
Inšpekcije parnih kotlov pri banskih upravah.
1. Inšpekcije parnih kotlov vršijo vso posle po tej uredbi in po strokovnih navodilih ministrstva za gradbe, ki je vrhovno strokovno nadzorno oblastvo.
2. Inšpekcija parnih kotlov na sedežu banske uprave je poseben referat tehničnega oddelka bansko uprave.
ft
3.	Inšpektorji parnih kotlov, ki službujejo v območju dveh ali več banskih uprav (§ 74., odstavek 1.), so v administrativnem pogledu pod nadzorstvom tiste banske Uprave, v katere območju imajo svoj sedež; toda o vsakem važnejšem primeru obvestijo tisto bansko upravo, S .katere območju se je ta primer dogodil.
§ 76.
Inšpektorji.
1. Vsaki inšpekciji parnih kotlov se dodeli na službovanje potrebno število inšpektorjev in to tako, da pride na vsakih začetih 800 parnih kotlov po en inšpektor. Šefa inšpektorja postavi ban izmed inšpektorjev parnih kotlov v svojem območju.
2. Inšpektor parnih kotlov more biti samo državni organ iz resora ministrstva za gradbe in mora imeti dekret za inšpektorja parnih kotlov, ki mu ga izda minister za gradbe. Pravica do takega dekreta se pridobi po treh letih službovanja kot inšpektorski pripravnik.
3. Inšpektorski pripravnik postane lahko strojni inženir, ki spolnjuje poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom o uradnikih, tudi zdravstvene pogoje, predpi sane za izvršilno strojno osebje državnih železnic po zakonu o državnem prometnem osebju, le da se ne zahteva od njih razločevanje barv. Minister za gradbe določi pripravnika za to službo s posebnim odlokom.
4. Inšpektorski pripravnik se sme uporabljati za samostojno poslovanje samo z odobritvijo ministra za gradbe in na predlog šefa inšpekcije.
II.	NOTRANJA IN ZUNANJA SLUŽBA INŠPEKCIJE.
§ 77.
Notranja služba.
1. Inšpekcija parnih kotlov vodi svoj poseben vložni zapisnik, za strokovne podatke pa ima poseben arhiv.
2. Na vse listine, ki jih izda inšpekcija parnih kotlov, se pritisne poleg podpisa inšpektorja parnih kotlov okrogli žig z državnim grbom.
3. Za vsak nadzorovani objekt se napravi pri inšpekciji parnih kotlov list, v katerega se vpisujejo vsi potrebni podatki.
4. Vsi objekti, za katere se vodi kotlovni list, morajo biti vpisani v glavno knjigo z vsemi poglavitnimi podatki 0 objektu samem in o izvršenili pregledih.
0. Inšpekcije parnih kotlov predlagajo ministrstvu za gradbe redna mesečna Ln letna poročila o svojem delo-Vanju, kakor tudi izredna poročila ob izrednih dogodkih v službi. V primerili eksplozije se pošlje nemudoma ministrstvu za gradbe in pristojnemu sodnemu oblastvu poroko o dogodku s strokovnim mnenjem.
6.	Obliko, velikost vsebino in spremembe in dopolnitve kotlovnega lista in glavnih knjig ter vse drugo, kar le potrebno za opravljanje notranje službe, predpiše minister za gradbe s posebnim pravilnikom alinaredbo.
§ 78.
Zunanja služba.
1. Z zunanjo službo inšpekcije se razume delo inšpektorjev na terenu v mejah njih pristojnosti.
2. Službena potovanja na teren radi predpisanih pre-Rledov in preizkušenj objektov se vrše ali po izkazani ^trebi ali ga na zahtevo stranke.
3.	Brž ko izve inšpekcija za eksplozijo objekta, obvesti takoj o tem ministrstvo za gradbe, ki odredi komisijo in to: enega odposlanca ministrstva za gradbe in dva inšpektorja parnih kotlov; eden izmed njih mora praviloma biti v službi inšpekcije, v katere območju je bila eksplozija. Komisija začne takoj poslovati na kraju samem in predloži po končanem poslu strokovno poročilo.
v	§	79.
Nadzorstvo ministrstva za gradbe.
Ministrstvo za gradbe ima vrhovno nadzorstvo nad delom vseh inšpekcij.
§ 80.
Prehodne določbe.
Ministrstvo za gradbe izda v 6 mesecih od dne, ko stopi ta uredba v moč, vsem inšpektorjem dekrete in službene legitimacije.
PETI DEL.
Takse in odškodnine za preizkušanje in preglede parnih kotlov in parnih posod.
§ 81.
Takse.
1. Za vsako preizkušnjo in za vsak pregled parnega kotla in parne posode še plača taksa po velikosti kurilne površine parnega kotla in parne posode:
a) do 50 m-:
za preizkušnjo s hladnim	vodnim	pritiskom	din	60'—
za notranji pregled.................................... 40"—
za nadzorni pregled............................................................„	30'—
b) od 5—20 m2:
za preizkušnjo, s hladnim	vodnim	pritiskom	din	80'—
za notranji pregled.................................... 50'—
za nadzorni pregled............................................................„	40'—
• . c) od 20—50 m?: za preizkušnjo s hladnim	vodnim	pritiskom	din	200'—
za notranji pregled.................................... 150'—
za nadzorni pregled.................................... 80'—
č) od 50—100 m2: za preizkušnjo s hladnim	vodnim	pritiskom	din	300'—
za notranji pregled.................................... 250'—
za nadzorni pregled............................................................„	150'—
d) od 100—200 m2:
za preizkušnjo 3 hladnim vodnim pritiskom	din	400'—
za notranji pregled.............................. .	„	300'—<
za nadzorni pregled	j	.	>	„	250'—«
e) od 200—500 m*:
za preizkušnjo s hladnim	vodnim	pritiskom	din	500'—
za notranji pregled.................................... 400'—
za nadzorni pregled.................................... 300'—
f) nad 500 m2:
za preizkušnjo s hladnim	vodnim	pritiskom	din	600'—
za notranji pregled.................................... 500'—
za nadzorni pregled.................................... 400'—
2. Takse iz tega predpisa se	pobirajo v	gotovini v
korist države.
3. Državna in banovinska podjetja ne plačujejo te takse. Prav. tako se ta taksa ne pobira za preizkušnje in
preglede parnik kotlov in lokomobil, ki služijo samo za mlatev.
§ 82.
Povračilo potnih stroškov.
1. Potni stroški inšpektorjev obremenjajo lastnike parnih kotlov in parnih posod. Za kritje stroškov plačajo lastniki parnih kotlov in parnih posod za vsak parni kotel ali parno posodo	in	za	vsako preizkušnjo	ali pregled po velikosti kurilne	površine	parnega	kotla ali
parne posode:
a) do 5'0 m2:
za'preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom din 200'—
za notranji pregled  .................................. 100'—
za nadzorni pregled...................c	„	50'—
b) od 5—10 m2:
za preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom din 250'—
za notranji pregled  ............................................................  150'—
za nadzorni pregled....................................... 80'—
c) od 10—20 m2:
za preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom din 300'—
za notranji pregled......................................„	200'—
za nadzorni pregled  ............................................................  100'—
č) od 20—50 m2: za preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom din 400'—
za notranji pregled .  ..........................................................  300'—
za nadzorni pregled............................... „	150'—
d) od 50-100 m2:
za preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom din 500'—
za notranji pregled......................  .	.	.	„	400'—
za nadzorni pregled......................................„	200'—
e) od 100—200 m2:
za preizkušnjo s hladnim vodnim ■ pritiskom din 600'-^-
za notranji pregled	  .	.	„	450'—
za nadzorni pregled......................  .	.	.	„	250'—
f) od 200—500 m2:
za preizkušnjo s hladnim	vodnim	pritiskom	din	700'—
za notranji pregled......................................„	600'—
za nadzorni pregled  	  .	.	„	300'—
g) nad 500 m2:.
za preizkušnjo s hladnim	vodnim	pritiskom	din	900'—
za notranji pregled......................................„	700'—
za nadzorni pregled..............................................................  400'—
2. Za preglede parnih kotlov in parnih posod, ki so last države ali banovine in jih država ali banovina uporabljata samo v lastni režiji, sme minister za gradbe znižati zneske za potne stroške, to pa samo za redne preizkušnje in redne preglede. Za vsako izredno preizkušnjo ali izredni pregled se plača poln znesek za potne stroške.
