ISSN 0350-5561
77
D350
556014
n kojiM
řo/íe/focfůora/ító tfežei^a/o, na/farse ôo delno zjasnilo.
številka 43
četrtek, 22. novembra 2001
Posledice "nore krave" so že občutne
Teden ilni negotovuMi /nrÂÙi sumu pmua primerit hole/ni norih krav v Siovenijije v Zgornji Ssjvinjski dolini pov/roćil /iinid» načina <jl>vei)č-anjii javnosti, veliko sumničenj in še več nepreveden I h govoric, ki Sit ksir po vrsti ^^doloCale*' ne-srečno kmetijo. Unidno Je do torksi ni imenoval nihče, mi mi-ntstr«it\ii /a kmetijstvo pa so celo omenjali mo/nost. da IkhIo navedli samo občino, ne pa kmetije.
V prvih dneh po presenetljivi níwici večjih pcisledie ni bilo čuli-li, v mesarijah se nad prodajo niso preveč prilo^ovali, vsi pu so izritžali negi^iovosi /a prihodnje ohdobje/iudi odkup živine na /;idrup Mojdrje sprva ni bil moten, mleko z boleznijo seveda ni neposredno povc/ano in ludi ni ncvarniKlI okui^be, v začetku lega tedna I"«! so stvari začele spreminjali na siabSe. "Nevarnosti la p(»iro^nike ni, saj vsako žival starejšo ikI 50 mesecev; ki.fe oddana v /ako), ohvezno testirajo na to l)i»le/en. Taki» so letos v Sloveniji opravili skoraj 26.000 testov, od ksiterih doslej nI nolw-den potrdil prisotnosti l>ole/ni ali suma nanjo. Ne )2lede na vse pa p4»sledice i^e čutimo, s;)j sej«
P0 tednu negotovosti so iz švicaf' skega Bema dokončno potrdili sum, da je za boleznijo BSE zbo-iela krava s kmetije Braneta Rih* terja v naselju Tírosek v občin/ Gornji Grad.
Ostaiih živali v hlevu ne bodo pokončali, ampak strogo opazovati, usmrtili pa so potomca, saj želijo preveriti, če je slučajno okužen.
i>dkup i^ivine bistveno /manj^il, klavnice pa 4xl{)ove(luJejo 2e naročene količine. Seveda pričakujemo velike te«ive pri odkupu, kaj se \w /4*odii<» pa v tem trenutku ^e ne vemo. Najmanj, kar pričakujemo« je« da l>o ministrstvo /i) kmetijstvo iivť<n<» tržni
red, na podlagi kalere^sa bi država |>ose^la z intervencijskim mikupom. To seveda pomeni, da )>o cena klavne živine <»bčutno padla. Ne ^lede na vse ni/.mere ne smemo drsimati/Jrati. 'Ibdi v preteklosti mis ni r^išla nobenit iKile/en, /.atc»sm<» lahko priaiko-
vali Uidi to in smo bili nar^» celo pripnivljeni s stalnim testini-ryem. Se enkrat zagotavljam, da so laliko p4»tn).snikl mirni.*' je
med dru^m povedal vodja kmc-lijslva na Zíídnigi Mtviije Ivan Acman.
■ iP
VELENJE - Od danes do prilKKlnJeua četrtka bo v organizaciji Območnih obrtnih zbornic Velenje in Mozirje, Savinjsko-šaleške obnuk?ne ra/v(>jne u^jencije. Savinjsko-Šaleške območne uosp«»-darske /bomice in TIC Velenje 4. srečanje malega in velikega gi»spo(birst>'a. Srečanje Je mzdeljeno na tri dele in sicer tK> plenarni del danes «kI 10. d<» 13. ure v Hotelu Psika v Velenju.
Uvodne referaic bodo pripravili dr. France Kri/anič, mag, Samo Hribar Milič in Alenka AvbcrSek, razvojne povezave vvelikih sistemih pa bodo predstavili predstavniki Gorenja In IISH I iiSni
Srečanie malega in velikega gospodarstva
aparati Nazarje. Sledile bodo predsiavitve priložnosii za skupne nastope, predstavili jih bodo Ora Koplas, rekreacijski center Crolte, obrl ne zbornice...
Danes od 14, ure dalje In julrivesdan bo v Rdeči dvorani p\>sIov-na razstava, ki jo bodo jutri ob 17. uri popestrili ^e 7 modno revijo pričesk. V naslednjih dneh sc bo zvrsiilo v Velenju, Na Ljubnem in Nazarjah še več okroglih predvsem na temo povezovanja v luri^mu in drobnem gospodarslvu.
■ mz
Ali Velenje potrebuje nov sakralni objekt?
Pred približni» petimi leti seje v Velenju "bila" zadnja hučna razprava o tem, ali je prostor na zelenici oh Šaleški cesti« v neposredni bližini naseya (ioríca. kjer že dol^a leta stoji M)^ l^rimeren /a gradr\jo novega sakralnega objekta ali ne.
Svcia Barbara je spel postala akuialna na novembrski seji svela MO Velenje ob razpravi o sprejcjnu "Odl<ika osprcmenihah in dopolni Ivah prastorskih sestavin dolgoročnega plana obilne Velenje /a obdoiije	in .sprememb in dopolnilev planskih aklwdela občiiie Žalec/a območje MO Velenje-dopi>lnjen v lelu 1999." Takšen je dolg uraden naslov, osnutek odloka pa jc bil na oktobrski seji sprejel skoraj brez pripomb. A lokrat je biia razprava vri>ča. magneloťon pa je posnel kar 24 riizprav na lo lemo, In trajalo je dve debeli uri, na koncu pa je bil odlok sprejel.
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem cantrii v Stvarem Velenju teL: 03/ 897 50 96
220 Sít
^O/te Slovenija
ĎHVM I^M^t 1700^ JIT i»3e.ww*rs20P1 Ukmtc pe-^ UhlUk
V nedeljskem 18, prvenstvenem kro{2U, ki pa nebo /adt\ji v tem letu, ho gotovo najbolj vro^e v Veler\ju. Kjer se bosta sestala domači Kiidarin smar^ka Lra. To bo že četrti letoi^nji derbi teh dveh
tekmecev.
V prven-siveni v Smarinem ni bilo zniagwalca,vpi>kalupajc ^ Era i/iočila rudarje, in ka-ko bo na nedeljski tekmi ^ 7zaccikomob 16.13(1? V { igri ni le sosedski prešli?, ampak so to predvsem poniembne ločke za
uvrstitev peni vrhom lesivicc. Izid bo gotovo odvisen ludi od skupaj z Vi-Ciim najboljšega šmarskcga
slrvlca Smajlo-vlca in kako ga ^ ho^drfiirJcsc-^ ničnik (na sliki Smajlovič spredaj). Rudarjev branilec seje v soboto v Kopru celo vpisal med strelce in lako prispeval k neodk>čenemu izidu.
Foto: vos
Zloraba položaja ali pravic?
ŠOŠTANJ - Nov/ca. da v Termoelektrarni Šoštanj poteka kriminalistična preiskava, seje v petek kot blisk razširila po Šaleški dolini in sprožila mnoga ugibanja, saj so bile izjave predstavnikov Policijske uprave Celje v zvezi z dogajanjem sila skope.
O
v novo leto na Titovem trgu s Pop Designom in Viliiem Resnikom
V£LEN,|E - D*> konca leta 2001 nas toči le še nekaj tednov zato naj vas že sedaj pitvabinio. da preživite najdaljšo noć v tetu na Titovem tr^u. Oi^jani/^torji; uredništvi Radia Velenje in Našega Časa. Kulturni center in Mestna o!)Čina Velenje smo že začeli pripra> Ijati vse potrebno, da Ih) to res doživetij polna noč.
Naj vam zaupamo, da vas bo lokral zabaval POP DESIGN s pevcem Viljem Resnikom, Otroke bo obiskiil dedek Mraz, za polnočni oimjemet pa bo poskrbelo podjetje DIANA. (îosl obljublja odlično gostia*5ko ponudbo,pcwkrbeli pa bomo Šc za kakšno presenečenje. Vabljeni lorcj že sedaj.
n ONOVitEC e
Kabelska tudi v Zavodnjah
/c\VOi)N.|E • V soUHrvjski knijcrnl ^kllp^<l^tí Í^V4Klnjv so prfjvnji (crlen polomili kiiMc /ji kAhcUkt» nuilťllliii sistem fs» 33 eo>|H>dinjstcv.
Nidoi^ha velja okoli 7 milijonov lolarjev, nekaj je prispevala krajevna skupnost, posamezna gt\spc>dinjstvii py pns|>cvaj<) okoli lisoi nemških mark v loidfski proijvre<lni»sii. Ogromno potrebnih zemeljskili del pa so opravili krajnni sami.
■	mkp
Trg na trg?
ŠOŠTANJ •	imii t>o£uto in kíiki)VíK>tnu zaledjci ki hi
bhkn mesto in mci^canc v i^cni laiikr» znlngalo 5 enojimi prlrlcU ki in i/dclki.	proi^vodiija vedno h^y dnbivu m v^y^ivi in
vse večje lisHli, ki mdi piiscgafr» p» i/delkih. 7Ji katere vedo. ^jc so bili pridelani.
V	ŠoŘtanju resno raxníi^jajo o posiavirvi irga oziroma irtnice na Irgu bratw Mravljakt>v. Vse pa je ochisncj ihJ zanimanja tis« lih, ki bi nu laki^ni in^.nid priKiajali. Ne bi f^osamoza kmetijske pridelke, umpak (udi /.n obrtniške i/xlelke.
■	mkp
Družmirje dobiva ureditveni načrt
.Kostanj-V pnk^Uirih Iiht^inske upnive in pn)H(i>rih kn^cvne skupnosti bu d» 12. dcccnibn rH/gmjen Ureditveni naeri 211 Dru<^inii3o, ki ur<úú prostor oknli Dru2mirskega jezera. Javna ubnivna«!! le}^ doloimcnta pa bo že čez teden dni. 29. nuwnibm.
■	mkp
Basist odpira vrata
ŠOŠTANJ •VdeccHil)ru5eh<>H(»vŠ(»$iaryu/ni»viHidprU« vr«-tsi Bnsisla, prr».st(»m na Trj^ii bnilm* Mnivljakov^ kije bil pred leti. koje prvič la/lvel urejen kot stara gostKiia, vedno pofn. Tokrat se bodo v i\iem ob .Mibiitali in ncde^iab predstavni»]» tiirintiêna dnistvji ohC'ine SoKtaiij.
■	mkp
Zasebna gineliolosica ambulanta
LJUBNO OU SAVINJI • rluig(»trujiiiii naporih /a prid(». bitcv vseh potrebnih dovoljenj hudo na l^iuhnem ob Savti^i končno pridobili zasebno Kinukoki.sko ambulanto, kije bilu sieer pripravycno in ^udobnu uprcmljenn pml nicscci.
Ib bo golovo velika pri<it)t«(ev za vso Zg<irnjo Savinjsko dolino, ambulanto pa btxlo tiradncJ odprli juiri ot> i6.(K),
Imenovali podžupana
MOZIRJH, - V ZKornjesaviiOskili občinah sose ne Rlede na zakonski) zapikvvd duigo izogibiili imenovanju pod/upjinov, po-liitcii so le v občinah SolČavji in IJuhno. Obisk komisme za luk:ilno samoupravo je postopek poijpesi) vobčinnh Nazarje in Morije, l^er sta občinsk^i sveta to nalogo opravil» prejšnji tťdcn.
V	Nazarjah je pixlžupanja Irena Vačcwnik. v Mozirfvi pa so na 10 mesio imenovali Aniona Vrh(r/nika. Drcz podžupana so torej §e v<idnovohčiniil: Gornji Gra<l in LuČe.
