Poženčan. Razun omenjenih se hranijo vMatici tudi pesniški spisi njegovi. Najprej je Poženčan pesmi prestavljal in sostavljal v Metelčici in Bohoričici že 1. 1823/4 (Mladeneč in Duhoven. Milo za drago. Postojnski podmel. Nicefor in Saprici i. t. d.); potem si je spisoval stare medljudne, povasne, po zbirki Ahacelnovi, narodne slovenske (Pegam in Lambergar — Pregnanje Zitiških menihov 1—65); dalje je znaranjal in skladal svete, cerkvene, po povestih ali legendah (Sveti Izidor. Deveti kralj. Sveta Barbara. Zakon. Ajdovska deklica i. t. d.). Lastnega sklada imenuje cerkvene: Oča naš. Sveti večer. 0 Veliki noči. 0 Binkuštih. 0 kakim Šmarni. Sv. Neža. Sv. Marjeta. Novi mašnik. Ob časi skušnjav. Sladko ime Jezus i. t. d. Popeval je Ravnikar na Notranjskem na pr. Pivko, Kraševca i. t. d.; popeval pozneje na Selih pri Kamniku 1. 1843/5; največ jih je zložil pa na Gori poleg Sodražice; torej se rad zove BPevec Gorniški". Kakor povestniške stvari — prepisoval je tudi pesniške po dvakrat, po trikrat ravuo tiste. Vredil si je bil pesmice v petere bukvice nekako z naslovi: I. Stare cerkvene pesmi. II. Stare povasne pesmi. III. Svete strunice. IV. Povasne strunice. V. Viši pesmi (ali stare in nove cerkvene, povasne ali poljudne popevke, posebej strunice Gorniške). Pesme iz samote, posebno za Ijudstvo zložene, se glasijo poslednje, in raed njimi se nahajajo p. Mati Krajna. Ilirija . . . Minina žebljica. Mladenič v sodoljni. Vide od lepe Jekice. Jekica od dičnega Videta. Abelard piše Helvizi ali pozneje bolj po domače: Juštin Malini. Slovo od Janežke gore. Cerklje. Ilirskimu rodu . . . Sanica. Malinica. Ura, luč, tabačnica, Neprijatlam ilirstva. Slava cesarja Ferdinanda . . Juri Skenderbeg. Povrač doniu. Vinska hasen. Popotna. Kukovca. Moškerska. Kraševska očitna spoved. Petero mladenčevo veselje. Petero veselje deklice. Soldaška. Slovo utnirajočiga duhovna. Fantam in možem. Dekletam in ženam. Samka. Vasvavec posvarjen. Milvana. Zadovoljni mož. Žanjiška. Prediška. Roža. Prihodnji učeni. Potok. Svet vert. Gerlica. Hudobni Ljubezan itd. itd. — Te in druge se nahajajo po raznih zapiskih, in berž ko ne zato, da bi vsaj nekaj 14* boljših pripravil na dau, jel je naposled spisovati jib dokaj čedno posebej v zvezpk z naslovom: Novejše Slovenske pesini. Prepisal si jih je bil tako 44; poslednja ni več doveršena; — sinert ga je piehitela. Po naslovih si nasledvajo takole: 1. Trojanska vojska. Premagan po sv. Mihelu in drugovih Svitanos t. j. Lucifer zapreti Henetoni: . . Slavi iuorejo slaveti — Naj pa tud za to terpe — Jez bom že še kot u Raji — Vedil zmote zatiosit — Naj to ljudstvo igo raji — Namest kron iiua nosit! i. t. d. — 2. Slavina z Sauskritam. Opeva se obeh neznanska rodovina: v Aziji Indjjaui, v Evropi Slovani. — 3. Uganjevanjc prihodnosti. Po geslu Gunduličeveni (,,Kolo od sreče" i. t. d.) in svetopiseniskein v Pregov. 