3. Za nadzorne preglede mlatilnih lokomobil se ne pobira znesek za potne stroške. Če se pa pri tem pregledu ugotovi kaka nepravilnost in je treba postavitev v pravilno stanje ugotoviti s ponovnim potovanjem, se pobere za to naknadno potovanje radi nadzornega pregleda isti potni pavšal kot za notranji pregled.
§ 83.
Določanje kurilne površine.
1.	Kurilna površina parnih kotlov se določa računsko; kot odločilna za pobiranje zneskov iz §§ 81. in 82. pa se vzame kurilna površina na strani ognja. Pri parnih posodah, ki imajo dvojne stene-parni plašč, se vzame kot odločilna kurilna površina s parne strani.
2.	Pri parnih posodah, pri katerih se pušča para v notranjost posode, se določa kurilna površina za pobiranje predpisanih zneskov tako, da se dolžina dveh najdaljših pravokotno ena na drugi ležečih osi posode v metrih pomnoži in dobljeni zmnožek zopet pomnoži z 1'3. '	3. Za parne kotle, ogrevane z električnim tokom, se
določa kurilna površina po obrazcu:
„ kW 25
kjer pomeni kW največjo potrošnjo v kW/urah. Ako potrošnja toka ni znana, pač pa je znana proizvodnja pare v kg/urah = Kp, se uporablja obrazec
r. KP *
3(T m
§ 84.
Način pobiranja in uporaba pobranih zneskov.
1. Takse iz § 81. in odškodnine za potne stroške iz § 82.,' odstavka 1., se pobirajo vnaprej, pred opravo pregleda. Vplačujejo se pri poštni hranilnici.
2. Zneske, vplačane za takse iz § 81. oddaja ministrstvo za gradbe glavni državni blagajni.
3. Kot odškodnina za obrabo obleke, obutve, perila in ostalega gre inšpektorjem za vsak opravljeni pregled kotla po din 20'—, za opravljeni nadzorni pregled mlatilnice pa po din 10'—. To doplačilo se izplačuje iz prihrankov potnih prispevkov.
4. Zneske, vplačane kot povračilo potnih stroškov iz § 82., uporabi ministrstvo za gradbe za kritje potnih stroškov in drugih odškodnin inšpektorjem, ki jim po tej uredbi gredo, kakor tudi za nabavo in vzdrževanje vseh potrebnih instrumentov, aparatov, orodja in drugih potrebščin za opravljanje službe in drugih del in preizkušenj po toplotni tehniki. Prebitek po poravnavi računov za te potrebe se odda na koncu vsakega koledarskega leta glavni državni blagajni.
§ 85.
Odškodnine za druga izredna dela.
Za preizkušnjo materiala za parne kotle in parne posode (§ 60.) kakor tudi za vse preizkušnje iz toplotne tehnike predpiše višino odškodnine za opravo del in potrošnjo materiala za izredna dela pri teh preizkušnjah minister za gradbe v sporazumu s finančnim ministrom.
§ 86.
Vrnitev taks in plačanih odškodnin za potne stroške.
1. Ako so zneski iz §§ 81. in 82. za preizkušnjo s hladnim vodnim pritiskom, za notranji pregled ali nadzorni pregled plačani, preizkušnja ali pregledi pa se brez krivde lastnika ne opravijo, se vplačani znesek na zahtevo plačnika vrne.
2. Ako odide inšpektor na sam kraj in po lastnikovi krivdi ne opravi preizkušnje ali pregleda ali preizkušnja ne uspe, se plačani zneski iz §§ 81. in 82. ne vrnejo, za ponovno preizkušnjo pa se pobere samo odškodnina za potne stroške iz § 82.
§ 87.
Prehodne določbe.
1. S presežki potnih prispevkov v letu 1940. bo ravnal minister za gradbe po določbah § 84. te uredbe.
2. Potne stroške inšpektorjev predpiše minister za gradbe sporazumno s finančnim ministrom kot dodatek
k tej uredbi. Dokler se te določbe ne izdajo, se izplačujejo potni stroški po uredbi o izpremembi uredbe o povračilu potnih stroškov za tista službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se izvrše v korist in ob stroških privatne stranke in na njeno zahtevo, ministrstva za pravosodje št. 63850 od 2. oktobra 1934. leta, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami.*
SESTI DEL.
Ostale določbe in končne navedbe.
§ 88.
Pritožbe zoper odločbe inšpektorjev.
Zoper vse odločbe in naloge inšpektorja ima nezadovoljna stranka po predpisih zakona o občnem upravnem postopku pravico pritožbe na ministra za gradbe.
§ 89.
Tolmačenje določb te uredbe.
Določbe te uredbe tolmači obvezno v vseh primerih ministrski svet.
§ 90.
Prestanek veljavnosti drugih zakonskih določb o parnih kotlih in parnih posodah.
Z dnem, ko stopi ta uredba v moč, prenehajo veljati tčle določbe:
a) zakon o pobiranju taks in odškodnin za pregled parnih kotlov z dne 30. marca 1929.;**
b) zakon o preizkušanju in periodnih pregledih parnih kotlov z dne 7. julija 1871., z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, ki je veljal za območje bivše pokrajine Slovenije;
c) zakon z dne 15. avgusta 1911. o pregledovanju in Preizkušanju parnih kotlov, ki je veljal v Bosni in Hercegovini;
č) zakon o obrtih z dne 30. marca 1904., št. 170.001, §§ 32. do 53., z vsemi poznejšimi spremembami in ostalimi predpisi o parnih kotlih, parnih posodah in posodah P»d pritiskom, v območju, kjer je veljal ta zakon;
d) pravilnik o postavljanju in pregledu parnih kotlov T. št. 1892 z dne 22. februarja 1907., predpisan na osnovi Čl. 2. zakona o ustroju ministrstva za narodno gospodarstvo kraljevine Srbije;
e) naredba kraljevske hrvatsko-slavonsko-dalmatin-ske deželne vlade, oddelka za notranje posle, z dne 5- marca 1900., št. 6851, z vsemi poznejšimi spremembami In dopolnitvami.
§ 91.
Kclaj stopi uredba r veljavo.
1.	Ta uredba slopi v moč po enem mesecu od dne razglasitve v »Službenih novinah«, razen prvega dela, °ddelka I., ki stopi v veljavo po šestih mesecih, tretjega dela, oddelka III., in petega dela, ki stopita v veljavo Po treh mesecih, in četrtega dela, ki stopi v veljavo po šestih mesecih od dne razglasitve uredbe v »Službenih
kovinah«.
* »Uradni list« št. 171/41 iz 1.1929., »Službeni list« ft. 502/69 iz 1. 1931., št. 399/62 iz 1. 1933. in št. 716/94 iz 1.1934.
** »Uradni list« št. 162/40 iz 1.1929.
2.	Ta uredba se ne uporablja na območju banovine Hrvatske.
V Beogradu dne 23. februarja 1940.; M. s. št. 232. Minister za gradbe
Dr. Miha Krek s. r. Predsednik ministrskega sveta
Dragiša Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta Dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
606.
Sprememba klasifikacije predmetov.*
Na podstavi člena 1. uredbe o kontroli cen z dne
5.	februarja 1940. takole odločava:
1. Klasifikacija predmetov, ki so bili postavljeni pod predpise uredbe o kontroli cen z najino odločbo št. 4652 z dne 13. februarja 1940.** pod številkami 16, 17, 18, 19, 20, 22, 23 in 24 in ki se glasijo:
16. molino amerikan treh vrst: 75 do 80 cm/I, II, III; 90 cm/I, II, III; 145 do 150 cm/I, II, III; 180 cm/I, II, III; 200 cm/I, II, III;
17. srbsko platno dveh vrst: 42 do 45 cm;
18. bombaževo platno, beljeno: široko 70 do 200 cm;
19. pravi (modri) gradi dveh najcenejših vrst la in Ila;
20. cic (kreton) dveh najcenejših vrst: I, II;
22. sukanec od 200 do 1000 jardov vseh vrst, razen svilenega;
23. flatiela in barhent za obleke;
24. loden (šajak) in sukno;
se spremeni tako, da se te številke glasijo'
16. molino amerikan vseh vrst in vseh širin do 200 cm;
17. srbsko platno bombaževe izdelave iz preje do št. 40 vseh širin;
18. bombaževo platno, beljeno: vseh vrst in širin do 200 cm;
19. gradi beli in v barvi: vseh vrst in širin;
20. cic (kreton) poludčlen: vseh vrst;
22. sukanec vseh vrst, razen svilenega;
23. flanela in barhent vseh vrst;
24. šajak in sukno za narodno nošo oziroma hlače-vina in loden (hubertus), razen blaga za meščanske obleke.