Ustanovili združenje veteranov
NA/<\RJE- Veterani vojne za SIcwenijo a ZgíJrnje Savinjske in /adreike doline v.<e doslej niso imeli laí^tnega območnega zdrui^enja. 'Ib nalogo s^") opravili minuli pelek, ko so v prt^slorih nazaiske lesne indiWrije opravili ustanovni občni zbor. Sprejeli so vse potrebne iisiimovne akte in izvolili organe novetia/xlru?,en-ja.
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Pobudniki za ustanovitev združenja so bi/i lud/ v de' fovnem predsedstvu ustanovnega občnega zbora
Most za novo cesto
UIURNO - V prujšiuili letih sov nnselju Suvina posodobili fikftnj fkilonietmv^'e!;!«, prihodnje leto pa ti^j hi nsfultno pre-vluko p<»Mili ^ na kik^metra dolgem (kIscIoj.
Pri tem pa se jc pojavil velik problem s povsem dotrajanim in nevarnim maslom pred začeik\>n) naselja in novih a'st. letos so /grailili novega, za kaleregaso iz občinskega proriičuna namenili 30 niilij«'nov toh^rjev, križani pa so ? tlelom in prispevki cîo<ici|i Se 5- Miwi za liso«? let. kol mu Že pravijt>. bi.>do slmesno ixiprii v soboto ob 14.1X1.
MJP
»Če bomo zgrešili, potem ...«
V pripr^i>ah Slovuniiv na vstop v li)U kmetje Žc ugc»tavljajo, da so napoverli (istih, ki so menih, da Ih) spremembe med gospodarskimi dejavnostmi n^ii>oti čutilo kmety-stvo, doksij točne. Osnova za taksno sklepanje so nekatera opnivila. kijih ti do ^^ed^u niso bili vujeni. Medice s(»dí tudi izpol-
i^jcvaiuu evidenčncg» liNtiu ki so
ga govedoreja in pr(»í/>ajaUi mleku prejeli mana letos, oddati pa }>a lH)dti morali matva 2*)i*2. Na osnovi teh pa bodo pristojni v Bruslju d(»ločili mlečno kvotf) za Slovenijo.
Po mnenju Marjana Jakoba, direktorja Kmetijske zadruge Sale.^ka dolina gre za zelo pomembno nalogo, saj bo jx1 lega. kako jo hixlo opraviii, odvisna nji-híwaasixla v naslednjih letih. Vo-utliuja. da so ustrezne ustanove <)o sedoj preslabo seznanile «iziroma opttforile govedorejce in mlcine proi/vajalcc, da bodt> evidenčni listi osn(n';j za <loločiiev koli^n mleka, ki ga b<xlo laJiko proijfve-dli oziroma koliko od lega ga bodo laliko prodati in koliko por^ibi-li dt)ma- »n hsti zadevajo tako
proizvajalce, ki mleko oddajajo mlekarni, kol ludi kmete, ki mleko prodajajo doma ali ga uporabljajo za lamne ptilrebe - pri reji krav molznie in kiav dojil. Eni in drugi miTajo evidenčne lisie skrbno izpolnili, podatki na njih pa morajo biti Uični, kajli vsaka kmetija K) inîela svojo kvtiio. Najbrž se nckalcri Sc spomnijo, kaj .seje prec! leiizg(xlilo ilitlijanskim kme-
tom, ker so vpis<wali napačne podatke.«
Ćlaniee CU hodo Sloveniji d<5-ločile mlečno kvoto na osní)vÍ dveh kiizalccv • porabe mleka doma in oddaje mleka mlekarni. Če bt>do navedene količine kmetje presegli, bodo postediœ • pravi Jakob • hude. kajti» kar 7(l-tKlsioiktnslovenskcga kmetijstva predstavlja govedoreja. Je torej
najmočnejša dejavnosi na tem po-drt)čju. «Će bomo ygreSili. laliko pričakujemo močno n.izadovanje slovenskega kmetijstva, /alo so res zelo pomemt^'realni in ločni pixiatki o proizvodnji « Ustrezne službe bodo po oddanih evi-<icnčnih listih (xxlaike preverjale. Kmetje, pri katerih bt>do ugotovili razhajanja mal navedenim in dejanskim stanjem, med drugim dve leti ne NxJo tlobili drž;»vnih s|xxlbud.
Kaj to pomeni za približno 5(KJ kmeiij v Šaleški dolini, katerih pre<inosina <lejavni>si sla proi:^-vtxinja mleka in govedoreje?
Veliki», Kot je podčital .lakoh kmetje v Dolini lahko z dopolnilnimi dejavnosimi pripomivrejo k raTvojii kmetijstva, osnova 7anj pa je mlečna prsîimxlnja in prireja mladega pilanega goveda. »Lahko se Se tako irudimo, mimo tehdejavnosti ne moremo. Če ne lx) Sla. potem kn^elijs^•a v pr ihi Kinje v Štileí ki dolini neK),«jeiJde' nil pogovor direktor Kmetijske zadruge ^ale^ka dolina Matjan Jakob.
mtp
Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki
Zelo dobro obiskane kleti odprtih vrat
Člani dnistv.i vinogradnikc»v iz Smartncgu oh Vukš. 12? jih je, so .se tudi (ctas vk^iičili v pmznovaiye pniznika domače tibčinc. I.ani so prvič na iSiruko odprli vruta svojih Meti za posUinukin pomcnekSv Martinu v Čast in sla* vi>. predvsem p» za prijetno ziibavo. Oled« na doherodziv, sejih jedťsct med r^imi /nn> vu odločilo za sodelovanje »y iikciji«. obisko* vaicc pa.<o vahili v svoje /idaniccv dneh od 12.
do IH. avguAtu.
Kot sta nam ob tej priio?,nosti dejala predsednik druživa Frane Malusin tajnik Pe-l-er Krajne, so letos kakovost ponudbe ie izboljšali. Znano je. da so pridelali zelo kiikovostno vino. za katerega síj dt>bili izred-tiij visoke ocene. ObUkovalťi so lahko p<j<kasiii Ici nik 2CHI1 (en kozareezastonj.za v» a^tale so plačali simbolično ceno 50 SH' cvironia
Takoh prijetno, kot Je bito v kleti Petrs Hrafnca, je bilo ée v preostaiih devetih zidanicah.
tolarjev za liter), gi^spodinje pa so pi>nudiie hiSiie pc»scbmwii: pcftico. kak-^no tirugo vrsto peciva, nekateri so postregli tudi s lunko. iKjvirki, sirom, z mesom. »Sirmim<» zj lem. da bi se kdo od naSih čtanovvendarle odkxîil za kmečki turizem oziroma odprl vinoioč. Tako bi lahko turizem pod vznožjem gore Oljke res zaživel. Ne sicer ob vinski eesii, ker za to v Siovmiji nimamo pogojev, ampak ob vinski poti.« Vsi člani v 5wojih vinogradih go» jijo kakovostno vinsko trto. Prevladujeta chardonnv in la<ki rizling. Največja vinograd» nik« imata heki<ir velik vinograd, večina pa pridela od 500 do lOOM litrov žlahtne kapljicc.»Tbše ni tr^o vinogradništvo, bolj hi temu rekli vinogradništvo ya prosti ča.s,«
R>t je obiskovalec kleti odpnih vrat votiilaal Píxlgore, Malega Vrha. (iavc, lj)kovice, di> Slatin. Kot smo izvedeli, je lani le enemu obiskovalcu uspelo obiskati pet pasiojank, O lem. koHko jih je kdo letos, bomo poročali naslednje leto- Zaradi nnpornega vikenda, pretK'scm pa zriradi množičnega obiska, ki je presenetil marsikoga, namreč vinogradniki do zaključka rc'diikeije §e nÍso> uspeli pridobili vseh informacij,
mtp
Gornji Grad
Odločno za zdravilišče v naravi
v gornjes^raj^ki ohčini so ^e odločno lotili urcsničevuiya raz\'ojníh načrtov, ki temeljijo na pudr(4)no i/delancni pn^rimucclostncga razv<»ja p<»dezc(ia in ohnove vasi. V c»sprcdju je projekt zdnivili^a v naravi, ki j« hil oh lanskem rsi/pKu izjemno visoko occnjen na ministrstvu za kmctystvo, gozdarstvo in prehrano. Celotnemu pmgrumu in zelo oh* seznemu gradivu so preji^ryi četrtek občins* ki svvtniki namenili celo izrnlno sgo in mu po dolgotrajni obravnavi izrekli polno podporr».
Na prvem mestu je torej zdravilišče v naravi, ki bo na začetku zajemal 5 objetkov v občini s 25 posteljami in pimudbi^z^zaiitevnegosie, kar bo pre*lsjavljalo lirbtenieo razvoja in Širjenja z<lravjliSča v naravi. Namen taksnega zdravljenja je predvsem sprostitev in razbremenitev p<i vsakodnevnih stresih in te2avali.ki so jih ljudje deležni na delovnih mestih in kjerkoli drugje.
Trženje zmogljivosti in poniidt>e bodo pospešeno začeli na začetku pomladi, prepričani so. <la bodo tem dosegla tudi ve^o preptanavnost Ctornjega Cirada in okolice. Ker želijo, da bi ta načn resnično uspel, so se njegovega uresničevanja lotili profesionalno in z vso resnostjo.
Dom za ostarele dokončno bo
Po nekajletnih naporih glede izgradile doma za vurstvo starcjiJIh krajanov je /daj vendarle in dokcmčno znnno, da ga bodo v Gornjem Gradu kmalu z^ičeli gmditi. Zaradi različnih razlogov pogovori s tujimi partiieiji niso uspeli, uresničitev tega izjemno pomembnega in za vso dolino nujnega načrtu pa ho (ibčina (kirnji (vrad zaj^itovila v s<Kleli»\ai\iu A (jublansko firmo Deos.
Pristojno ministrstvo je trdno zagotovilo, da
bo koncesijo izxlalo najkíisnejc do knnea no» vembra. kar je seveda pogoj za vse natlaljnje postopke. Ne glc<lc na to in predvsem zaradi izredno kratkih časovnih rokov so v občini Gi>mji Grad že začeli postopek pristU^bivan» ja lokacijske dí>kumenlacije in gradbenega d(A'oljcnja. TI) naj bi pridobili vjanuiirju. februara ali nutraibi gradnjo začeli in jo sklenili do konca leta. dom pa bi bil vseljiv marca 2003.
V domu bo 150 postelj, kar pt) ol>stt>ječih merilih pi>mcni 70 zaposlenih. Nova delovna mesta so seveda za Gornji Grad in vso dolino zelo pomembna in dobríKloíla, pridobitev tolikšnega števila zaposlenili pa bo ne glede na nenehno tarnnnje o brc/posclnosU zelo velik zalogaj. Tega se v celoti zavctlajo, zato bodo potrebne itktivnosti začeli že v bližnji biv dočnosif.
mjp
rT7 ^ffT^ ^^	Casopí3na*sloiníska in RTV
družb»,d.o.o.Velen]s id^a ob Četrtkih, C^na pcsme?«ga iruoda^ 22Û Siï, mesečna nsfcčnire 830 SIT trimesefiu naiDûiiTB SIT, poBelna naročnina 4 700 SIT Istna naroitin â.BOÛ Sn
Uredništvo: BcisZak^k (diitktor m glavru urednik). Slane Vovfc (odgovorni mednik). Udena Kist^-Pbnnc {pomcčnica utsdnía), Jan«: Pl£$nik Ta^iana Podgorkk Bo^rta Spegel (novinar]f), MiraZaWSsk (uKdmea r^Aia}. Jâfija	(ishn^nt i}w9njk), [)amirlrTH3
(oblikoval. Propaganda: Nina Jug (vcdja pcop^ganda). Súo
Konećnik Jur« Banćnk (pfcpagandsta),
SodežvredAsIva in uprave; 3920Vetenio, KkIriCeva 2a. p. p, 202,
lelelon (03) 69811 SO, lelela (03) 887 46 43.