8, 15 (nPer me reges reguant, et legum conditores justa decernunt") za Vodnikom ugiba: 1. Kdor hraniš mravljinea, Svetove deržiš, So svojo Modrostjo Tako govoriš: Skoz me gospodarjo Vsi kralji zemljo, Vkazvavci postave Pravične dajo. 15. . . Auglezi, Fraucozi iNo Nemci slave, Marskteri košato Su šteje med nje. 3. Kdar zdi se narobe, Veš prav obračat', Cloveške zmotnjave Na dobro sukat'. 18. . . Slavenco u stiskali Jez mislim de Bog Za vence peipravljal, Oteval nadlog. 4. MoRočno ponižaš, Do reve slave, Z sh'poto udariš Prcvzetne glave. 1!). Ilirec med lirati IJčenih besed Kromljal bo mo^očno S ptujci sosed'. 5. Odpusti prederznost, Ugibat želje; Mravljinpc izrekvam, Kar skušnje vele . 20. Od Grecjc do Blaka. Prerojen Ilir Pod križam liskečim Narekval bo niir. 10. . . Slovečih je dosti Opcšalo hiš; Ker nekdaj ble liajte, Gradiče dobiš. 21. Obišejo šibe Slavcnsko zeniljo Naj bo, kar on hočc, Ki pravi tako: 22. Skoz me gospodarjo Vsi kralji zemljo, Vkazvavci postave Pravične dajo. 4. Ilirija. V dnhu Vodnikovem, nekaj tudi v Koseskovem, kakor se bolj na tanko čuli že v naslednji, mati Ilirija ali mati Slavenija vzbuja po časnikih (Zora i Danica), po stari zgodovini, po delih in delavcih i. t. d. sinove na delo, ponosna in svesta boljše bodočnosti: 1. Zora z Danico vizhaja Svetit Ilirjin obok; Z svitam predramljena vstaja Mati sred svojih otrok. 12.18. Nekdaj se moji bojvali,Duh nie navdaja od zgora, Zdaj naj pokojno žive;Milo veliča moj rod; Nekdaj nevedno dremali,Svetli Danica no Zora Zdaj naj učeno budč.Men' oznanujete god. 5. Slavenija. 6. Slovenjimu rodu (pr. str. 26: Mojimu narodu). 7. Ilirkam ali Slovenkara (pr. str. 14, 15: Slovenkam). 8. Od sebe (str. 1). 9. Neprijatlam domačiga (nJojmen, zlo me je zadelo .... Rimci možko se po rimsko — Tudi s ptujci pomenil'; — Mi slavensko alj ilirsko — Bi nikolj se ne menil'?! — Zloga, zloga naj ulada" i. t. d.). — 10. Slovenja s Tevtonko (nDe raater spoštuješ, — Se spomni moj rod! — Tevtonka pa vedi, — De tnoje je tod"). — 11. Savični Vili (str. 2). — 12. Postojniški podmel (»Na niertvaškim dom' žediti — V prahi mislira se z prozo — Stvarnika se včim moliti — Naj me sprejme na nebo"). — 13. Triglavu (str. 17). — 14. Pivka (nKdaj bla morje — Željna morskiga prepira — Burja še po krašnjah roj', — Drevje pali no podira — Sama z sabo v strašnim' boj'u). — 15. Metulje (Metljani zvesto branili proti Oktavjanu; torej: nMirno hrabrih prah počivaj — Ti molče uCiš terdo: — Slavo bratec moj dobivaj — Tud za čas, ko te ne bo".) — 16. Na Gori (str. 19). — 17. Na Semiči (str. 16). — 18. Krašovec: Naš Kras je dežel usa burna, Po kamnji gre sapa odurna, Sim reya se smili Bogu. Spoznam de še stare razvade Mi delo perstudijo rade — Raztergan poginjam gladu i. t. d. 19. Stari Krajnjec (str. 14, 28). — 20. Kar se Anžik uči, Anže zna (str. 15). — 21. Mlinarič (str. 15). — 22. Angel varh. — 23. Slavenja in Rimljanke (prej v naslovu: Slavenska beseda z svojimi znanšimi sosedami, kjer se