2. Hkrati odločava, da se uporabi kontrola cen po uredbi o kontroli cen tudi na frenč, kanafas in zefir vseh vrst.
3. Urad za kontrolo cen pri ministrstvu za trgovino in industrijo in pristojna občna upravna oblastva dru^e stopnje morajo takoj začeti izvrševati funkcije, ki so j m poverjene v zvezi s kontrolo teh predmetov.
4. Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 29. oktobra 1940.; št. 9.400.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. Andres s. r.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Srdan Budisavljevič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	novembra 1940., št. 252/LXXXVI/751.
** »Službeni list« št. 69/15 iz 1.1940.
607.
Kolonjska voda se mora šteti za dišečo vodo.*
Na sproženo vprašanje, ali naj velja kolonjska voda, ki se daje v promet s priloženimi etiketami brez kakršnega koli priporočila in posebne zaobale, za dišečo vodo, takole
pojasnjujem:
S členom 1. pravilnika ministrstva za finance št. 26.700/111 z dne 8. maja 1939. za izvrševanje določb točk
2.,	3., 4. in 6. § 5. uredbe o narodnem zdravstvenem skladu** so določene takse na kozmetična sredstva.
Ker veljajo po pojasnilu ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje S. št. 16.707 z dne 5. junija 1939.*** za kozmetična sredstva po uredbi o narodnem zdravstvenem skladu vsa tista kemična ali mehanična sredstva, ki služijo za olepšavanje, navonjavanje, barvanje ali spreminjanje videza kože, usten, las, nohtov in drugih telesnih delov, se mora tudi kolonjska voda po sproženem vprašanju šteti za dišečo vodo.	,
V Beogradu dne 24. avgusta 1939.; S. št. 24.188.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Miloje 31. Rajnkovie s. r.
608.
Tečaji
državnih vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo, t
Minister za finance je izdal pod št. 64.070/VI1I z dne 30. oktobra 1940. naslednjo odločbo:
Na podstavi § 14., točke 6., finančnega zakona za
1. 1939./40. odrejam za spodaj naštete državne in po državi zajamčene papirje tčle tečaje:
2V*°/ona državna renta za vojno škodo v nominalu din 1000'— din 450'—;
7°/ono	posojilo	iz 1. 1921.	v	nominalu din 100'—
din 100'—;
4%>ne	agrarne	obveznice	iz	1. 1921. v nominalu
din 100'— din 60'—;
4°/one	agrarne	obveznice	iz	1. 1934. v nominalu
din 100'— din 55'—;
6“/one	begluške obveznice	v	nominalu din 100'—
din 80'-;
delnice Privilegirane agrarne banke d. d. v nominalu din 500'— din 220'—;
6®/#ni dalmatinski agrar v nominalu din 100'— din 75'—;
6%>ne agrarne obveznice (za gozdove in goščave) v nominalu din 100'— din 75'—;
7®/ono stabilizacijsko posojilo v zlatu iz	1. 1931.,	jugoslovanska tranša, v nominalu fr. fr. 100'—	fr.	fr.	100'—;
7®/«no stabilizacijsko posojilo v zlatu iz leta 1931. se mora preračunavati v dinarsko veljavo po tečaju 100'— fr. fr. = 222'45 din.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2. septembra 1939., št. 199/LXX/537.
** »Službeni list« št. 228/41 iz 1. 1939.
*** »Službeni list« št. 318/54 iz 1. 1939.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	novembra 1940., št. 253.
Ti tečaji veljajo od 1. novembra 1940. do preklica in jih morajo uporabljati vse državne naprave in samoupravna telesa v primerih, ko se morajo obveznice na podstavi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov sprejemati za jamstvo (kavcijo) po borznem tečaju.
Zgoraj določena vrednost teh papirjev ostane v veljavi za ves čas, dokler traja jamstvo, obračunano po tej vrednosti.
S tem se zamenjuje odločba št. 56.830/VIII z dne 29. septembra 1939, (»Službene novine« št. 224 z dne
2.	oktobra 1939.).*
Iz bančnega 111 valutnega oddelka ministrstva za finance z dne 30. oktobra 1940.; št. 64.070/VIII.
■ - 1 ■ -
609.
Plačilni promet
s Holandsko, Norveško in Belgijo.**
Minister za finance je pod št. 61.573/VUI z dne
23.	oktobra 1940. takole odločil:
1. Vsa plačila iz blagovnega prometa s Holandsko, Belgijo in Norveško se morajo od 1. oktobra 1940. dalje opravljati v nemških markah preko posebnih računov mark,-ki se odpro v ta namen pri Nemški obračunski blagajni v Berlinu na ime Narodne banke kraljevine Jugoslavije.
2. Stare obveznosti iz blagovnega prometa opravljenega do tega dne, se likvidirajo preko posebnih likvidacijskih računov.
3. Devizna direkcija se pooblašča, da izda potrebna navodila in predpiše vse nadrobnosti v zvezi z izvajanjem plačilnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s pristojnimi nemškimi oblastvi.
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu dne 23. oktobra 1940.; št. 61.573/VI1I.
610.
Pojasnilo
o pobiranju prispevka za narodni zdravstveni sklad od dišečih olj.t
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je izdal z odlokom St. št. 15.771 z dne 10. julija 1940. tole pojasnilo:
»Za dišeča olja, od katerih je treba pobirati za narodni zdravstveni sklad 10% od carine,++ ni treba šteti samo tista etrska olja, ki so oficinalna po naši farmakopeji in rabijo za pripravljanje zdravil, marveč je treba pobirati prispevek za narodni zdravstveni sklad tudi od vseh drugih etrskih olj in dišečih kemijskih proizvodov.<
* »Službeni list« št. 488/79 iz 1. 1939.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. oktobra 1940., št. 247.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn®
20.	julija 1940., št. 164/LIV/479.
ft »Službeni list« št. 162/28 iz 1. 1939.
Izdajo kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska iu zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 90. kosu XI. letnika z dne 9. novembra 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
1VIII. št. 7193/5.	3214
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani so zaprosile za uvedbo razlastilne-ga postopka, da se jim odobri ustanovitev služnostne pravice radi gradnje in vzdrževanja prostovoda na pare. št. 150, 151, 132 k. o. Muljava, last Zajca Josipa, Muljava št. 15, pare. št. 424/1 k. o. Krka, last Mestnika Josipa, Krška vas št. 2, pare. št. 427/1 k. o. Krka, last Uršič Frančiške, Gmajna št. 13, pare. št. 429 k. o. Krka, last Perkota Franca, Gmajna št. 27, pare. št. 438/2, 442 k. o. Krka, last Hočevarja Janeza, Krška vas št. 3, pare. št. 1224, 1232 k. o. Vrhe, last Zajc Frančiške, Znojile št. 6, pare. št. 542, 543, 544, 545, 538, 554, 565, 461, 458, 459, k. o. Podbukovje, last Vidriha Franca in Frančiške, Gabrovšca št. 6, pare. št. 501, 500, 499, 506, 507 k. o. Podbukovje, last Koščaka Matevža in Frančiške, Gabrovšca št. 12 in pare. Št. 870 in 868 k. o. Podbukovje, last Koščaka Matevža, Gabrovšca št. 12.
Na to prošnjo se na podstavi § 58. ob. z in § 69., točka 4., fin. zak. za 1. 1939./
40.,	ob uporabi določil III. oddelka zakona z dne 18. februarja 1878., drž. zak. št. 3,
odreja
razpoložitev razlastilnega predloga v času od 7. novembra do vključno 21. novembra t. 1. pri sreskem načelstvu v Litiji s pristavkom, da smejo prizadeti v tem roku razpoloženi spis pregledati.