2iro cažuR pri APP Vebn)8. Ii^vilka ^m^-TBm
E'lTiail:
Obllkovanifiin grat pii prava: ^^ čas d.D.o. rMTi&temS^dd
NenaročanIN lotoçralij in lokopisov na vr»Camol
Po zaKoiBt 0 DDV le "ftiSSas* imi^ri med Dfiûvod» iriliMmaWnEgj
znaćaia za kasre sè plaćujs davek po 6%zni2a(ii sropnji.
22. novembra 2001 »"^CAS
AKTUALNO
A/f Velenje potrebuje nov sakralni objekt?
»Ne ravi in ne svete maše ne morejo biti pod šotorom!«
/'vada/Jexa/tje s Í. sfrani. Mestni arhiickl Marko Vućina jc svelnikom Sc enkrai obrazložil, zûkaj vodloku gre, /, njim doloCajo spremembe in dopolnitve prostorskih sc.siavin dolgoročnega plana občine, zajema pa več področij» kot jť namenska raba prosiora, programske usmeritve urbanističnih zasmw razvoja mesta, krajinske zasnove ... Po velikosti deveta mestnii občina v drŽavi (samo mesio Velenje je peto po velikosti) predstavlja pri)slor. ki ga pokriva J6 kala.s-trskih občin in 25 naselij. Velikost občine jc 83.H8 km2. Prostorski rawoj bo naprej izhajal iz pi^liccntričnc zasnove, ki predvideva zmernejSo rtisi mesta Velenje, ob prenovi in zapolnitvi posameznih delov znotraj uredilvenega območja me^sta, in intenzivneje usmerjanje prebivalstva v izbrana ureditvena območja za poselitev izven občiaskega središča ...
Križi s svetim l<rižem
Svetniki i/vrst SUS+SKDsov razpravi z vložitvijo amandmaja spet odprli nekaj Ici miru-
jočo temo - postavitev novega sakralnega objekta v mesiu, ki ga že dolga leta želijo postaviti na prostoru, ki je z veljavnimi prostorskimi načrii opredeljen kot prostor/a rekrcaci-jskt) dejavncï&l občanov. Mnogi namreč travnik nad beneinsko črpalko vidijo kot Še zadnjaze-lena pljuča med betonsko gmoto Kardeljevega trga in naseljem (rorica.
Ćeprav je Vučina že uvodoma povedal, da v obravnavan ixJlok ne sodi umeščanje sakralnega objekta, ker za to drugi odloki, ni pomagalo. Vnela se je burna, na trenutke žaljiva In k strpnosti pozivajoča razprava. Na obrazložitve Ivana Kralja (SLS+SKD), da so verniki iz Šaieka in Crorice v zapostavljenem položaju, ker je cerkvica v Šaleku premajhna, da bi lahko vsi prisostvovali sveti ma5i,scje odzval republikance Darko Zupan. ^Nova Cťrkev ne pa^e na mesto» ki ^a predlagate in si ga želite. Cerkvice so vedno stale iwij na hril>lh in ne v središču mesta. Če Imajo verniki res toliko denarja, da lahko posUtviji) novo cerkev, Jim |)re<l* lagam. da ^a vlo/.ijo v vrte« in
^ole.«
Kapljica olja čez rob je bil njegov zaključek: »Ko smo razpravljali o rave partijih, ste prav vi raverje poMÍjall pod sDtor. Pa naj verniki v Šaleku oh cerkvici postavijo ^otor in opravljajo mase p4»d njim. To povem le kot prlmerjavn, zaradi vaš« pristranskosti, čeprav sMlim. (hi (le ravi in ne svete nia.^e ne morejo biti pod sotoromU je dodal /upan in Se enkrat poudaril, da noče bili žaljiv. Predlagatelji amandmai-ja, da se sakralni objekt uvrsti v ta dokument, pa so zahtevali strpni"«! in menili, da se včasih počutijo kol marginalci. "Ione De Costa (SDS) je menil, da bi s postavitvijo cerkve na tem prostoru mesto veliko pridobilo. »Nas bi cerkev /«lo malo stala, dohill pa hi zdrav ziir* ikH«, je poudaril, /. njim se je strinjal tudi Marko JeraJ (SLS-I-SKD): je t.hjekt, ki je vreden tako eminenlne^a pnxstora v mestu. Na /.elenicah je hilo /grajenih že nič kolike» ničvrednih parkih.šČ« pa nihče nI NI pniti.«
K besedi se je priglasil tudi l'Yaiic .-Vvhersek (/LSD), ki je
menil, da je izvirni greh vernikov bil v tem, da so se zadeve lotili na silo. »Nap^ikji Je hila. da so, ko si je cerkev »izmislila«« da hi na tem travniku p<)sta\1ta sakralni o))-Jekt, tam postavila križ in ^a pc>s>'etila. Kolikor vem. je |)ros-tor za novo cerkev 2e vrisan piKÍ Belim dvorom na Gorici.« Polem iie jc spel oglasil Ivan Kralj, ki je dejal: »Ne ver* Jamem, da sakralni ohjekt ne sodi med dokument«, ki jih imamo na mi/i. (îospud Vcho-var je že dve leti želel iz Velenja« ker ni hilo dialoga o p4)stavit>'i nove cerkve.« Sledilo je svojevrstno priznanje izvirnega greha. Oglasil se jc namreč nekdanji predsednik občinske skupSČine, funkcije, ki jc bila enakovredna sedanjemu županskemu mestu, Pankrac Semečnik (LDS). »Jaz sem krivec /a to razpnivo in zji t», da na lem travniku sloji križ.« Ko je bil »pr^i« človek v mestu je namreč dal pobudo župnikom v Dolini, da na tem mestu postavijo ccrkcv, »ker se mije /delo, da je to (»l)jekl. kije mestolvoren.« Na vse lo je reagiral še vidno prizadeli Marko
Vučina. »Razočanin sem, ker stroki nič več ne verjamete. Za-k<m natančno govori, loiko se izdelujejo prostorski akti. Ti določaj«» namensko rah«» prostora. Razumite, da Imamo nad salK> zakone, ne pa lastne interese in politična vprai^anja. Nesmiselno je, da politično vprašanje napišemo v odlok, ki je pomemheti /a ljudi. V ta o<l-lok to ne sodil« je ^e enkrat poudaril. Kot v njem tudi ne piše, kje naj teče Paka, kje naj stoji centralna čistilna naprava in druge podrobnosii, je strokovnjaku v bran povedal se Benč Strozak (LDS)... Potem so svetniki iz vrst strank slovenske pomladi zahtevali 5 minut odmora, da razmislijo, ali naj umaknejo amandma ali ne. Ob nadaljevanju seje je Herman Ariič (SLS+SKD) dejal: »UmIkanK» atnandma in pr<»sinu>, da se pri izvedbenem prostorskem aktu »meni in uredi prost<ir /a sakralni ohjekt.«
Na vse to jc župan Srečko Meh, ki jc med razpravo govoril le. da ima čas in da naj vsi povedo, kaj mislijo, povedal: »I^hko sprejmem obvezo, da v svetu
obravnavamo potrebo po novi cerkvi, te^a, kiir pre<llauale, pa ne. Bil sem ^njho odhit, ko sem cerkvi za gnidn,to sakralne^^a otijekta ponujal dve lokaciji na (iorlci. Ta skupnost se ho morala skupaj cHlločitl. kje ho slala cerkev. Tako, da nekdo pride in reče »Tu ho stalal«, pa ne more hiti!« Sveta Barbara bo zato verjetno že kmailu spet aktualna, sploh, ker je leto 2002 volilno leto. Za Velenjčane po je pomembno še to, da sv> svetniki sprejeli sklep o začetku postopka za sprejem sprememb dolgoročnega in srednjeročnega druž lenega plana MO Velenje. To pomeni, da bodo občani, ki so bili v.svoji prošnji za spremembo namembnosti zemljii^ča pred nedavnim zavrnjeni, lahko vloge ponovno vložili na občin.^ke Uradu za okolje in prostor. Kar velja tudi za tiste, ki morda tega .še ni.so storili, pa si želijo, poenostavljeno povedano, kakšno njivo ali travnik spremeniti v gradbeno parce lo-
■ 6o/dnd Špegel
V občin/ Šmartno ob Paki so sklenili prireditve ob letošnjem prazniku
Namenu predali letošnjo največjo naložbo
PASKA VAS-GORtNjE.17. novembra • Kljiih hladnemu sobotnemu popoldnevu seje na priložnostni prireditvi oh (»dprtju pločnika med Paiiko vasjo in (korenje zbralo kar veliko krajanov.
Po mnenju podžupana občine Šmartno ob Piiki Iranca Fužir-ja so s tem krajani dokazali, da )e bila pridobitev potrebna in pomembna zanje ter tudi za širsc okolje. do sedaj sta, je med drugim podčrtal Fužir, obe va^ki skupnosti med sabo dobro sodekwali, pločnik pa ju bo še tvorneje povezal.
Izgradnja pločnika z javno razsvetljavo vred je stala več kol 13 milijonov tolarjev. Po besedah SmarSkega župana Ivana Rakuna je bila to največja letcx^nja nal<ižha v občini. Hkrati z njegtwo izgradnjo so zamenjali
:5e glavni vod vodovodnega omrežja med Pa^ko vasjo in (it^ren-jem ter s tem omogočili ureditev hidrantnega omrežja v Gorenju, gospodinjstvom v Skornem zagotovili zadostne količine pitne vode, krajani Paske vasi pa so zaradi ureditve obrambnega zidu sedaj varni pred p<ip3avami reke Pake.
Kot je še povedal, izgradnja pločnika ni bila edina letošnja naložba na p<xlroČju komunalne nadgradnje v občini. Med drugim so pi"S5(^dobQi 500 m ceste v Malem Vrhu, 300 m v Skornem, opravili več manjših obnovitvenih del na lokalnih in krajevnih poteh, uredili parkirišče ob Športnem igriSču pri postaviU 12 cestnih ogledal na nevarnih odsekih in več kol L^O m varnostnih ograj. Zasvetila je javna razsvetljava
med RcČico in Smannim ter ob novo zgrajenem pločniku v Gorenju. Omenil je 5c pridobivanje projekta za potrebe devetletne osnovne Šole in importa, delovanje druŠlev, katerim namenjajo v občini precej po-zom^risti. »Menim, da ne držijo trditve nekaterih. č«i> da letos nism(»nič nare<llli. (Xer^jtijem. da smo t)h zaključku letošnjega l>r:rznika ol>čii>e Šmartno oh l^t-ki lahko dokaj Zitdovoljni. CJ|>-am, da bomo vsaj tako us|>e^ni tudi v prihodnje,« jc âc dejal Ivan Rakun.
PriIožnv)sini kulturni program so ob otvť^ritvi pripravili učenci smarSke osnovne sole, doma iz ViLŠkih skupnosti Gorenje ter Paška vas, blagoslovil pa ga je šmarški župnik Ivan Napret.
■ Tp
PioČnik sta predata svojemu namenu predsednik vaške skupnosti Gorenje Miran Dobrave in
šmarški župan tvan Rakun.
Splet prireditev ob letošnjem prazniku občine so začeli v vaški skupnosti Gavce • Veiiki Vrh, t^er so svojemu namenu predali obnovíjeno igrišče. Otvorili so ga nogometaši - ekipi VS in
občinske uprave.
KS Skale - Hrastovec
Krajani zahtevajo revizijo zazidalnega načrta
SKALE. l^. novemhra • Poročali smo že. da je napoved o začetku izvajanja leta 19M4 sprejetega zazidalnega načria M KS Skale • Hrastovec med tamkajšnjimi krajani povzročila veliko nizhurjenja. Na to temo so se prejšnji te<ien sešli na sestanku tudi člani sveta KS 1er najodyovornejši predstavniki Mestne ohčine Velenje: župan Srečko Meh ter predstojnika tukajšnjih uradov za g(»spodarske javne služl>e Tone BnHinIk In urada za okolje In prosior Marko
Vučina.
