# 29 Izvedene aktivnosti za izgrajevanje učinkovitega učnega okolja Dijaki so različno vešči uporabe informacijsko-ko- munikacijske tehnologije. Da ne bi prihajalo do težav pri pouku, smo se odločili, da vse dijake, ki bodo vklju- čeni v projekt, sočasno seznanimo z osnovami upo- rabe tabličnega računalnika in učnih okolij, v katerih bodo največkrat sodelovali. Zavedamo se, da dijak ni le pasivni udeleženec učnega procesa, ampak tisti, ki v učnem okolju načrtno izgrajuje znanje, zato je pomembno, da se počuti varno in sprejeto. Ključne- ga pomena je, da so v učno okolje aktivno vključeni vsi dijaki in ne samo tisti, ki so najbolj motivirani. V nekaterih raziskavah je bilo ugotovljeno, da je iz- jemno pomembno graditi močno skupnost učencev, v kateri pozitivni odnosi olajšajo učenje (Hinton, Fi- sher, 2013). Da bi vzpostavili pozitivne odnose v od- delku, smo na začetku šolskega leta za dijake 1. b or- ganizirali tridnevno šolo v naravi. Spremljali smo jih profesorji fizike, kemije in informatike. Povezoval- ni cilj vseh treh predmetov je bil razvijanje socialne in državljanske kompetence ter kompetence digitalne pismenosti. V skladu z načeli je učenje učinkovito, ko poteka v sodelovalnem vzdušju, kar pomeni, da je sodelovanje eksplicitni del učnega okolja, pa tudi da je učenje povezano s skupnostjo (Slavin, 2013). Di- jake smo razdelili v pet heterogenih skupin. Večino dejavnosti smo naravnali kot skupinsko sodelovalno delo, v katerem so imele skupine skupinske cilje. Pred izvedbo šole v naravi sva profesorici kemije in fizike poiskali povezovalne vsebine iz učnega načrta fizike in kemije. Pripravili sva 8-urni tematski učni sklop, v katerem se prepletajo tako procesni kot vsebinski cilji obeh predmetov. Za profesorje tovrstno delo zahteva veliko več načrtovanja in fleksibilnosti kot pri kla- sičnem pouku, a je dijakom dober zgled medseboj- nega sodelovanja, saj vsak učitelj vnaša v pouk svoje strokovne in osebnostne posebnosti, po katerih je prepoznaven med učenci, sodelavci in starši (Polak, 2007). Za izpeljavo vsebinskega sklopa sva izdelali in- terno gradivo, ki vključuje sodobne oblike pouka, kot so raziskovalno učenje, sodelovalno učenje, izkust- veno učenje, delo z viri, učenje učenja, spoznavanje možnosti uporabe tabličnih računalnikov pri pouku fizike in kemije … Vse dejavnosti so bile pripravljene za timsko vodenje učnega procesa heterogenih sku- pin dijakov. T udi v prostem času so dijaki sodelovali v skupinah pri pripravi družabnih iger in raziskovanju narave. Učitelj informatike jih je seznanil z načini uporabe šolskih spletnih učilnic in z varno rabo in- terneta. Predstavil jim je spletno mesto, na katerem so dostopni e-učbeniki, in delovanje nekaterih aplikacij (Padlet, Nearpod, Kahoot …), ki jih bomo uporablja- li pri pouku v šoli. Bil je navzoč pri vseh dejavnostih, pri katerih so dijaki uporabljali tablične računalnike, in jim pomagal reševati začetniške težave. Šolo v naravi smo izvedli drugi vikend v septembru. Ker so to dijaki prvega letnika, so ta teden prvič preživeli skupaj kot razred. Večina se jih med seboj še ni poznala. V tem vikendu so imeli dovolj časa za druženje in spoznavanje ob športnih aktivnostih, pouku in tudi igrah, kar je gotovo prineslo dodano vrednost kasnejšim medsebojnim odnosom v šoli. Tablični računalnik so pri svojih dejavnostih upora- bili kot računalo, kamero, fotoaparat, pesmarico … in ga sprejeli kot pripomoček za nadaljnje delo. Uporaba tabličnega računalnika v vlogi merilnega vmesnika Oktobra sem pri timski uri v povezavi z informatiko in matematiko dijake seznanila s programsko opre- mo LoggerPro in spletno stranjo podjetja Vernier. Dijaki so si na svoje tablične računalnike namestili programsko opremo in izdelali grafe po namišljenih Uporaba tabličnih računalnikov pri pouku kemije – priložnost za razvijanje učinkovitega učnega okolja Branka Klemenčič, Gimnazija Novo mesto { Iz prakse … } učiteljev glas » # 30 učiteljev glas { Iz prakse ... } rezultatih meritev. Rezultate so ročno vnesli, statis- tično analizirali, s preračunavanjem vstavili nove stolpce, izbrali prilagoditveno funkcijo in na koncu izdelali ustrezno naslovljen graf, opremljen z legen- do, enačbo krivulje in ustrezno izbranimi osmi. Po seznanitvi s programsko opremo sem jih seznanila še z vmesnikom LabQuest. Prva laboratorijska vaja, ki smo jo izvedli z merilnim kompletom Vernier, je ve- Slika 1: Preglednica meritev in graf, ustvarjen s programom LoggerPro Uporaba e-učbenika Z uporabo e-učbenika sem začela postopoma, največkrat s skupinskim ogledovanjem grafičnih prikazov in slikovnega gradiva. Sledile so vodene aktivnosti pri raziskovanju