Obenem se na podstavi označenih določil razpisujeta komisijski ogled in obravnava po tem zahtevku ha ponedeljek dne 25. novembra 1940. s sestankom komisije ob 9.30 na kolodvoru v Stični.
Interesenti se obveščajo, da morejo morebitne ugovore zoper gorenji zahtevek vložiti pri kr. banski upravi do vključno 23. novembra t. 1., najpozneje pa pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, kolikor ne bi bilo javnih ozirov.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. novembra 1940.
II.	št. 30909/1.	3133 3-3
Razglas.
Sernec Edvard, posestnik iz Smolnika st. 17, namerava namesto na potoku Lobnici obstoječih dveh zastarelih žag postaviti novo žago na vodni pogon s turbino, in sicer na lastnem zemljišču Pare. št. 531 k. o. Smolnik. Jez širine 12 m bo levoobrežno uvezan v parcelo »t. 499/2 k. o. Smolnik, desnoobrežno pa v parcelo št. 530 k. o. Smolnik, ki sta hjegova last. V. zaščito desnoobrežnih
zemljišč in občinske ceste pred poplavami je po projektu nameravan oporni zid na desnem bregu v nadjezju dolžine 146 m. Dovodni leseni žleb bo 74'60 m dolg in bo stal v celoti na zemljišču imenovanega. Podzemni odvodni betonski jarek bo do iztoka v Lobnico dolg 80 m.
V betonirani turbinski kamri bo Francis-turbina s horizontalno osjo maksimalne požiralne možnosti 600 l/sek in maksimalnega neto efekta 33 K. S. pri izrabnem padcu h = 5'18 m.
Turbina bo izrabljala nizki in devetmesečni vodostaj potoka Lobnice in bo znašala izrabljena bruto jakost pri devetmesečni vodi Q = 600 l/sek (obenem maksimalna izraba) E bruto r= 41'5 K. S.
Vodna naprava bo služila za pogon žage s križnim jarmenikom in s krožno žago ter za pogon električnega generatorja za domačo razsvetljavo.
Šernec Edvard je ob predložitvi ustrezajočih načrtov zaprosil za podelitev dovoljenja za izvedbo omenjenega projekta.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil (^Službeni list« št. 333/53/ /1931) v smislu odredb §§ 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samcin za 20. in 21. november 1940. s sestankom komisije dne
20.	novembra 1940. ob 14*30 uri pri projektiranem jezu.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-levi breg od dne 1. razglasa v >Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno 18. novembra 1940.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovoljenje izdalo, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, dospele kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 15. novembra 1940. ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. oktobra 1940.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:
Dr. Hubad s. r.
»j*
V. No. 379/24.	3197-3--1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo klinične predavalnice med. fakultete univerze kralja Aleksandra I., za prevzem in izvršitev težaških, betonskih, zidarskih in železobetonskih del
IIL javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22, novembra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 navedenega oddelka.
Ponudbo je predložiti tako, da vpišejo ponudniki v uradni izvod ponudbenega proračuna enotne cene s številkami in besedami ter zneske za vse postavke in vse seštevke.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. novembra 1940.
•j.
V.	No. 79/229.	3198-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo Mure v obmejni progi med km 98.290—112.100
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
v skrajšanem roku 15 dni na dan
28. novembra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 banske palače, dvorišče, levo, Bleiweisova c. št. 10. Pojasnila se dobe med uradnimi urami ravno tam in pri murski ter. teh. sekciji v. Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 487.601-05 (štiri sto osemdeset sedem tisoč šest sto en dinar 05/100). Kavcijo din 49.000'— je položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi Ljubljana-mesto. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti licitacijski komisiji dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odo-brenje ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti ter potrdilo občeupravne-ga oblastva o izvajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. novembra 1940.
*
K V. No. 195/10—1940.	3132	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgrad-njo mostu ^reko Žabnice v km 4'7S3 banovinske ceste 1/4 (Kranj—Suha—Škofja Loka—Žiri)
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. novembra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 50 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8/1V. Pojasuila iu
ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehn. oddelku, Gledališka ul. 8/11.
Ponudbe je predložiti na uradnem izvodu proračunskega popisa, v katerega je vpisati obvezne enotne cene ter ustrezajoče zneske za posamezna dela, kakor tudi skupno ponudbeno vsoto, za katero se dela prevzamejo.
Spremembe, dopolnitve in popravila uradnega besedila v proračunu so nedopustni.
Vsak ponudnik mora hkrati s ponudbo predložiti tudi strokovno pravilno in objektivno sestavljeno analizo cen ponudbenega proračuna ob upoštevanju dejanskih tržnih cen gradiva in mezd, veljavnih na dan licitacije. Dalje .aora priložiti tudi seznam dejanskih tržnih cen gradiva, potrjen od pristojne borze za blago in vrednote, ter seznam mezd za vse upoštevno strokovno in pomožno osebje.
Seznam in analiza morata biti podpisana od podjetnika.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. oktobra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 166/40-3.	3208
Amortizacija.
Na prošnjo Jenka Petra, pos. v Lipici št. 2, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Zavarovalni polici št. 989 v nom. vred. din 2500— in št. 6324 v nom. vred. din 7500—, glaseči se na ime Jenko Leopoldina.
Zavarovalni polici št. 990 v nom. vred. din 2500-— in št. 6325 v nom. vred. din 7500—, glaseči se na ime Jenko Pavlina, vse Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 29. oktobra 1940.
Po 57/40-16.	3212
Oklic.
Tožeča stranka Gomboc Koloman, pos. v Otovcih, sedaj v Franciji, Villers Ke-lon, p. Longpont (Aisne), po dr. yad-nalu Ludviku, odv. v Murski Soboti, je vložila zoper toženo stranko Gomboc Gizelo roj. Prosič, poljedelko, sedaj neznanega bivališča v Južni Ameriki, radi razveze zakona k opr. št. Po 57/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 16. decembra 1940 ol* 10. uri pred tem sodiščem v sobi št. 9.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. dr. Valy Aleksander, odvetnik v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. I., dne 24. oktobra 1940,
*
P 771/40.	3224
Oklic.
Tožeča stranka: Hranilnica in posojilnica v Šenčurju, ki jo zastopa Umnik Anton kot predsednik in načelnik v Šenčurju, je vložila proti toženi stranki Pikšu Janezu, del. iz Šenčurja, sedaj neznanega bivališča, zastopanega po skrbniku na čin radi 1000'— din s prip. k opr. št. P 771/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3. decembra 1940. ob 11. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 6.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Zebre Andrej, viš. pis. ofic. okrajnega sodišča v Kranju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II., dne 6. novembra 1940.
I R 327/40-3.	3217
Amortizacija.
Na prošnjo HajŠek Frančiške, pos. v Štatenbergu št. 80, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Posojilnice v Makolah št. 4836, glaseče se na ime Hajšek Frančiška, s stanjem 4.322 din, ki je imenovani bila baje ukradena. Imetnik knjižice se pozivlje, da uveljavi do 10. maja 1941. svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica neveljavna.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. I., dne 6. novembra 1940.
I 312/40-9.	<	3014
Dražbeni oklic.
Dne 9. decembra 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dolenja vas vi. št. 178.
Ceniina vrednost: din 3188-—.
Najmanjši ponudek: din 2125'34.
Varščina: din 318'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 3. oktobra 1940.
I 220/39-27.	3159
Dražbeni oklic.