Kot nam je povedal predsednik sveta KS Kiile -1 Irasto-vc Herman Arličsi^nasc^sian-kti znova ugcUavIjali. da pripravljale! odloka o nezazidanih stavbnih parcelah (odlok jc .sprejema Mestna občina Velenje leUi 1998) nisoupcxste-vali v.seh dogovorov. Za rešitev zaplela so sprejeli tri pomembne sklepe: predstavniki Mesine občtne Velenje scv jim obljubili, da bodo izvedli revizijo zazidalnega načrta, kar so zahtevali krajani. Ta naj
bi odgovorila na to, kje bo dejansko mi>žno graditi in kje ne. Med sklepi je zapisano tudi, da se bodo dogovorili o viSini davka za nezazidane parcele. Po Arličevem mnenju pa je med vsemi sklepi najpomembnejši ta, da bodo pred sprejetjejn zazidalnega načrta na seji Sveta Mestne občine Velenje zadeve dorekli najprej na vaških skupnosti oziroma na svetu KS. ki ho po potrebi sklical tudi zbore krajanov.
mtp
POGOVOR Z RAZLOGOM
'^^M 22. novembra 2001
Pogovor z direktorico Gostinstva Gorenje Sašo Oprešnik
Postrežba na terenu vse bolj priljubljena
Saša Oprešnik je direktorica Gostin-stvsi (iorenje z dušo in Sircem. Zu vsako delo rada |>oprime in ko }tt treba kam kaj zapeljati, ko ni nikogar, da hi postoril tc» in ono malenko.st. V	i^ostinskih
lokalih se rada ustavi tudi, ko ni v .slu/bi. Veseli se uspehov, s le/avami, ki jih je vedno veliko, pa se odločno soo^a in jih skii^a čim prej odpraviti.
9 Ktihati dobro, zadovoljiti v^m okusom - jeto spioh mof*QC€? Tu misíim seveda tta vašo najosnovnejšo de* javnasi, kuhanje malic. "Trudimo sc, da hi zadwojjilj řim vcC želja in poircb. Pravzato lahko dclav-d izbirajo med VCÍ meniji, ali pase celo odlomijo, da bloke za malico pora-bijov drugiiigosiinskihobraiih,aIipa za nakup prehrambenih ariiklov. Kljub vsemu pa vedno niso vsi zadovoljni. Će so kritike upravičene jih upoSievamo, a "vsaki muhi'* posameznikov res nc moremo usireči. Osebno sem prepričana, da je v Cîorenju za prehrano med delom res dobro poskrbljeno, da res kuhamo zdravo in pestro."
% fùtlianji fnalic je osnova in zaćefek (iasiinsíva (íorenja in se danes pred-slavfja kar polovico vaše reatizacije. S cim pa ie poieg lef^a še uh'arjate? "î'x; v sedemdesetih letih je Gorenje z nakupom Vile Herberstein razvilo poleg osnovne dejavnosti - kuhanja malic, ludj goslinsko dejavnost vi-
sokega nivoja. Pred Iremi leli in pol smo jo z novim hoielom Paka .ie razširili. (Gorenje je (îosiinslvo v sklopu katerega je bil obubožan hotel Paka priključilo ?e v Ča.^u lastninskega preoblikovanja, a lahko vseeno o začetkih teh dejavnostih govorimo sele po obnovitvi hotela). Imamo Se poslovno restavracijo, turistično agencijo, v zadnjem Času pa vse uspešneje nastopamo z gostinsko ponudbo na terenu -cateringom. Gostinstvo Gorenje zaposluje 160 delavcev.^
0 Vaš je torej tudi hote! Paka v sre-dišcu rnexta. Ýa po treh leiih in pot sie ga razširili, torej je dohro sprejet? "Veseli smo, da so ga me.^čanl vzeli za svojega, da se radi ustavljajo Se posebej v kavarni in na letnem vrtu. Res pred tremi leti In pol nismo računali, da bomo morah tako kmalu graditi prizidek. Pa je bilo nujno povečati kavarniške zmogljivosli, predvsem pa smo imeli velike težave pri organizaciji večjih prireditev, saj nismo imeli primernegH plesiSča. Vesela sem. da smo udejanjili to naložbo. Sicer pa je hotel Paka poslovno konferenčni hotel. Ekipa, ki ga vodi opravlja svoje delo odlično in gostje se radi vračajo k nam. Tu mislim na različne kiinfcrence, posltwna srečanja, seminarje... Seveda pa imamo tako kol veČina hotel na.^ega tipa težave z nezasedenostjo v času vikendov."
Sdsd Oprešnik: "Stavimo na catering. Na terenu lahko odlično postreženo od 20 do vec kot tisoč
gostov"
# Vifa Uerherxtain pa nekako ostaja xkrivnoxína. Fonosno se dvi^a nad Velenjem, tukajšnji prehivalci pa kot, da je ne jemljejo za .'n>ojo. "Nc vem, zakaj je tako. Na različne načine namreč .skuSamo pritegniti obiskovalce. Med drugim z organizacijo kulinaričnih večerov in kulturnih prireditev. Ravno v tem času si prizadevamo, da bi nam Ministrstvo za kulturo odstopilo kakšen republiški program, /ezdaj pa smo v vili uredili muzejski količek, kjer razkrivamo
marsikakšno zgodovinsko skrivnost vile."
9 V hotelu Poka inta svoje prostore
di vaša turistična agencija. "Tako kot vse naSe o.stalc enoic se tudi ta otepa z veliko konkurcnco, .samo v tem okolju je 13 turistični agencij.Ponujamo vse kol ostale turistične agencije in .skrbimo za konkurenčno letovanje dclavcev Gorenja. Smo pa tudi inovativni. Druge agencije ponujajo predvsem izlete v druga okolja, mi pa tudi v naiU.'ga. Oblikovali smo dober program. ga razposlali drugim agencijam in posbvnim partnerjem, / njim vabimo obiskovalec v ŠaleSko dolini in njeno okolico. Ponujamo ogled zanimivosti, vabimo pa jih ludi v naSc okolje, recimo na zajtrk v Vilo Ilerbcsiein, kjer jih postrežemo z jedrni, ki so jih jedli nekdanji obiskovalci vUe."
Način Življenja se zelo spreminja in v,se več je lislih, ki želijo različna praznovanj obeležiti izven gaslinskih lokalov. Ste eni prvih, ki .sle dobro izkoristih lo irřno nL^o. SaSa Opre.^nik:"Res je, Catering imenujemo (o obliko gostinske posirežbe. Odlično .smo organizirani in opremljeni, tako da lahko kjerkoli postrežemo družbo od 20 pa do več kot tisoč ljudi. Z organizatorji se do-gov<irimo o obliki in ceni ponudbe, potem pa nam laliko ta prepusti skrb za vse. V dogovorjen prastor pripel-
jemo prte, posodo, jih primerno dekoriramo in seveda pcïskrbimo za vso dogovorjeno postrežbo. Povpraševanj po tovrstni ponudbi je vse več. /daj se že res lahko pc^hval-im z mnogimi dobrimi izkuSnjami. Letaš smo sc recimo predstavili na petdcselei niči Ere, skupaj z (rostom, d.o.o., smo siregli vcČ tisoč gostom srečanja upokojencev Slovenije, bankete pa smo pripravili že tudi v drugih krajih Slovenije» med drugim na poslovnem srečanju Telekoma in otvorilvi tovarne Saturnus v Ljubljani. Organizirani smo tako, da smo 1850 gost(W posiregli v pol ure, vsi pa so dobili tople večeije.** 0 V središču Vrenja pa imate Še en lokaly ki pa vam ni v ponos, KSC -slaščičarno, kavarno center. "Računali smo, da bomo ta lokal že obnovili, pa je vedno kaj prišlo vmes, letos na primer prizidek k hotelu Paka. To nalogo bomo izpeljali v prihodnjem lelu. Lokal bomo povsem spremenili in ga večinoma namenili slai^'ičarski delavnici, ki bo zajemala kar dve iretjini pr(xstora. Ocenjujemo namreč, da imamo na tem področju Se ogromno možnosti. Imamo odlične slaSčičarje, pogojev za delo pa ne najboljših. Seveda pa bo del tega lokala tudi v prihodnje slaščičarna, ki bo imela tudi lep vrt."
■ Mira Zakošek
Golte Slovenija
Bo dolina kos razvojnemu izzivu?
Ze ob prevzemu turističnega cenira na Golteh so novi lastniki iz Italije z vso rcsnoslji» zji^utuvili dejanski» uresničitev zajetnih načrtov v samem sredii^'U.oh tem pa nedvoumno poudarili, da nočltvenih zmi^ljKosti oh Of»ltch ne hodo povečevali. I^udahli so, da lN>d() vsii r;izvoJna stremljenja uresnićIJivij le ol) tehtnem sodelovanju £ nosilci (uriona v dolini. Njihova velika zavzetost je na začetku morda naletela na nekaj dvomov, p<îdlaga zanje so bile gotovem "jzkuinje" prelcklili let, zdaj pa se področje pod Mozirskimi planinam i vendarle prebuja in že prvi koraki obetajo pravo oživitev na turističnem področju. Prvi pogumni koraki bodo sevedji mtvrali sjxidhuditi oslalc in turizmu v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline se hodop^wmile skomine po turističnem razevetu. Ob tem v.sekakor ne gre zanemarili ponudbe ostalih krajev v domači in Si')«dnji dolini.
Ob icm pa je treba ptiudariii 5e nekaj. Novi lastniki so ob prevzemu m začetku velikih vlaganj posebej pt^udarili, da ni>čitvenih zjnc^gljivosii na Golleh nc bodo povečevati in zaradi lega pričakujejo pomoč in vključevanje po-drtičja p<îd Mozir&kimi planinami, S svojimi dosedanjimi napori so dolino zares prebudili, saj je zanimanje m")silcev iz dneva vdan vcčjc,v njihove načrte pa se predvsem vključujeta občini Moziije in Ljubno, saj so smučišča na njunih območjih.
Skupna ponudba Je nujnost
Vodja projekta Golte David Senese je ob tem povedal: "Veseli smo, če smo dolim» res prebudili iz tunstičn^a dremeža in da se posamei;nih nosilci /Jičenjajo
vključevati v našo ponudbo. Mi smo torej dali spodbudo In prvi zakon in bi»mo svojo vlo|>o zanes(|jvo dobro <k1 igrali. Ob tem razumljivo ne moremo Ijid nosilci celotne ponudhc v dnlini, smo [M seveda /. ve.seljem pripravi« jeni bogatil! in širiti ponudbo v navezj z vsemi ostalimi. Pritcm povezovanju pa íMlmu iiirino, za nas ni zanimivo povezovanje nosilcev na občinski ravni, zanima na.s skupno stKlelovanJe na cclotnem področju, saj je Zgornja Savinjska dolina najmanjše pndničjo. ki ga >£limo in hočemo povezali z našimi razvojnimi načrti."
Prva je bila za sodelovanje in pcimoč seveda poklicana občina Mozirje in ponujene priložnosti ne ?eli in noče zamudili. "Novi la.slniki so se zadeve lotili celovito. najprej pa so razčistili razmerja 7.di»mHČfni in lastniki zem^iw. Mozirskaobdnaseje p(»trudila in dopi»lnila pm.storske akte, v ka« terih Je opredelila mo^.nost umet* nega zasne^levanja, saj je na Golteh krajinski park/, omejeni* mi možnostmi |H>se^>v v naravo. To jc bila prvn in nujna pi»m<ič, da so sploh lahko začeli graditi velik zbiralnik/a |M»trel)no vodo in sis« tem zasneževanja.