opeva, kako od Grajcev dobili so vedo in umetnost Rimci, od Rimcev Tevtonci, in kako Grajcev verstniki Slavonci sedaj stopajo na dan z nado mogočno, češ): Mlaji so ptujke, pa bodo se prcd oblctele Dneva njih cvetja poglej, zlata njib doba je preč: Nemki jc poldan, Lahinji, Galki pa v sredi popoldne, Šteje Angležka večer, Španki storila so noč; Za te še zlati čas teče, sosedam je ptujim pretekel. Ktere te rade mamile, dalej molče naj neslanke; Tvoj naj glas veselic delef in deleč doui; V eno soglasje cdini svojc glasove čvetere, Lep in krepak bo soglas, ptujcu pa važen močno; Kar je bla Rimka, ti bodi občja mojstrova na sveti! 24. Kmetijskim in rokodelskim Novicam (str. 13). — 25. Emilju Koritku (str. 6). — 26. Milo za Pevcam (str. 25). — 27. Svet vert. — 28. Dežela Kažimir. — 29. Istočna Indija. — 30. Neprijatlam domačiga. — 31. Popotvanje resnice (Resnica iz svojih kotanj spusti se po svetu v Evropo k gospodoin po mestih — k učenim — na kmete — med kupce, povsod ji kažejo za duri, krivica za mizo sedi; tedaj resnica: Je šla v svoj stan — Več noče na dan — Iz deleč uči — Na skrivnim svari — Pa ravno za to — Spoznana ne bo). — 32, Šege (str. 16). — 33. Majnik. — 34. Kdo branil bi tni peti: Kdo branil bi mi petiČerijo na vinšaka. In goslice uzeti?Use veleva peti U gori gostolevaIn goslice uzeti. Gorjančica do dneva;Usak poje kakor more, Škerjančiki po poljiKot iraa od natorc. Čerle per dobri volji;Ni pesem kom po volji, Soseska murnov pojeNaj sam zapoje bolji: U travi kore svoje;Ga hočem poslušati, Skeržadi iz drevesaSo željno peručati. Skerže v toplc nebesa,Kdo branil bi mi peti In čričiki kol mrakaIn goslicc uzeti? 35. Samotni pevec poj. Černevčica poješPred tabo čbelca Sainske lepote;šla v planine, Popotnim se glasišDe tebi kazala Sredi samote.Medne stermine. Učili te peti.Nebeške so pesmi, Mladi žvergljali.Viže ti znane, Kraljeve narejat'Zvcsto poskerbi ti Samko poslali.Pravo speljaujf. Si drobua, slabotnaZa nekdajnim pevcam No vuš se bati;Skušaš zapcti: Nebeškimu roduČeš! dalje naj scga, Jo viš letati.Kdor če umeti. 36. Moč ljubezni. — 37. Milič od Milice. — 38. Milica od Miliča. — 39. Širokoustnik. — 40. Moža željna. — 41. Pijanec snubač. — 42. Vasovavec posvarjen. — 43. Hudobni Leljo. — 44. Pastirska (str. 14). — Hudobni Ljubezan zove se tu Leljo in glasi se: Terdo začel sim spati,Pa res de bi oslepil Muc liutal jn z vratiOn Leljo k' se pertepel Tako de so zbudim.Po strunah mi brodit. Dremati spet se hoče,Po roci sim ga vdaril, Petelin zafofoče,Li kaj me boš sleparil, Na novo so živim.Ker nočem tvojih pet. Prišlo novo mi spanje,Če sim kdaj kaj zakrožil, Budilo me škripanje:TŁar napak si razložil, Dva strička za pečo. Ncdolžno je uzet'. — Dvanajsta ura bijeKdor misli hudobije, In Luna mi posije,Ncdolžno napak yije. Posije preljubo.Mi Leljo poperti: Čcm peti ter ustanem,Ni treba govoriti, De goslico uzamemŽe vem kaj mi storiti: Nedolžno naredit.Nagajat' veseli.