Dne 9. decembra 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Selšček vi. šL 92,
181 in 1/» vi. št. 111, in sicer po skupinah:
I. skupina: parcele 1273,. 1578, 1591-travnik, 1652-njiva, 1663-njiva;
II. skupina? pare. št. 1247/1-travnik;
III. skupina: pare. št. 1416/1-njiva, 93-vrt, 1357-njiva, 1227-travnik;
IV. skupina: pare. 96/1-stavbišče, hi* ša, gospodarsko poslopje, dvorišče, 1499/1-vrt;
V. skupina: pare. št. 1213/98-gozd in l/e 1213/109-gozd.
VI. skup.: pare. 1444/1-njiva, 1446/2-travnik, 1599-travnik, 1618-njiva.
Cenilna vrednost posameznih skupin:
k I. din 882-90, k II. din 4.108-80, k
III.	din 1.074-70, k IV. din 2.819'50, k
V.	din 3.500—, k VI. din 2.256-25.
Najmanjši ponudek za posamezne skupine:
k I. din 588—, k II. din 2.783—, k
III.	din 716'-, k IV. din 1.878'-, k
V.	din 2.332'- in k VI. din 1.504—
Varščina za skupine znaša:
k I. din 88'-, k II. din 411—, k IIL din 107'-, k IV. din 281'95, k V. din 350--, k VI. din 226--.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteljai ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II.,
dne 26. oktobra 1940.
•J;
I 592/39-4.	3113
Dražbeni oklic.
Dne 12. decembra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stavešinci vi. št. 142.
Cenilna vrednost: din 15.011-75.
Najmanjši ponudek: din 10.008’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa 9e opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg& sodišča.
Okrajno sodišče r Gornji Radgoni, odd. IL,
dne 24. oktobra 1940.
•gg
I 552/40-6.	2779
Dražbeni oklic.
Dne 9 decembra 1940. dopoldne ob osmih bo pri podpisane«1 sodišču v sobi Št. 9 dražba neprenii®' nin zemljiška knjiga Sv. Jur pri Loki vi. št. 119 in polovica vložne številke 3*
Cenilna vrednost; din 15.191-37.
Vrednost priteklin: din 5840—.
Najmanjši ponudek: din 10.127-59.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb®* je priglasiti sodišču najpozneje pri dra*-benein naroku pred začetkom dražb®; sicer bi se ne uiogle več uveljavlja«
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se o|>ozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. III.,
dne 18. septembra 1940.
I 38/40-15.	3039
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ravnik vL št. 31 do K, Ravnik vi. št. 115 do »/», Hiteno vi. št. 20 do */».
Cenilna vrednost: din 38.430'—. Najmanjši porudek: din 25.620'—. Varščina: din 3.843'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu dne 15. oktobra 1940.
•g*
I 9/40-18.	3035
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Metlika vi. št. 239.
Cenilna vrednost: din 120.000'—, Najmanjši ponudek: din 80.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-Benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle ved uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uredni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 9. septembra 1940.
jg*
I 754/40-8	.	3170
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Smolinja vas vi. št. 317, 655, zemljiška knjiga Potovrh vi. št. 290, 576.
Cenilna vrednost: din 61.572'35. Najmanjši ponudek (2/») * di11 41.050. Varščina: din 6157'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 26. oktobra 1940.
I 852/40-9	3169
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1940. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vinja vas vi. št. 230, 229.
Cenilna vrednost: din 113.724'55.
Najmanjši ponudek: din 75.818'—.
Varščina: din 11.372'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. IL,
dne 26. oktobra 1940.
I 129/40-24	3168
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Družinska vas vi. št. 130, 469.
Cenilna vrednost: din 92.890'—.
Najmanjši ponudek (2/a): din 61.927.
Varščina: din 9.289'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 26. oktobra 1940.
I 736/40-10.	3203
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Apače vi. št. 364.
Cenilna vrednost: din 44.120'50.
Vrednost priteklin: din 330'—.
Najmanjši ponudek: din 29.415'—.
Varščina: din 4412'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. novembra 1940.
I 1074/40.	3223
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Rjavci vi. št. 53.
Cenilna vrednost: din 59.284'—.
Vrednost priteklin: din 3.490'—.
Najmanjši ponudek: din 39.523'—.
Varščina: din 5.930'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. novembra 1940.
•j;
I 3084/39—14.	3222
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Hvaletinci a) vi, št. 31 in b) vi. št. 312.
Cenilna vrednost: ad a) din 60.486'75, ad b) din 1.023'-.
Vrednost priteklin: ad a) din 462'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 40.324'50, ad b) din 682'—.
Varščina: ad a) din 6.049'—, ad b) din 103'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. novembra 1940.
-j;
I 572/40.	3220
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. cela vi. št. 77 k. o. Jurovci, II. idealna polovica vi. št. 182 k. o. Pobrežje.
Cenilna vrednost: ad I. din 13.646'50, ad II. din 1.582'50.
Vrednost priteklin: ad I. din 685'—.
Najmanjši ponudek: ad I. din 9.098*—, ad II. din 1.055'—.
Varščina: ad I. din 1.365'—, ad II. din 159'—.
Pravice, ki bi_ ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražhe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. novembra 1940.
•j.
I 1925/40—10.	3221
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1940. o b dva n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. BratislavcI vi. št. 30.
Cenilna vrednost: din 31.938'50.
Vrednost priteklin: din 5.787'50.
Najmanjši ponudek: din 21.293'—.
Varščina: din 3.194'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 5. novembra 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala, se fe nastopna firma:
1381.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: dne 10. septembra 1940.
Besedilo: Ante Šolman & Comp.
Obratni predmet: Popravilo avtomobilov, motorjev, koles, strojno struženje, avtogaraža, izdelovanje vseh vrst rezervnih delov za avtomobile in motorna kolesa, popravilo avtomobilskih karoserij, zastopstvo ozir. posredovanje pri kupovanju in prodajanju tvorniških izdelkov zlasti avtomobilov, motornih koles, šivalnih strojev, pisalnih strojev, radioaparatov ter vsakovrstnih v to stroko spadajočih rezervnih delov, avto-gumi, elektrotehniških predmetov, kakor tudi uvoz, nakup in prodaja vseh teh predmetov.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 21. VII. 1940.
Družbeniki: Šolman Franc, avtomehanik v Celju (Kocenova ul. 2), Gajšek Anton, mehanik v Celju (Pred Grofijo št. 5).
Za namestovanje upravičen: Družbenik Šolman Franc, avtomehanik v Celju, Kocenova št. 2 (samostojno).
Podpis firme: Firma družbe se podpisuje tako, da pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo firme pristavi družbenik šolman Franc svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, dne 10. septembra 1940.
Fi 19/40. - Rg A III 239/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1382.
Sedež: Braslovče.
Dan vpisa: 10. septembra 1940. Besedilo: Josip Pauer, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Obratni predmet: Trgovina z meša-■im blagom in deželnimi produkti.
a) Besedilo: Pauer Josip, lastnik Mar-lič Riko.
b) Obratni predmet: Trgovina z vsem * prostem prometu dovoljenim blagom In deželnimi pridelki na drobno in Toliko, sadjem, hmeljem in zaklanimi svinjami ter izvoz istih.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 10. septembra 1940.
Rg Pos II 143/9.
1383.
Sedež: Libija pri Mozirju.
Dan vpisa: 10. septembra 1940.
Besedilo: Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov Alojz Goričar in dr. s sedežem v Libiji pri Mozirju.
Obratni predmet: Izdelovanje barv in lesnih izdelkov.
a) Besedilo: Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov Alojz Goričar in dr., Mozirje.
b) Sedež: Libija pri Mozirju.
c) Obratni predmet:	Industrijski obrat, izdelovanje barv, lesnih in kemičnih izdelkov na tovarniški način, žaga in elektrarna.
č) Podružnica te družbe z istim obratnim predmetom ima svoj sedež v Letušu.
d) Izbrišeta se zbog smrti družbenika:
1. Goričar Alojz in
2. Podbrežnik Franc.
e) Vpiše se kot novi družbenik vdova po Alojzu Goričarju Goričar Fani, tovarnarjeva vdova v Libiji št. 96 pri Mozirju.
Zastopna pravica:	Družbo zastopa
družbenik Remše Fortunat, tovarniški ravnatelj v Mozirju, samostojno.
Podpis firme: Firma družbe se podpisuje tako, da pod napisano, natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo družbenik Remše Fortunat pristavi svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 10. septembra 1940.
Rg A II 20/15.
1384.	/	*
Sedež: Ljubljana:
Dan vpisa: 28. oktobra 1940.
Besedilo: »Alpeko« trgovsko-industrij-ska družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 23. oktobra 1940. se je spremenila družbena pogodba v odstavku »Prvič« in »Tretjič«.