Dolina se Je prebudila
Dru^ del je zahtevnejši, pri tem pa moramo pomagati pri i/gradnji nočitvenih zmoj^ljivosli in ostale ponudhc pod Mozirskimi planinami in v dolini sami. Na srečo je zanimanja in pripravljenosti v zadnjem času vse več. V Lokah pri Mozirju gradijo hotel Benda, med u.'stalimi je pripravljena turistična kmetija Leve, v gostišču pred Zckovcem se priprrtvljajo na bistveni» povečan-
David Senese, vodja projekta Golte: 'V tehničnem smis' lu je vse urejeno, odpraviti moramo te še nekaj malenkosti. Zimsko sezono bomo zaceli sredi decern' bra, vsekakor pa pred bo icem, saj hočemo smu-carjem in ostalim gostom omogočiti lepe In prijetne praznične dni."
Je zmogljivosti, v zadnjih mesecih pa ieijtt po stKlelovanju izraža vse več občanov. Na občini lH>mo vsem, kolikor Je seveda v na^i moči, pomagali, da čim prej pri-d(»hyo vse potrebne papirje, za i/delav^) lokacyske in ostale dokumentacije pa smo v proračunu tudi zag4itoviii nekaj malega sre<l-stev, da jim bomo zahtevne postopke vsaj malo olaJiUili," razlaga župan občine Mozirje Jože Kramer.
Posebej pomembno v teh stremljenjih je lepo področje Smi-hela ssvojimi domačijami. SmihcI je naravno skoraj izključno vezan na Mozirje, zato je posodobitev ceste do Šmihela in naprej več kol nujna. Občinajc v navczJzre-gionalno razvt^jnc agencijo izdelal projeki, s pol<wično denarno udeležbo se je izkazalo minislrsl-vo za gaspodarstvo, vreden pa je bil 16 milijonov tolarjev. Zdaj je seveda navrsli posc^dobilevccste v okvirni vrednosti 150 milijonov tolarjev, v naslednjih letih pa naj
bi jo uresničil) postopno. Seveda je boljža cestii tudi pogoj za uresničitev programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki so ga že izdelali in bo domačinom na tem piidročju olajšal ures-ničilev želja in načrlov pri turističnem razvoju kmetij in krepitvi njihove ponudlx?.
Prednost cestni povezavi
Znaten del zemljišč središča na Golteh leži tudi na področju občine Ljubno, kjer imajo lastniki po.sebej zajetne načrte, v tej občini pa ludi ne stojijo križem rok. "Za nas Je razvoj središča na (»oiteh Izjemnega pomena zato želimo sodelovati in pomagati po svojih najl)i»lji>ih močeh. Najprej smo se potrudili s sprememltami In dopolnitvami za gradnjo potrebnih občinskih aktov, nato smo /a 90 odstotkov znižali plačilo komunalnega prispevka, pa tudi sicer je dosedanje sode* lovar\ie vz(»mo. Razvoj sredic Je
V jezero za 30.000 kubičnih metrov vode trenutno polzkusno črpajo vodo, napolnjeno pa je
za dobro tretjino (foto: M. Prelog)
m na}>e p<idničjc skoraj življenjskega pomena, saj so prav na naši stntni čudovita in obsežna smučli^ča, s katerimi imajo tudi lastniki lepe načrte. Neimsredno pod smučarskimi napravami že delujejo tri turistične kmetije, na Ljubnem sla nn novo zaživeli dve, zaselinik v Juvanju jiradi velik h<»teK s katerim i^i^ii v svojo itp(»rt-m» in rekreacysko ponudlx» 140-lovo vključiti tudi obiskovalce Golt, pH tudi sker se zanimanje med občani za taksne naložbe povečuje.
Po.sehno pozornost skupaj z lastniki namenjamo cestni povezavi. Proti sredii^u smo že doslej |M»sodobili 4,5 kilometra ceste, v bodoče nas čakajo ie trije. I^ri tem pa se pojavlja vprašanje. v katero smer, Zaradi Se vodno nerazčiščenei^a zapleta ženim (kI kmetov, namreč ni znam», kam bodo Izradili novo sc*dcžnico. Ce ho to Ročka planina, imamo projekt za cesto že pripravljen, če se ho to zgodilo proti Praprotnici, pa se Ih) zadeva z^ivlekla. ker za to cesto nimamo še nol^nih papirjev. Skupaj z lastniki že sedaj razmišljamo o krožni cestni povezavi, saj bistvena širitev zelo ozke ceste, vsaj v krajcem časovnem roku, ni možna." pravi ljubenska županja Anka Rakun.
Povsem jasno je, da bo nujna naveza tudi zostalimi nosilci lur-ističnc in sorodne dejavnosti v dolini. Tu .so Mozir.ski gaj. avio kiimp Menina v Varp(Ujah. turistična mtal a drušiva. Vsi li se b(v do morali očitno vključevati vsak zase in po svoje, saj je turistična dejavnost v dolini še vedno nepovezana in razdrobljena. Izziv firme Oolte Slovenija pa je seve-davelik inveljaloblga sprejetiz vso voljo in pt5^mom,
MJP
22. novembra 2001 »»^CASÍ
UTRIP
Od 1. januarja 2002 davek na odpadke
Smeti dobile svojo ceno!
Ni Leto 2002 se ho /^cclo /.i\ povzročitelje odpadkov, to pa smo mi vsi, 7. novo o bremen i Ivi« Jo • / clHvkom n» odpi^dkv. Osnovu M (O Je urc(ll)H o tnksi z» obrvmcnjevHnJe okolj» /Hr»di ocIlHK^nJa odpHdkov, ki Jo Jc sprejela vlada avgusta letos. Po nn]>i»vcdih ministrstva /a okolje in prostor Ihtma od prihodnjega letH cJulJe lu odvoz smvti po osebi plaóili dod^itnih im) SIT o/i-romH od 150 do (oiHrJev n» mesec. Na Komimalnem podjetju Vcfcnjc, ki bo lo lakso za* ručunsivalo, pa pravdo, da naj l>i (po inrormalivnem i/xačunu) ta obremenitev v obćinah Velenje, SoAtanJ in Šmartno ob Paki ^aš^la 10(M) SIT za kubični meter odloženih odpadkov. Plačevati iHimo vsi Pri uredb) lakic jc menda nujpi*)-mcmbnťjsť. da naťnl stran: ob' davCujc odlaganji komunalnih in nenevarnih industrijskih odpadkov na deponijah, po drugi pa predvideva rekonstrukcijo in ra/ilriiev odlagallSř na žc obstoječih lokacijah oziroma gradnjo n(wlh-
Štefan Prainikar, vodja poslovne onole Kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje nam je povedal, da predstavlja uvedba omenjene lakse povzrořite-Ije In ludi samo podjelje kol izvajalca javne službe odlaganja odpadkov ter upravljalca odlaganja nenevarnih in inertnih odpadkov v Velenju velike obveznosti. »Mt smo morali oddati napoH'd za takso ú marca lelos. Tej Skledi sedaj visina odmere, na osnovi kal ere l>o moralo ko« munala poraxdcliti takso med vse uporabnike. Po informativnih ixraCunih bo la kar precejšnja (104H> Sil* M kubični meter odiownih odpadkov) tudi i» to, ker je nn na^em me*>ancm odlagališču kar nekaj odpadkov, ki ne sodijo v sistem sortiranja.« Vl.^lno takse so izraîiunali na osnovi odloženih količin v le-Ui 2000. Lani so na cenlralno odlagališče v Velenju odložili več kot 25 lisi^č ton odpadkov ali 600 kg na prebivalca vobCin-ah Velenje, SoStanj in Šmartno oh Pakl- 21 odsiotkiiv vseh odpadkov je bilo gospodinjskih, 71 odsiolkov I a ko imenovanih industrijskih.
Koliko denarja bo ki^miinalno podjetje zbralo s to lakst>. je po mnenju Šlefana Pra-^nikarja. zelo nehvaležna napoved. »Dejstvo Je, da smo pri izračunu izhajali iz t^a, da je vsak prebivalec prispeval 6IM) k^ odpadkov in da smo zaradi sežiga metana, ki nastaja na smetišču, že lahko uveljavili /nižanje takse na omenjeni znesek.« Po njegt>vih besedah laiiko pov-zročitelji sami prispevajo k znižanju lakse, saj jo bodo obračunavali glede na količino odloženih odpadkov, Na vprašanje, ali lahko v zve/j s tem r; kaj tudi upravljalec odlagališča, je Pražnikar odgt)voril:«Mi smo izvajalec javne službe, ne zbiratelj odpadkov. Kljub temu je naš prispevek lahko pre* cejšen, a Je žal, ludi omejen. Več kol mi iahko k znižanju lakse prispeva izvajakn: sIužIh* zbiranja odpadkov - PUP Velenje.« Čeprav odlaganje smeti naj ne bi bila donosna dejavnost, pravi Pražnikar.so za lelo 2002 predvideli v zvezi s lem nekaj projek-Tako naj bi prihtnlnje lelo zgradili peč za sežig metana in s
in pogojni vir za naložbe j^lede ravnanja odpadki. Kljub temu mi nanj rosno računamo,« je Šc dejal Šlefan Pražnikar.
Z vestnim prebiranjem bo vsebina črne posode manjša
Ji»že Mraz, direkU)r Pt)djetja za urejanje prt>siora PUP Velenje, meni, da bo la zadeva v Dolini nekaj specifičnega, ker bo zavezanec za plačilo lakse komunalno pcHJjetje, njihovo podjetje pa bo kot zbiralec odpadkov po vsej verjcln<wii vključenih v projekt za to, ker bt)do davek povzročitelji plačevali skupaj s samo storitvijo. »Ali ho res tako, kot se načrtuje, je še težko reči. Za zdaj vemo. koliko bo morala večnamenska deponga državi plačati takse. Na osnovi le so sedaj preračunali, koliko naj l>i plačali povzročitelji odpadkov. Menim, da bo taksa kar veliko breme. Stekala se ho v državni proračun, od koder Jo ho mogoče pridobili nazaj na osnovi dogovorjenih načrtov vlaganj v objekte, potrebne za ravnanje z
Za zddj je držBva predvidela pobiranje takse za vsebino čmfh posod, torej za ostanke odpadkov, ne pa tudi za posode na ekoloških otokitt.
tem znižali tak-so, na ta način pridobljeno toplotno energije pa bodo speljali v loplovodno omrežje. Za naslednja leta pa predvidevajo projekte, vezane na rok trajanja odlagališča. V prihodnosti ga nameravajo zapreti, prostor pa primerno hc^r-likuhurnouredili. »Taksa Je neke vrste kazen (njen cilj je /manjšanje količin odpadkov)
odpadki. Teh pa v lem trenutku v Dolini nimamo. Komunalna deponija v Velenju potrebuje najprej denar za prilagoditev novim predpisom, v naslednjih letih pa bomo morali imeti zbiralnico odpadkov, kjer bomo smeti delno sortirali, kompo-starno za biološke odpadke, po mestu pa bo potrebno uredili
ekološke otoke.«
Taksa naj bi bila za vse enaka, višina davka pa odvisna od količine odpadkov. 7. vestnim prebiranjem smeti na izvoru bodo lahko povzročitelji vsebino črne posode, ki bo predmet takse, zmanjšali. Na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline, kjer odvaža smeti PUP. imajo občani že možnost ločenega zbiranja odpadkov. Ta, pravi Mraz, nekoliko Šepa le v ožjem delu mesta Velenje, v blokovnih naseljih, kjer nimajo urejenih ekoloških otokov, kjer bi lahkih pov-zn'ičilelji odlagali papir, steklo, pla.siiko, pločevinke in podobno. Do nedavnega za kaj takega niso imeli možjiosti. Kaj pa lam. kjer občani odlagajo smeli v zabojnike in ne v črne posode?