interaktivnosti. Prednost e-učbenika pred tiskanim je njegova dostopnost in opremljenost z multimedijskimi in interaktivnimi gradniki. Kljub temu da so vsebine v e-učbeniku dobro in celostno predstavljene, vidim veliko po- manjkljivost v preverjanju razumevanja in sprem- ljanju ter ocenjevanju dijaka. Opažam, da dijaki v e-učbeniku uporabljajo ukaza »Preveri« in »Prikaži odgovore«, še preden poskušajo samostojno rešiti na- logo. Zato razumevanje animacij, videovsebin, včasih tudi nalog preverjam s pomočjo kvizov v spletnem učnem okolju Moodle ali s pomočjo aplikacije Padlet. zana na učni sklop Povezovanje gradnikov. S preuče- vanjem jakosti molekulskih sil pri različnih alkoholih in ogljikovodikih so dijaki poskušali razložiti vpliv molekulskih sil na hlapnost tekočin. Merilnik tempe- rature GoTemp se lahko prek USB-vmesnika nepos- redno poveže s tabličnim računalnikom, kar skrajša potek vaje. Nastali graf lahko po končani meritvi ta- koj umestijo v laboratorijski dnevnik. Uporaba tabličnega računalnika pri spremljanju napredka dijakov V svoje metode poučevanja skušam smiselno vklju- čevati tudi uporabo različnih aplikacij. Za usvajanje novih vsebin največkrat uporabljam NearPod. Apli- kacija je brezplačna in učitelju omogoča pripravo gradiva, tako da lahko v svojo predstavitev poleg kla- sičnih prosojnic s slikovnim gradivom vključi tudi avdio- in videovsebine ter kvize. Kvizi v aplikaciji omogočajo tudi, da lahko dijaki svoje odgovore na- pišejo in narišejo s pomočjo elektronskega peresa ali prsta. Prednost aplikacije je v tem, da lahko učitelj spremlja delo vseh dijakov, tako da mu kot povratno informacijo vrnejo rešene naloge. Učitelj lahko kate- rikoli izdelek dijakov deli z vsemi dijaki in opozori na morebitne napake. Pri deljenju izdelkov dijakov je pomembno, da ne izpostavlja dijakov, ki so nare- dili napake, temveč jih samo usmeri k morebitnim izboljšavam. Pri učnem procesu je zelo pomembna sprotna povratna informacija. # 31 Sklep Učenje s tehnologijo omogoča učitelju in dijaku raz- lične ravni interaktivnosti. Če učitelj dobro odigra vlogo usmerjevalca spoznavnih procesov, lahko dijak ob ustrezni uporabi tehnologije in v spodbudnem učnem okolju aktivno oblikuje pomene in gradi zna- nje. Ključnega pomena za uspešno učenje s tehnolo- gijo so: nemoteno delovanje tehnologije, kakovostna učna gradiva, ki dopuščajo tudi individualno učenje, dobro zasnovane učne ure in sprotna povratna in- formacija o znanju in napredku. Tablični računalnik bo v sodobni šoli zagotovo postal nepogrešljiv učni pripomoček, saj omogoča dobro interakcijo vseh so- delujočih v učnem okolju. { Iz prakse ... } učiteljev glas Slika 2: Spremljanje dela dijakov v NearPodu Slika 3: Učiteljev in dijakov pogled pri reševanju kviza v aplikaciji Kahoot Literatura Barron, B., Darling Hammond, L. (2013). Obeti in izzivi za pristope k učenju, temelječe na raziskovanju. V: Dummont, H. idr. (ur.), O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 186–206. Hinton, C., Fisher, K. W. (2013). Učenje iz razvojne biološke perspektive. V: Dummont, H. idr. (ur.), O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 103–122. Polak, A. (2007). Timsko delo v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Modrijan. Slavin, R.E. (2013). Sodelovalno učenje: Kaj naredi skupinsko delo uspešno?. V: Dummont, H. idr. (ur.), O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 147–162. Barron in Darling-Hammond (2013) v svojih ra- ziskavah ugotavljata, da se učenci učijo globlje, kadar lahko znanje, ki so ga pridobili pri pouku, uporabijo pri reševanju resničnih problemov, zato je pomembno, da so v vseh korakih učnega procesa prepričani o svo- jem znanju. Pri kemiji vsako teoretično usvojeno temo praviloma spremlja tudi kemijski poskus oz. krajše ra- ziskovalno delo, ki ga lahko dijaki načrtujejo samo- stojno ali v skupinah. Svoje ideje lahko v zelo kratkem času s pomočjo aplikacije NearPod predstavijo učite- lju, ki jih lahko pri nadaljnjem delu usmerja. Učitelje- va sposobnost vrednotenja izjemno močno vpliva na učinkovitost poučevanja. V aplikacijo velikokrat vklju- čujem videoposnetke poskusov, dostopnih na You- Tubu ali v e-učbeniku, in s pomočjo kratkih vprašanj preverim razumevanje ogledane vsebine. Zanimiva in med dijaki dobro sprejeta aplika- cija za spremljanje razumevanja vsebin je tudi Kahoot. Temelji na igri in tekmovanju. Dijaki zbirajo točke po sistemu: kdo najhitre- je pravilno odgovori. Po vsakem vprašanju je vsem vidna razvr- stitev najboljše peterice dijakov in njihov seštevek točk. V vprašanja lahko vstavljamo slike, animacije in posnetke. Čas za odgovore lah- ko poljubno omejimo.