Besedilo firme odslej slovensko: »Al-peko« gradbeno-industrijska družba z
o.	z.,
srbohrvatsko: »Alpeko« gradjevno-in-dustrijsko društvo s. o. j.,
nemško: »Alpeko« Bau-Industrie Gc-sellschaft m. b. H.
Obratni predmet družbe odslej: »Proizvajanje in prodaja vsakovrstnega gradbenega materiala lastnega ali tujega izdelka, industrijskih potrebščin in kemičnih proizvodov za lasten in tuj račun. — Prevzem zastopstev in komisijskih prodaj, pridobivanje in nakup sorodnih podjetij, soudeležba na istih. Izvrševanje splošne gradbene, umetno-kamnose-ške, cementninarske in fasadarske obrti, montaža lastnih in tujih izdelkov, spadajočih v navedene stroke, asfaltiranje in izdelava asfaltnih proizvodov.«
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 26. oktobra 1940.
Rg. C IV 157/9.
*
1385.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. oktobra 1940.
Besedilo: Peter Angelo, družba z o. z. v Ljubljani.
Po sklepu občnega zbora z dne
2.	oktobra 1940. se je družba razdru* žila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Angelo Peter, trgovec v Ljubljani, Pražakova ul. 8.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 12. oktobra 1940.
Rg C III 270/13.
*
1386.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. oktobra 1940. Besedilo: Lesna industrija »Vintgar« družba z o. z.
Izbriše se poslovodja dr. Spiller-Muys Franc, vpiše pa se poslovodja Zupančič Jože, učitelj v Litiji.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 12. oktobra 1940.
Rg C I 60/38.
*
1387.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. oktobra 1940. Besedilo:	Špedicija »Export« Erna
Suša, Ljubljana. Bleiweisova cesta 34.
Sedež odslej: Rakek.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 19. oktobra 1940.
Rg A VI 103/12.
*
1388.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. oktobra 1940.
Besedilo: »Triglav« industrija perila in obleke J. Olup in sin.
Izstopil je javni družbenik Olup Josip star., zbog česar preneha javna trgovska družba.
Besedilo firme odslej: »Triglav« industrija perila in obleke Z. Olup.
Obratni predmet odslej: Izdelovanje perila in obleke na tovarniški način ter prodaja istih.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. oktobra 1940.
Rg A IV 96/11.
1389.	^
Sedež: Ljubljana.
. Dan vpisat 14. oktobra 1940.
Besedilo:	Umetniška propaganda
družba z o. z. v Ljubljani.
Z notarskim zapisom z dne 7. oktobra 1940. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: ing. Uhlir Hugo, graščak iz Rude pri Zidanem mostu.
Likvidacijska firma: kakor doslej * pristavkom >v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. oktobra 1940.
Rg C V 94/3.
1390.	*
Sedež: Maribor, Koroška cesta 19. Dan vpisa: 25. oktobra 1940.	•
Besedilo: Jugoslovanska P. Bcicrsdor* & Co. družba z o. z.
Po sklepu družbenikov na izrednem občnem zboru z dne 28. septembra 1940., Posl. št. 119/1940, se je družbena pogodba z dne 28. 11. 1929., opr. št. 3252, spremenila v točkah »drugič« in »dvanajstič«.
Besedilo odslej:
Beiersdorf družba z o. z.,
Beiersdorf društvo s. o. j.,
Beiersdorf Gesellschaft m. b. H. Beiersdorf societe a g. L »Občni zbor se mora vršiti na sede-zu matice v Mariboru ali na sedežu Podružnice v Zagrebu ali v Beogradu najmanj enkrat na leto, drugače pa, kadar smatra to poslovodja za potrebno ali zahteva eden od družbenikov.«
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 24. oktobra 1940.
Rg C II 51/39.
Sedež: Prevalje.
Dan vpisa: 25. oktobra 1940.
Besedilo: »Peea« mehanična tkalnica, družba z omejeno zavezo v Prevaljah.
Po sklepu izrednega občnega zbora ? dne 15. 10. 1940.-, posl. št. 1183, se )e družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme:
»Peca« mehanična tkalnica, družba z Omejeno zavezo v Prevaljah v likvidaciji.
Likvidatorja:
Mislej Anton, veletrgovec v Celju. Razlagova ul.,
Svetek Andrej, zasebni uradnik v Celju, Razlagova ul.
Likvidatorja zastopata likvidacijsko 'trmo in podpisujeta zanjo tako, da pod Pjeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo pristavljata svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 24. oktobra 1940.
Rg C III 19/7.
Izbrisale so se nastopne firme:
1392.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 21. oktobra 1940. Besedilo: B. Žilič.
.Obratni predmet: Trgovina z železnino in poljedelskimi stroji.
. Zaradi ustanovitve javne trgovske družbe.
Bkrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III,
dne 19. oktobra 1940.
Rg A VI 221/6.
*
1393.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 25. oktobra 1940.
. Besedilo: H. Senekovič in drug, druž-/a. z omejeno zavezo v Mariboru v li-'yidaeiji.
Zaradi končane likvidacije.
"krožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III, dne 24. oktobra 1940.
Rg C 111 6/12.
1894.
Sedež: Sladki vrh.
Dan izbrisa: 25. oktobra 1940. Besedilo: Franc Scheff, gostilna. Zaradi prenehanja obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV, dne 24. oktobra 1940.
Rg A II 128/5.
*
1895.	Uradni	izbrisi:
Uradno so bile izbrisane dne 24 oktobra 1940. spodaj navedene tvrdke, ker so prenehale obratovati:
1. »Marbag«, mariborska uvozna in izvozna družba z o. z. v likvidaciji, Maribor (C I 12/22),
2. »Hitrozid«, stavbeno obrtna tvornica za zidanje hiš, družba z o. z. v likvidaciji, Maribor (C I 40/20),
3. »Boč«, trgovina z lesom in perutnino, družba z
o.	z-, Gornje Poljčane (C I 41/16),
4. M. Schmidt & Co.f družba z o. z., Maribor (O I 49/11),
5. Tovarna volnenih izdelkov v Mariboru, družba
z o. z. (C I 68/28),
6. Kovinska Industrija R. NlpiC In drugovl, družba
z O. z., Maribor (C I 73/21),
7. »Marata, družba z o. z., Maribor (C II 24/20),
8. Razpošiljalnica Olymp, družba z o. z., Maribor, Cankarjeva 14 (C II 37/25),
9. »Vala, splošna kovinska in lesna industrija, družba z o. 7 v Mariboru (C II 38/18),
10. Uprava grašCin grofov C. Arnim, družba z o. z. v Mariboru (C II 44/23),
11. Glaser, umetno in stavbeno mizarstvo, družba z o. z., Zgornje Hoče (C II 61/20),
12. »Jugominola, družba z o z. v Mariboru (C II 79/22),
13. Centralna prodajalnica izdelkov Jugoslavenske
industrije, družba z o. z , Maribor (C II 81/15),
14. Močivnik in drug, družba z o. z., Maribor, Rotovški trg 6 (C II 107/15),
15. Jugotehnika, importna in trgovska družba z o z., preje Kleindienst & Posch v Mariboru, Aleksandrova cesta 44 (C III 17/9).
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 24. oktobra 1940.
Rg C I 12/23.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
1396.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 3. oktobra 1940.
Besedilo: Mariborska nakupovalna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru.
Na ustanovni skupščini dne 24. avgusta 1940. je zadruga sprejela pravila.
Predmet poslovanja:
Namen zadruge je, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato se bavi z nakupom in prodajo deželnih pridelkov, živine, lesa, sploh z vnovče-vanjem proizvodov svojih članov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 50-— in se vplača ob pristopu ali v obrokih, najkasneje v treh mesecih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje razglase na deski v svoji poslovalnici, javne razglase zlasti vabila na skupščine pa tudi v časopisu, ki ga odredi upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo dveh let. Vsako leto izstopi polovica odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar v to pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njsno iifjjisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta
svojeročno po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so: Lubienski Stane, posestnik v Jarenini (predsednik),
Golouh Rudolf, ravnatelj borze dela v Mariboru, Gregorčičeva 31 (podpredsednik),
Jurkovič Nikola, veleposestnik v Radvanju,
Kelnc Josip, veterinar v Mariboru, Orožnova ul. 4,
Novak Julij, tajnik Obrtniškega združenja v Mariboru, Ob Jarku.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 3. oktobra 1940.