»Res so še območja, kjer so v preteklosti v/Irujali na postavitvi zabojnikov. Vse te količine lN»mo odložili nn odlagališče, le* mu primerno visok bo tudi davek. Lahko pa občani namesto lega zj^btevajo posodo ali eko-hiško vrečko, v katere bodo odložili ostanke odpadkov, ostale pa odnesli na najbližje ekološko mesto. Trdim, da se splača prebirati odpadke na izvoru, sa,| Im tako vsebina črne posode manjša, manjša bo tudi obremenitev.«
O morebitnem naraščanju Števila divjih odlagališč zaradi uvedbe lak.se Mraz meni. naj se lo ne bi zgodilo, saj se je ekološka zavesi prebivalcev v zadnjih letih prccej spremenila. Občani v individualnih hišah dokaj vzorno prebirajo odpadke. Večje težave so v večslanovanjskih blokih, kjer upravniki naj ne bi odigrali vloge skrbnega gospodarja In koordinatorja. »Ob vsem tem pa vendarle moram povedati, da se mnogo premah» gospodinjstev vključuje v akcije, kijih organiziramo vsako leto: zbiran,|a kosovnih odpadkov (pohištvo, (»Stanki vozil, odpisani gospo-dinj.ski aparati, ki so za deponijo veliko breme) se udeležuje komaj polovica, akc^e zbiranja nevarnih odpadkov pa komaj lO-odstotkov gospodinjstev v Šaleški dolini/ je Še podčrtal Jože Mraz.
■ tp
Regije - peta a neizpeta pesem
Saj se ie kftr mafo punavijam, pa vendar se ponavlja ttuH (ema. ( eprav mno^i pravijo^ da je vsa Siovemja ena sam regija, se »' do-niacem okolju mnogi vendorie že dolgo cOs^a borijo la lo, da hi naM diâvlk'o, ki smo jo tako na drobno razdfíUli tia obt^in^ Še malo poveza-li v regije ali pokrajine. Skoraj ne mine teden, da nato lemone hi bilo kakšnega posveta. Običajno so najglasnejši lam, kjer si lako régi-jo ífflijo, čeprav prihaja včasih I tuli do zasilnih povezav. Kol izhod v siti ah kol pol, da od držaje morda le iztrgajo kak ra^yojui lolar. Tako Itidi na našem območju savinjsko (celjsko) slalislično regijo podpirajo tudi tisti, ki še vedno vztrajajo, da poslane, ko ho čas zp lo. samosiojna regija ludi Saša. Sloi-enija je zelo neenakomerno razvi' la. prepad med razvitimi in nerazvitimi pa vse globlji. Tozfidnji čas spoznavajo celo nekalere siranke, predvsem tista ^^zdruiena** i.vc bolj spoznava polreho po x/lruževanju občin.
A v ospredje ne postavljajo .število ohCfn, ne ohmačja, kjer naj hi bila: najprej, menijo, je treba zagotoviti, d ti hodo regije imele hsi-no premoženje in lastne vire Jînanciranja. Ob takih najrazličnejši ji razpnivah o regijah so nekateri ljudje ludi zmedeni: ko eni govorijo, da naj hi hilo v državi vsaj osem, morda pa celo več kot deset občin, slišimo, da na državni ravni govorijo v dveh, ah treh. A pri tem gre za "regije" za (ato/wAv/ ruho. Da hi od tam dobili kaj denarja za razvoj. S/ovenija kot celota je mtmreč že kar prehogaia, zato je treba bogai ljubljanski konec ločiti od ostalega. A le z dvema regijama v Evropi nismo icspeli, zilaj ixfshišamo vsaj s tremi. Zahodno, osrednjo fn vzhodno. Kot se sex'eda spodobi, je najrazvitejša osrednja, ta dosega že kar 84 odstotkov nacionalnega produkta, kot
je v povprečju r država Fxropske unije, /.aiiodna 63, vzhodna regija le dohro polovico. Upajmo, da bo tako razmerje obveljalo tudi, ko se ho dehi denar, fn da pri veh teh razpravah o regionalizaciji in pokrajinizaciji nebo obveljalo, kar pravijo že mnogi: da imamo pri na dve regiji, bogato in revno.
Na neenakomerno ntz^'itost so zadnji čas mnogi u uli opozarjali, ko je bil govor o naČriu o ukinjanju nekaterih vlakov. V osrednjem dehf pripomb ni bilo 'jasno, saj lam prog ne ukinjajo, pa četudi bi jih, imajo dovolj oj^talih možnosti za prevoz. V Ljubljani je včasih .dcer gneča pn vstopanju ljudina vlake, a kaj ko se ne drenjajo Ljubljančani, ampak listi s periferije, ki se iz obljubljenega mesta vračajo domov Za dele na Dolenjskem ali na Kozjanskem je povsem drugače. Se na šale.škem koncu vsem ni vseeno, čeprav /wíNeme ni tako ju (d. "Kaj pa mi/f ob tem pravijo krajani Zgornje Savinj.^ke doline, ki jih je železna cesta ptA'sem obšla. No, njim pa ostaja vodna cesta. Pogosto celo preširoka.
Zadnje dni so ljudje znova precej govorih tudi o Gorenju. Ne le o velenjskem delu tega gig^inia, ki ludi letos dosega izjemne poslovne rezultate, mnoff Še bolj ob zadnji vesti, da je Agencija za energetiko Ele.'ill nahržila, naj preveri svojo pr^'oi no odločitex' o izbiri za dostop do omrežja pri uvozu elektrike. Nanjo, na agencijo, se je namreč s pritožbo obrnilo 11 podjetij, ki naj hi jim elektriko iz utjine dobavljala Gorenjeva družba z Dunaja. Tako od/oČiiev je sprejela tik pred zdajci, ,saj lahko kaj hitro pride tlo zamud pri sklepanju pogodb. Pri Elesii niti niso preveč presenečeni, zalo so že pripravljeni na proti udarec. Torej nova napetost, ko energije še sph/h ni. B
Mesto priložnosti

Bilo je dobri dve leli nazaj, ko .smo se z nekdanjimi gimnazijskimi .sošolci zhnili ob peti ob/et niči ma t tire. To jc ravno tista starost, ko se mnogUi bodočih "intelektualcev" loteva rahla panika in slrah. (ako listih ntjjholj prid/lih, ki študij že za-kljtíčujťjo. kol tudi listih, ki jim pri Študiju nc ^e vse gladko, pa .so že zaceli spoznavati ludi drtige pluli življenja. Najsi so si v teh peiih letih pridelali kupček deset k in diplomoy avlo ali otroka, prav vse tedaj f?ialo že razjeda občulek, da bo treba kmahi naredili korak naprej in dokončno stopiti v naslednje obdobje življenja. Za razliko od vrsinikov iz poklicnih šol, ki se z vpisom v srednjo šolo praktično že odločijo, s čim si bodo služili kntli, .se gimnazijcipogo.sto krčevito in do zadnjega npirajo mi.sU, da se ho prej ali .slej vendarle treba odločili in se nekje zaposliti
Tako sva se s sdíolko, bodočo zdravnico, pofzovarjala o možnostih nadaljnjega .študija in tehtala med iskanjem za-po.slilve v Ljubljani ali Velenju. Ttidio tem bi seveda lahko brez težav napisal celo kohtmno • morda kdaj drugič. Danes pa le o eni misli iz najinega tedanjega pogovora, ki me grize Že predolgo, <la bi jo lahko držal samo zase. Moja druga sasolka se je namreč strinjala z mano, da bi si lahko v Vclenjn čisto lepo itrcdila življen je, dodala pa je, da jo skrhi ntkaj.^nja mentaliteta. Ravno pred tem se je menda po dalj.^em Časti srečala s prijateljico, nekdaj ambiciozno in nadarjeno mlado gla.sbenico, kiji je dejala približno takole: ^'Aha, Še študiraš? /n km ah t boš končala? No, saj polem bomo pa hJiro videh, kako je s tabo. Česi za kaj, boš ilak v Ljubljani ostala, če pa nisi, boš prišla nazaj v Velenje in ti bodo že tut šli kakšno službo."
Na takšno izjavo seveda ni.sem imel pameinegfi odgovora in tudi zdaj ga nimam. Sem pu vmes .srečal .se precej ljudi, ki so v življenju nekaj korakov pred mam?, in pri marsikom sem dobil občutek, da Čuti podobno, čeprav lega ni povedal tako direktno. Da torej življenje v Velenju za generacije "intelektualcev" iz konca osemdc.setih pomeni nekakšen osebni poraz. Kot da so zamrtdili vlak v obljubljeno deželo, kjer bi lahko uživali nekakšno svobodo in "polnovredno" življenje, zdaj pa so zaradi raznih napak in grehov iz mlado.sii ob.vojeni na življenje v tem majhnem delavskem mestu, v katerem je Noč ob jezem vi.^ek kulturnega razvedrila. In kur je še posebej lu4do, v tem majhnem mest 11 jih vsi poznajo in vedo, da imajo takšno in takšno službo samo zaradi takšnih in dntgačnih vez.
Da ne bo pomole, .sam tega .seveda ne mislim in morda se tfidi motim, ko pravim, da tako čniijo dnigi. Menije zdaj že čisto jasno, da ludi ljudje v Ljubljani večino svoje energije porabijo za delo in ne kaj drugega, sploh listi, ki so v Ljubljani priseljenci in se morajo ves čas boriti za svojo eksistenco, pa Čeprav v intelekmalnih poklicih. Pogosto se ;?a/ celo z:ii, da je življenje v Velenju Mj lagodno oziroma jc vsaj bilo takšno v preteklih letih. Res pa vsak velenjski Ljubljančan z lahkoto zbuja zavist .sošolcev, ko na obletnici mature najavi .svoj skorajšnji magisterij, di.ser-tacijo ali pa se poba ha s slitŽbo v kakšnem znanem podjetju. i*o drugi strani se sam ne spomnim nikogar, ki bi se pred IJubljančani pono.sm) bahal s sh/žbo v GtjrenjUy ler-moeleklrarni ali premogovniku. Zakaj ne? Rtjjifu se, da Je odgovor na 10 vpra.Umje skril v prejšnjem odstavku.
Predstavljajte si zdaj nekoga, kije mlad, dobro izšolan, poln energije in idej in razmišlja o vrnitvi v Me.sio priložnosti. Če je mentaliteta v mestu res takšna, kot sem jo opisal, ho raje izbral kakršnokoli drugo možnost. Tudi, če Je bil doslej uspešen in je dosegel Vie, kar si je zadal ho zdaj okolica njegovo vrnitev razumela kot javno priznanje, da se drugje ni mogel uveljaviti. Tudiy Če bo glede na svojo izobrazbo in sposobnasii zashtzeno dobil dobro službo, ho deležen očitkov, da je tako pač zait>, ker Je dirketor njegov stric, ali pa je vsaj njegova .sestra hodila v glasbeno šolo skupaj 2 nečakom nekdanjega frizerja direktorjeve tajnice.