Fi 19/40-6. — Zadr. II 60/2.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1397.
Sedež: Blatna Brezovica.
Dan vpisa: 9. oktobra 1940.
Besedilo: Kmetijsko strojno društvo v Blatni Brezovici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. julija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Strojna nabavna in prodajna zadruga v Blatni Brezovici, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. .
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavlja kmetijske stroje in jih odstopa svojim zadružnikom v uporabo. V primeru potrebe nabavlja zadruga svojim članom tudi gospodarske, kmetijske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ter si nabavlja za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100-— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbrišeta se člana načelstva Mušič Janez in Petrič Franc, vpišejo pa se Člani upravnega odbora:
Berglez Alojzij, posestnik v Blatni Brezovici 6,
Lavrin Franc, .posestnik v Blatni Brezovici 7,
Gostiša Franc, posestnik v Blatni Brezovici 35,
Nagode Anton, posestnik v Blatni Brezovici 21,
Gregorka Franc, posestnik v Blatni Brezovici 4.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. septembra 1940.
Zadr. IV 57/25.
1398.	*
Sedež: Dol pri Hrastniku.
Dan vpisa: 10. septembra 1940.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Dolu pri Hrastniku, zadr. z omejenim jamstvom.
1. Na občnem zboru z dne 21. I. 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki so pri-lagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Živinorejska selekcijska zadruga v Dolu pri Hrastniku, zadruga z omejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja: Zadruga, ima namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z izboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine upoštevaje določeni rejski cilj in izboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po Čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen
čas.
5. Poslovni delež znaša din 20'— in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih, najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz devetih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno, ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 10. septembra 1940.
IV Zadr. 48/20.
*
1399.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. oktobra 1940.
Besedilo: Tiskovna zadruga, registro-vana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 20. septembra 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Tiskovna zadruga, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Predmet poslovanja zadruge in nje namen je, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. zalaga, izdaja in razpečava knjige, brošure, časopise, revije, tiskovine in tiskane predmete vseh vrst, leposlovne, strokovne, gospodarske in politične, ki jih pišejo, urejajo ali pri njih kakor koli sodelujejo zadružniki;
2. si priskrbuje za to potrebne nepremične in premične naprave in tehnične potrebščine in si pridobiva zadevna obrtna pooblastila oz. dovolila;
3. nabavlja tehnične in gospodarske izdelke, zlasti knjige, tiskovine in pisalne potrebščine vsake vrste za svoje zadružnike oz. jim posreduje njih nabavo.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100-— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi v enem izmed v Ljubljani izhajajočih dnevnikov, ki ga določi upravni odbor.
Izbrišejo se člani načelstva: dr. Grošelj Pavel, Gregorka Miroslav, dr. Brezigar Milko in Reisner Josip, vpišeta pa se člana upravnega odbora: dr. Pirkmajer Otmar, pomočnik bana v pokoju v Ljubljani in ing. Sancin Boris, tovarnar v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 5. oktobra 1940.
Zadr. IV 51/39.
1400.	*
Sedež: Medvod#.
Dan vpisa: 10. oktobra 1040.
Besedilo: živinorejska selekcijska »druga v Medvodah, registrovana »druga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 5. maja 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: živinorejska selekcijska zadruga z omejenim Jamstvom v Medvodah
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov In se voli za dobo treh let.
Vsako leto Izstopi treijina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upiavnega od bora ali po en član upravnega odbora In en v to poohlafičenl nameščenec radruge.
Zadruga Ima namen. pospeSevati gospodarstvo svo Jih članov s tem. da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski rilj In zbolJSati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, kt se odlikuje po Čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti In uporabe za vprego.
Zadruga Je ustanovljena ra nedoločen čas
Poslovni delež znaša din 50.— iu. ge mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik#Jamči z vpisanimi poslovnimi deleži
in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni de* ski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mor* poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« ? Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. Ill*>
dne 5. oktobra 1940.
Zadr. IV 59/8.
*
1401.
Sedež: Sostro.
Dan vpisa: 7. oktobra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica z® dobrunjsko občino v Sostrem, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. aprila 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica za dobrunjsko občino v Sostrcin> zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali P° ,en član upravnega odbora in en v te pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zboljševati p0" spodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojilni
2. budi in širi smisel' za varčnost i° sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun!
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsk® proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisij" sko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v z«" varovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10'— in s® mora vplačati ob pristopu ali v obroki®*
Zadružniki jamčijo za obveznosti z®" druge neomejeno z vsem svojim premo* ženjem in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve n* razglasni deski v svoji poslovalnici. bila na skupščine mora poleg tega o®' javljati v listu »Narodni gospodar« Ljubljani.	.«
Izbriše se član načelstva Gašpers* Franc, vpiše pa član upravnega odbof Bučar Franc, posestnik, Sostro št. 51.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 5. oktobra 1940.
Zadr. IV 48/48.
1402.	*
Sedež: Škale.
Dan vpisa: 10. septembra 1940.
Besedilo: Kmečka hranilnica in p°* jilnica v Skalah, zadruga z neomejeni jamstvom.	...
1.	Na občnem zboru z dne 29. junUj 1940. so bila sprejeta nova pravila, so prilagodena določbam zakona o t
Spodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Kmečka hranilnica in posojilnica v Skalah, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov 8 tem. da jim priskrbuje kredit po kar Najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče Posle: 1. daje svojim zadružnikom podojila; 2. budi in širi smisel za varčnost ln sprejema od vsakogar hranilne vloge Ha vložne knjižice in na tekoči račun;
si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili; 4. nabavlja Ha račun svojih zadružnikov potrebna Sredstva za kmetijsko proizvodnjo in Sprejema od svojih zadružnikov njihove Proizvode v komisijsko prodajo; 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša din 5'— in se Plača pri vstopu v zadrugo ali pa v abrokih, najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je neomejeno.
; 7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki le sestavljen iz petih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Fir-Hia zadruge se podpisuje tako, da se Pod napisano ali natisnjeno, ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta naj-Hianj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni odobritvi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8.	Zadruga objavlja svoje priobčitve Ha razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila za skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 1. septembra 1940.
Zadr. II 112/48.
1	*
1403.
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 10. septembra 1940.
Besedilo: Kmečko delavska hranilnica 'H posojilnica v Trbovljah, zadruga z neomejenim jamstvom.
. 1. Na občnem zboru z dne 28. julija
1940.	so bila sprejeta nova pravila, ki
prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
, 2. Firma in sedež zadruge: Kmečko dravska hranilnica in posojilnica v Trbovljah, zadruga z neomejenim jambom.
3.	Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov 8 tem, da jim priskrbuje kredit po kar bnjbolj povoljnih pogojih. Za dosego ega namena opravlja zadruga sledeče kosle: 1. daje svojim zadružnikom^ pobila; 2. budi in širi smisel za varčnost J® sprejema od vsakogar hranilne vloge t® vložne knjižice in na tekoči račun; ® si pridobiva nadaljnja potrebna de-baraa sredstva z izposojili; 4. nabavlja
na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo; 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša din 5"— in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih, najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je neomejeno.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz šestih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno, ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
9. Izbrišeta se odstopivša člana upravnega odbora Gašparič Jakob in Zupan Franc, vpiše pa se novo izvoljeni član upravnega odbora Kadunc Alojz, posestnik v Lokah—Trbovlje.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 10. septembra 1940.
Zadr. VI 37/56.
*
1404.
Sedet; žabnica.
Dan vpisa: 30. septembra 1940.
Besedilo: živinorejska zadruga v žabnlcl, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 26. maja 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: živinorejska selekofjska zadruga z omejenim jamstvom v žabnici.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se volj za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospečevati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo;
2. nabavlja plemensko živino zlasti plemenjake In živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje take nabave;
3. priskrbi in vzdržuje skupne paSnike sa živino svojih zadružnikov;
4. prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar Se spada h pospeSevanJu živinoreje.
Zadruga Je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znnSa din 100.— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in Se z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v 6voJI poslovalnici. Vabila na skupSčine mora poleg tega razglafiati tudi s pismenimi vabili zadružnikom.
Okrožno kot trg. sodilče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. septembra 1940.
Zadr. IV 88/12.
1405.	*
Sedež: Železniki.
Dan vpisa: 1. oktobra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Železnikih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 20. septembra 1940. so bila sprejeta nova pravila s
smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Železnikih, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz. 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo, gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 20‘— in se mora vplačati ob pristopu.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno z vsem svojim premoženjem in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. septembra 1940.
Zadr. IV 44/58.
Izbrisala se je nastopna zadruga t
1406.
Sedež: Hoče.
Dan izbrisa: 10. oktobra 1940.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Hočah, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Za hraniteljico poslovnih knjig in spisov je določena Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočah.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 10. oktobra 1940,
Zadr. V 18/13.
Konkurzni razglasi
1407.	3226
I.	Določitev posebnega ugotovitvenega naroka.
Konkurzna stvar tvrdke Ljubljanski oblačilni bazar d. z o. z. v Ljubljani.
Za preskus naknadno prijavljenih terjatev in terjatev, ki bodo do naroka morebiti še prijavljene, se odreja poseben ugotovitveni narok na 15. novembra 1940. o poli devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 107.
Opozorilo: Upnike, ki so zamudili občni rok za prijave, zadenejo stroški,
ki nastanejo spričo tega pozivanja in spričo izjav upravitelja konkurzne mase.
II.	Določitev naroka za prisilno
poravnavo.
V isti konkurzni stvari se določa za razpravljanje in sklepanje o poravnalnem predlogu prezadolženke poravnalni narok na dan
15. novembra 1940. ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 107.
Prezadolženka mora priti k naroku osebno.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. oktobra 1940.
St 7/39-93
Razglasi raznih uradov in oblastev
St. E. r. 2496, 2497, 2498, 2499, 2500, 2501, 2502, 2503, 2504, 2505, 2506, 2507, 2508, 2509, 2510, 2511, 2512, 2513, 2516, 2514, 2515.
Razglas.
3228
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra
1887.,	kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., je komisija za agrarne operacije v Ljubljani v izvršitev uredbe užitkov in uprave na skupnih zemljiščih oziroma nadrobne delitve skupnih zemljišč postavila banovinskega svetnika Pokorna Ivana kot komisarja za agrarne operacije, in sicer za sledeča, skupna zemljišča, ki so vpisana pod
1. vi. št. 304 k. o. Laze, sodnj okraj Logatec,
2. vi. št. 113 k. o. Blatna Brezovica, sodni okraj Vrhnika,
3. vi. št. 354 k. o. Vrzdenec, sodni okraj Vrhnika,
4. vi. št. 90 k. o. Ravni, sodni okraj Krško,
5. vi. št. 189 k. o. Mali vrh, sodni okraj Ljubljana,
6. vi. št. 76 k. o. Lipoglav, sodni okraj Ljubljana,
7. parcel, št. 755/1, 755/2 in 756/1, ki so vpisane pod vi. št. 138 in 298 k. o. Borovnica, sodni okraj Vrhnika,
8. vi. št. 174 k. o. Vrbljehje, sodni okraj Ljubljana,
9. vi. št. 120 k. o. Mali vrh, sodni okraj Ljubljana,
10. vi. št. 97 k. o. Dolenčice, sodni okraj Škofja Loka,
11. vi. št. 555 k. o. Kostanjevica, sodni okraj Kostanjevica,
12. parcele št. 753, ki je vpisana pod vi. št. 5 in 69 k. o. Verd, sodni okraj Vrhnika,
13. vi. št. 113 k. o. Štefan, sodni okraj
Trebnje,
14. vi. št. 114 k. o. Štefan, sodni okraj
Trebnje,
15. vi. št. 115 k. o. Štefan, sodni okraj Trebnje,
16. vi. št. 83 k. o. Gor. Rovan, sodni okraj Škofja Loka,
17. vi. št. 115 k. o. Sv. Mohor, sodni okraj Brdo,
18. vi. št. 287 k. o. Št. Lambert, sodni okraj Litija,
19. vi. št. 110 in 130 k. o. Veliki Trn, sodni okraj Krško.
Po istem paragrafu je postavila banovinskega svetnika dr. Maršiča Roberta kot komisarja za agrarne operacije, in sicer za sledeča skupna zemljišča, ki so vpisana pod
1. vi. št. 264 k. o. Mirna peč, sodni okraj Novo mesto,
2. vi. št. 79 k. o. Pribišje, sodni okraj Metlika.
Uradno poslovanje teh komisarjev se prične takoj.
S tem dnevom stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj.dež. zak. št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih, kakor tudi glede izjav, katere ti oddajo, ali poravnav, katere sklenejo, naposled glede zavezanosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati zaradi izvršitve agrarnih operacij ustvarjeni pravni položaj.
Komisija za agrarne operacije v Ljubljani dne 12. oktobra 1940.
Ban kot predsednik:
Dr. Natlačen s. r.
*
3215-2—1
0. Štev. 1996/1.
Razglas.
Gospod Jager Milan iz Ljubljane, Tyrševa c. 37, je zaprosil za odobritev načrtov za obratovalnico in za podelitev obrtnega dovoljenja za predelavo živalske dlake v Tomačevem na pare. 1006/2.
Na osnovi § 108. in sl. obrtnega zakona, §§ 2. in 84. in sl. gradbenega zakona in §§ 73. in 101. zakona o občem upravnem postopku se razpisujeta komisijski ogled in javna ustna razprava za torek, dne 26. novembra 1940. ob
14.	uri na kraju samem.
Načrti so do dneva razprave vsakomur na vpogled pri sreskem načelstvu v Ljubljani, in so vsi interesenti vabljeni, da podajo svoje ugovore in pomisleke najkasneje na razpravi sami, ker bi se pozneje vloženi ugovori upoštevali le, če bi bili podani v javnem interesu.
Sresko načelstvo v Ljubljani dne 5. novembra 1940.
Št. 4322.
*
Razpis.
3206
Občina Senovo, srez brežiški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega stražnika. Zahteva se pismenost.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in čl. 8. z izjemo točk 1. in 6. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini
Uprava občine Senovo dne 5. novembra 1940.
Razne objave
3225-2-1
Poziv upnikom.
Kmetska hranilnica in posojilnica v Videm-Dobrepolju, r. z. z n. z. je preši* v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prl' javijo svoje terjatve likvidatorju Fran* cetu Koruzi, Ljubljana, Pražakova uli* ca 11/1.
Likvidator.
*	3175—3—2
Poziv upnikom.
Gradbena in kreditna zadruga »Don1 in vrt«, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani) se je razdražila in prešla v likvid*'
cijo.
Pozivajo se vsi upniki, da prijavij0 eventualne svoje terjatve v šestih me' secih podpisani likvidacijski firmi.
Gradbena in kreditna zadrug* »Doni in vrt«, reg. zadr. z o. *> v likvidaciji, Ljubljana, Dalmatinova 2/1.
•j.
3196 3-2
Poziv uonikom.
Kmetijska zadruga v Ambrusu, r. 1' z o. z., je stopila v likvidacijo in pozi'* upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorji. (
*
3195 2—4
Poziv upnikom.
Zveza lesnih domačih obrti v Ribni*1’ r. z. z o. z., je stopila v likvidacijo i® poziva upnike, da ji prijavijo svoje tef' jat ve.	*	1|
Likvidatorji.
*	322«
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za lo z evid. št. tablice 146541 in jo pr0<
glašam za neveljavno.
Benko Karol s. Serdica 67.
*	320*
Objava.
Izgubil Bern izpričevalo 2. razred*
III.	deške meščanske šole v Maribor11 iz 1. 1928. in ga proglašam za nov®* ljavno.
Kepa Božidar s. r.t
Pobrežje pri Maribor11'
*
321«
Objava.
Ukradeno mi je bilo leta 1915. izpr*
M
čevalo o absolvirani Mahrovi trgov* šoli v Ljubljani ter ga s tem progi®*8" za neveljavno.
Vedenik Ivan s. r.,	1
uradnik tekstilne tvornice MautBe 1 Sv. Pavel pri Preboldu.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik; Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.
1