Zaradi takšnega dojemanja ho večina iLstih. ki so zares uspe.šni, že iz principa raje i.'ikala priložno.st drugje. Pozabimo na tiste, ki .so imeli nerealne sanje in ambicijc, pa zdaj malodušno ohjokftjejo izgubljene priložnosti • prav nič bolj .srečni hodo. Četudi ostanejo v LJubljani, iitdi onih, ki .so se v res/iicl vrnili v Velenje zaradi raznih pomembnih stricev, ki jim lahko pomagajo v višji plačilni razred, .se la .se.'>lavek v bistvu ne tiče. Je pa tam zunaj najbrž še kar nekaj takih, ki hi lahko v Velenju kaj koristnega počeli tudi po obdobju izkopavanja premoga, ampak bodo raje trnut sto vztrajali in iskali .svojo priiožnosi kje dnigje. Pa čeprav samo z t/rad i fega, da na prihodnji obletnici manire ne bodo v zadregi pred bolj "uspešnimi" sošolci
■ Boštjan Kuzman
POGOVOR Z RAZLOGOM
22. novembra 2001
Pogovor z izvršnim direktorjem Divizije Velenje v sistemu Nove Ljubljansiie banke, dM.f Ljubljana Marjanom Jeričem
še večja ponudba xa varčevalce in podjetja
Z /j)C*t;lk{)ni oktobni je (>il /. vpisom v sodni rej^ister sklenjt^n proc«s /flrui^eviinjj] treh kapitalsko pove/»-nih bank iRankn Velenje. Dolenjska bunkii in Pomnrnk^j banka) /. Novo Ljubljansko banko v enovito banko. S tem seje poveíal tr/ni delež Nove ljubljanske banke 2H na odstotkov, skupaj s pridruženo Danko Ce« Ije pa pripada banani skupini Nove Ljiihljanske banke v Sloveniji kar •l4-c»dslotni dele/» Do konca prihod» tue^a lct;i se bodo v enovito liatiko /lile še hčere Banka Dom/^te. i3anka Zasavje in Koroi^k» banka, medtem koje prlp(»Jítev Ibinke Celje predvidena 7.a leto 2004. Nekdanje D«nkc Velenje lorej ni vei, v Velenju imamo divizijo N<wc Ljubljanske banke. Za varčevalec se pravzaprav niC nt spremenilo, mi pa umo za nekaj odgovorov/iipjnsili izvi'Sne-ga direkt(Tja Divizije Vc.-lenje. Marjana JcriCii. saj se je dosedanji predsednik uprave, Rafko Dcrioinik. po uspeisno izvedeni prikljut^ilvi Banke Velenje k Novi Ljubljanski banki, upokojil.
0 Ma/jan Jťhc. prtvztii.síe/afi/irkoíU'-kqjxnje divizije Nove Iffii/}ijanske ftan» ke. Za kaj je pravzaprav do le Zifruift' ve sploh pri^h? »Banka Velenje se jc že pred leil (xi* ločila /M siraleško pwezavo z NLB d.d. Tako je Banka Velenje ire v lelu 1997 skupaj z ostalimi bankami banine skupine, z NLB podpi.sala krovno pogodbo o poslovnem sodelovanju in obvladovanju poslovnih tveganj. Do lela 2lli)l se jc sodelovanje med bankami na osnovi \c po-godlu' in precejšnjega Šte\'ila izvedbenih pogcxib pogJobiI<^ in harmoniziralo.
y. zaključkom preveša povezcwanja Banke Velenje, Pomurske banke in Dolenjske banke z Novo Ljubljansko banko,.se nadaljuje uresničevanje vizije NLD kol vodilne, finančno močne in konkurenčne finančne insli-tueije, kaiere pt>zomosi je usmerjena k sîranki» njenim potrebam in zahtevam.
S 1. oklobrom 25)01 seje Danka Velenje, d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke z vsemi poslovnimi enoiami in poslovalnieami združila z Novo Ljubljansko banko. Združitev / Novo Ljubljansko banko prina^i kar nekaj predno.sii. Velika banka pomeni pesîreji5o ponudbi) sodobnih in ludi zahievnej.^ih bančnih sioriicv, večjo vamast za varčevalce, večji donos delničarjem in večjo ka-pitiilsko mcíč za servisiranje največjih strank, /družitev / NLB bo prine.sla ludi lažji dostop do rrjednarodnih trgovin ohsežnejsi krediini polencial za ťinsinciranjc večjih projektov, kar
predstavlja pomemben korak h kon-eentraeiji kapilala slovenskih bank. Prinesla bo pcvnoienje in raeionali-zacijo na Številnih področjih bančnega poslovanja, s lem pa zmanjševanje slrtiškov ter večjo konkurenônixst banke. kar je zelo pomembno v obdobju pričakovanega vstopa Slovenije v Evropsko unij<x«
0 Prip/vvc na ziintzi'vonje .so hile dot' Rotrajne, ohsei/ie in Zjohtcvne. Ste uspeli novim ravnem m ^prihffkli' ii operaíiv/w - (elmiâw, kodrrmke in organizacijske zoàeve? »Koordinaeijskaskupina, ki sojosc-siavljali predsiavniki najviSjega vod-slva zdruzujočih bank. je zaradi obsežnih in zahtevnih priprav koordinirala in nadzorovala program aktiv-ncxsti na podrtičj u združevanja. Hkrati je biio oblikovanih 15 strokovnih skupin za posamezno področje poslovanja hanke. v kaiere je bilo vključeno veliko š^levilo slrokovnih sodelavk in sodelavcev iz banke. Novim razmeram smo prilagodili tako kadrovske in organizacijske, kot ope-ratK'no lehnične zadeve, v kar je bilo potrebno vh^žiii veliko strokovnega /nanja in izkušenj. Določena manjSa codprta vprašanja pa bodo razrešena v kratkem.« 0 Kako ste iorej orjsaniziraiii iiJcaj v Veienju in ceiotni Savi/tj.sko -S<jk'sSki regiji? »Divizija Velenje je organizirana po regionalnem načelu na najvišjem nivoju in s pooblasiili, ki omogočajo prožno in pravt>iasno odzivanje na potrelK' in zalueve sirank ler poslovnih parinerjev. Kot pomeml>cn del Nove Ljubljaaske hankc bo posebno pozomosi namenjala regionalnim interesom in potrebam. Poslovanje je organizirano preko sektorjev (za poslovanje s prebivalstvom, za pt)slova-nje 7. gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki, za podporo poslovanju in za sploSne posle), v sklopu katerih pa so oblikovane poslovalnice in oddelki Poudariti velja, da odgovorna mesta v diviziji za-sed:ijo ljudje, ki so bili zaposleni v Banki Velenje.
V Velenju in celotni Savinjsko-^ale^ regiji smo strankam na voljo v svojih 17 poslovalnicah in izpostavah.« ^ Je vasa ponttdha kaj okrnjena? »Stranke bodo deležne 5e pestrejše in konkurenčne ponudbe tehnološko izpopolnjenih bančnih storitev ob varnosti, ki jo lahko zagotavlja le velika banka. Predv.sem želimo poudariti, da stranke pri po.slovanju z banko ne bodo čutile spremcnib, povečuje se le paleta možnosti in ugodnosti. Bančni delavci, s katerimi sle komunicirali in sodeUwali že doslej in dobro poznajo posebnosti vašega po-
sla, bod<î ludi v prihodnje poskrbeli za
Marjan Jeric: »Naša ponudba bo še konkurenčnejša in pestrejša»
nemoteno ptw lova nje. C) morebitnih spremembah pri posameznih poslih bomo pravi>časno (>bve-^ali lako ustno kol tudi pisno. / našim znanjem in izkušnjami ter sodelovanjem varčevalcev in poslovnih partnerjev, bomo Se naprej iskali najboljše rešitve za v.se poslovne potrebe. Prepričani smo, da bomo s kakovostnimi in konkurenčnimi finančnimi sioriivanii kak(wostno nadgradili naše poslovno sodelovanje vobojestransko zadovoljstvo.«
0 ťifl.v reorganizacije sovpada z i^enu no pomembnim ohdohjctn za hanke. Od dosedanjih a^ncij za piačilni promet namreč prevzfitutie poste. Ko-liht podjilijfMf tispe/a pri/e}iniii posa» tnez/ui hanka je seveda odvisno od
njene izfiajdijivosft. lQe ste »'i na feni področju? »Aktivnosti v zvezi s preno«>m računov iz Agencije za plačilni promet v na.^o banko so v polnem teku. Res pa je. da smo v septembru zaradi predvidene pripojitve Banke Velenje k NLB» predlagali komitentom, da v izogib dtnialnim stro:^kom odpiramo poslcřvnc račune po pripojitvi Banke Velenje k NLB. Ocenjujemo, da bomo z zasiavljenimi aktivnostmi do konca reforme (predvidoma junija 21102). odprli poslovni račun v Diviziji Velenje (kot imenujemo v NLB transakcijski račun) preko 5(10 pravnim i")scbam in društvom, ter preko I.IOO samostojnim podjetnikom i/ Savinj.sko- Šaleške regije.« 9 Kaj vse ho izvaja/i preka po»
slovnega raČima ? »Preko poslovnega računa izvajamo storitve plačilnega prometa doma in v lujini, odobravamo limite na poslovnem računu, izvajamo pogodbena razmerja, ki se nanašajo na nakazovanje plač in (»talih prejemkov na račune v banki, izdajamo poslovne plačilne kartice. Prav tako pa želim poudariti novi elektronski banki PROKLIK NLB in PROKLIK PLUS, ki omogočata hitro, varno in nicionalno opravljanje elektronskega plačilnega prometa v domovini in s tujino.«
9 Verjetno hoste takole okrepljeni lažje zagotavljali potrebe po kredi/iranju gospotlarsfva in izvozfie posle? »Široko paleto storitev je banka nudila že do sedaj v ok"vir u bančne sku-piiK NLB- Poieg nekaterih storitev, omenjenih pri plačilnem prometu, ponujamošlevilne <')lilike kreditiranja.
zavarovanja poslov in drugih storitev, ki zagotavljajo varno naložbo presežka denarnih sredstev, .wetova-nja in posredovanja povezanih poslov,
Večja kapitalska mvJČ banke pa orno-g<>5a povečevanje sodelovanja z največjimi strankami.« ^ Pozjiani s^te bili po te/n, da ste ztiafi pri.slnhniti svojim varčei alcem. da ste odnose z njitni skrlmo negovali. Prav zato sie vpreiekiosii (thranjali na celotnem Savinjsko - šaleškem pn>s-toru zelo velik delež. Kako ho bodoče Z vašimi varčevalci? »V bodoče bomo do njih še bolj tankočutni in sicer s še bogatejšo po-nudl>o NLB. Še pred pripojitvijo NLB smo sledili njihovi zelo .sirc^ki paleti različnih vrst varčevanja in uvajanju sodobnih tržnih poti, v tem lelu pa smo poenotili ponudbo in jo uspCs^no uvajamo ludi za naše varčevalce. Bogato ponudbo varčevanja spremlja tudi raznovrstna kreditna ponudba, od osebnih kreditov v gotovini ali za namen z ročnostjo od 12 mesecev do 5 let. /a nakup, gradnjo in prenovo nepremičnin odobravamo dolgoročne kredite z ročni>sijo do 10 let oziroma pri hipotekarnih kredilih (kreditih, zavarovanih z zastavo nepremičnine) je ročnost tudi do 2i) let. Varčevalci imajo na izbiro tudi široko paleto plačilnih in posojilnih kartic (Karan-la, BA. C u rocard/Mastercard, Visa), pri sodoimih tržnih poteh pa laliko izpostavimo najnovejši pridobitvi 'fe-ledom lermoŽnast naročil preko Klika. Varčevalcem svetujemo, da se gneči na bančnih okencih vdoločenih dnevih lahko izognejo ludi z uporabo storitev nabankomatih,.«
■ Mira Zakoéek
S številnimi aktivnostmi žeti)o bančni delavci spodbujati varčevanje najmlajših. Učene/ osnovne šole Gorica so se jim v mesecu varčevanja za sodelovanje zahvaliti tako, da so uredili razstavo v prostorih enote NLB Divizije
Velenje v nakupovalnem centru
Gorenje uspešno kljub padanju gospodarske rasti
Izpolnjujejo pričakovanja
Skupina Gorenje Je v prvih devetih mesecih ustv arili) 114 milijard tiilarjev cistiii prihodkov (»d prodaje, karje 20 odstotkov več kc^t v enakem olxlobjii lani. Čisti dobiček v tem obdobju /naAal dve milijardi milijonov kar Je 30 odstotkov več kot lani v leni Času. K povečanju Čistih prihodkov so največ prKpe* vali programi gospodinjskih aparatov, pcihii>tva in storitev. De* lež drugih dejavnosti v čistih prihodkih narašča in dosega 16,5 odstotka o/.iroma za 2,1 <»dstoine točke večji kol v enakem ob-dobjci lani. Za investicije je bilo v devetmesečnem ohciobju porabljenih 9.8 milijard tohirjev, od tej^a v krovni dru/bi 8,4 milijarde.
Poleg znanih vlaganj v tovarno hladilno zamrzovalnih aparatov m v novo galvano, so pomembna vlaganja v razvoj aparatov, ki zadovoljujejo visoke energetske zahleve posameznih trgov, vgradnih aparatov in aparauw, ki Siriji^ paleto ponudbe, kol
so viî^ji kombinirani hladilno zamrzovalnimi aparali, visoko obraini pralni stroji, posodobljeni susilni aparati, prenovljeni štedilniki Širine mm a raznolikimi kuhaliJči. pečice s hladnimi vrati, ipd.
Uprava Oorcnja poudarja, da kljub padanju trga presegajo načrtovane rezultate in povečujejo irtne dele:^e. .Skupna značilnost dogajanj na vseh trgih je vehka konkurenca in velik pritisk na zniževanje cen, v državah z upadajočo stopnjo gospodarske rasli pa ludi padanje povpraševanja po poiro.inih dobrinah. Največji padec povpraševanja beležijo na nem.škem trgu, posledično pa tudi probleme nekaterih trgovcev7 gospodinjskimi aparati in pohiî>lvom. Kljub takšnemu stanju na svetovnem trgu je (rorenje izredno hitro raslo predvsem na trgih skandinavskih držav, spodbudni trendi rasli prodaje pa se nadaljujejo ludi na trgih Vzhodne Evrope. V tem lelu jc pomembno porasel delež
prodaje na trge nekdanje .lugoslavije, zlasti na Hn'ćiSko. V večini od teh dr^av pa so ekonomske razmere lake, da kupna moč prebivalstva ne narai^ča. prepočasi pa se vzpostavljajo tudi pogoji /a delovanje trga, kar vpliva na ^e večje mo'^nosti prodaje.
Ciorenje vse bolj izkorišča sinergije, ki jih dajejo različna področja v Skupini kol je prodaja kuhinj in gospodinjskih aparatov, grelnikov vode, keramičnih ploščic in kopalnii>ke opreme. Pri lem beleži zlasti uspešno prodajo na Češkem, kjer je (iore-nje uspelo v desetih letih zgraditi mrežo lastnih in fraašiznih prodajaln na celotnem območju Ce^kc. K (emu bo prispevala tudi izgradnja prodajno skladiščnih centrov, ki bodo olajšali prodajo na nekaterih trgih (npr. Poljska, 1 Irva.ška) in iskanje atraktiv-nejših lokacij za predstavitev celovite ponudbe Gorenja (npr. Madžarska). Ne nazadnje Gorenje ostaja pri usmeritvi izgradnje lastnih proizvodnih obratov za pohištvo na območju nekdanje .lugoslavije.
Uprava Gorenja ocenjuje, da bodo takSna gibanja proizvodnje in prodaje do tudi v na.slednjih (ednih in da bodo letošnje poslovno leto sklenili tako uspešno kol so si zastavili v planskih dokumentih.
■ MiraZakošek
Krajevna skupnost Ravne
Dočakali težko pričakovani trenutek
RAVNE. 17. novembra -Čeprav so kraj«] ni v takn imt^n-ovHnem Miimovem grabnu v KS Ravnť minulo soboto dopoldan najbrž iniťlí dovolj dela doma. so si v/eli čas /a slavje. Ka/umljivo, ko pa so na posodobitev ceste, ki vodi do njib«ivih domačij, tako neslr|>no in ksir predolgo Čakali. Lani so zu pn^itavitev strujne |>otoka in razširitev ceste nameniti 4 milijone, /a leto.^nja dela pa 8,5 milijona SIT.
»PriSel je icžko pričakovani ircnu.lek, ko se bomo lahko oddahnili od tc^av, ki jih je pov/roćala cesia. Dolgo smo čakali, da sc jc pravzaprav ?:ačclo premikali. Lani smo doCakaii ra7Sirllcv in preslaviiev struge poioka.ki namjc ob padavinah vedno povzroííal velike icžavc. saj je hila cesla obupna in večkral ncpr^jvoma. Pri Icm nismo slali ob strani, ampak smo ludi sami opravili veliko dela. Lclosjc dtibrih 7()í3 meircTV naše
ceslc dobilo 5C asfaltno prevleko. Za vso prijiiznasl sc zahvaljujemo KS In občini ŠoSlanj. Vemo, da sic v to vložili veliko Iruda in denarja. Vcrjemile, za vaSo uslugo smo vam zelo hvalei^ni,« je ob lej prilozni^sil v imenu krajanov - uporabnikov ccslc dejala Sonja Krt. I fkrail jc Iznizila Še upanje, da bodo dela nadaljevali, kajli do asfaltirane cesiest) krajani sedmih domaéij Âe vedno prccej oddaljeni, nekalen ludi do 1500 m.
Zadovoljsivo ob dogodku je izrazila ludi predsednica KS Ravne Ema Obšlcler. Po njenem mnenju so krajani z udeležbo na otvor liveni slovcs-m^ll dokazali, daje bila nakTzba potrebna, in da so jc res veseli. Pridobitev je pomembna ludi ya samo KS, saj bodo poslej imeli manj »cestnih« vprašanj, leh jlni v pnh<xJnje ne bo zmanjkalo, saj je KS zelo razvejana. Radi bi v večji meri prisluhnili poircbam in željam krajanov po
sodobnih poieh, a bodo zaradi pomanjkanja denarja morali ta vprašanja reScvati postopoma.
Podobne misli je izrekel še iUi^tanjski ?upan Milan KopuSar. Občina je velika, dela je ogromno, denarja pa za vse potrebe premalo. Konkretno, v KS Ravne bodo morali v prihodnje pozornost nameniti i^e oskrbi gospodinjstev z zdravo pitno vodo, »fe pogledamo, kaj smo letos naredili v občini in kaj ne, smo In nismo zadovoljni. Nekatere stvari so se premaknile, druge nc, Načrlov imamo veliko. Da jih bomo lahko uresničili, bo potrebno veliko vcilje» časa. energije in ludi slrpnasii.«
Obred blagoslova je opravil sokrajan, danes pa dr. prof. na Teološki fakulteti v Mariboru Vinko Potočnik, za vedro razpoloženje pa sta poskrbela mlada domaČa godca.
■ 7p
Otvoritveni trak na 702 m dotgi asfaltirani cesti so prerezati: od teve proti desni: predsednOt gradbenega odbora Jože Potočnik, predsednica KS Ravne Eran Obsteter in soštanjski župan
l^ifan Kopuiar.
Velenje
Po štiridesetih ietiii znova skupaj
Znano Je, da Je bila ena prvih osnovnih ^ol v Velenju v prostorih, ki so jim po domače pravili '*kor\j uit niča,*' sedaj na tem mestu stoji del Cr-ine prodajalne Standard. Že nekaj let so se takratni učenci do)*ovarJali /a skupno srečai\|e, pred nedavnim pa Jim je na pobudo Erne Meh in Roze Stankovic končno uspelo. Razen nek;ij izjem so se /brali vsi osmo.^olci i/pred 40 lel. prišli so tudi i/ tujine. Povsem razumljivo Je, da
so medse povabili tudi takratno razredničarko Roziko Kugovnič.
Srečanje po del^lih štirih desetletjih je bilo prisrčno In veselo, saj jc moral vsak povedali svíqo dogodivščino Í7 Šolskih klopi. Ob slovesu so si obljubili, da se čez deset let ponovno snide-jo.
■ B.Mugerie
Rečica ob Savinji
Druženje, obdaritve, sreča
Vsakoletna srečanja ^a starejše krajane vedno in zavzeto pripravljajo tudi na Rečici ob Savinji in se lepemu izn)čllu niso izneverili tudi letos. Nedeljsko srečanje so tokrat tz-vedli v lepib prostorih nove osnovne šole, saj so želeli tudi starejšim pok;tzaii to veliko
pridobitev. Program Je bil kot zmeraj raznolik in prikupen, vsi skupaj pa veseli In srečni.
Seveda vsi na prijetno druženje ne morejo priti, vendar na bolne in težje pokretne ne pozabijo. Predstavniki krajevne skupnosti in Rdečega križa jih obiščejo na domu, jih skrom-
no obdarijo in jim ob prijeinem klepetu voščijo vse najlepše. Tako je bilo minuli konec tedna ludi pri Mariji Venek, kije že dolgo priklenjena na voziček, vsakega obiska pa zalo toliko bolj vesela.
foto: jp
Nekdanji 50$0/C/ z razredničarko
V slovo velenjskemu posebnežu Evgen Perosa - Egi (1958-2001)
SfviCmi. mnh novcmh/vka soh-Ola, ločno optiUlnt. Cms. ko na iwkopaliíču vPodkmju vdnižin' ski f^mhpoložijo žaro Ziuinjeiiu od članov dnizinc l\iroša. Egija, jei/io največjega velenjskega j>osehnela. kije v Ijiulcii s .Tvoji mí Mpiiritirijíími-f, koí jih jc sum imenoval v2Ínijaíielo rmiiČne občutke. ni\eč. Množica, kisejezlwlarta prošlom za zadnje slovo, je bih vi;lika. Sploh za nekoga, ki mu je pogrch plačala država. Ker najožjih swjcev ni in leh-eČ. Pri.<Uso pr^d\<sem prijai^ji à mladosinih in .^ludeniskih lel.zanjegovožnroso slopafi lisli, ki so včasih z njim žiindi in tisti, ki so io počeli A; sedaj. Velenjski idičarji, hilerih »car" je hil več kol ptd svojega prekralkega ûvljenja. To je ionih skupaj z razvojem mesta, v katerem sta njegova starša kol mlado priseljenca s Pr/monkc is^kalapriložnost za lepše zMjenje. Mesio priložnosli za družino Peroša žal ni hilo srečno me^io.
Kol livgen jc nn ta svetpri\-ekal 2.5. junija jm. Oče Srečko in mama Sonja sta ga lakoj začela ljubkovalno klicali Egi. .Svojih pr\ iii siiriJi let Življenja .K je ."^m-injalkoi najsreč/icjíih v Življenju. Trajale so le do ii-stega dne v letu 2962. ko se je oče smrlno pone.^rečil v nidnihi. Mama je čez čas ruišla novega pnjaleljo. kiligi-ja ni maral. In on ne njega. Ki) mu je v nerazjašnjenih okoliščin-ah umrla še mama. ki jo je imel neskončno md. je ravno končal srednjo elekiro šolo. kî mu ni delala težav. 'Ifuà študij ekonomije v I.juNjani ne, čeprav ga ni nikoli končal. Kol absolvent je šel služili domovini. Dobil je značko odličnega wjaka. kije hrnčí/la na dnu Jadmnu. doma pa se jezačdo pn o obdobje »pizdarij<'. In to nikoli ni povsem minilo.
Vedno je javno poivdal. da m d pokadi cigareio marihuane, trdih drog in listih, ki j/h ponujajo otrokom pa. da ne mara. To vedeli ludi narkomani m/imkoga je za^eal. In policL':ii> s katerimf se je v življenju veliJcokrat srečal. Velenjske je imel po svoje rad. ker .so ga poznali in niso l>ili gr(/ln^ dntgje je občutil ludi moč /«n-dreka. . Nemalokrat je prespal v l>olicij.skem bunkeijiL v zaporu na
Pobu je piLsiil več koi leiiživU jenja. Usodni so bili mikrofoni, ki naj bi jih v zgodnjih osenuleseiih ukmdelznancnm Velenjčanu. Trdil je. da je slo za nesporazum. Ko mu je t-zujilo". kol je .^rojo l)olezen /poimenoval sam {slroko^'njakom ni nikijli čisto zaupali, je pač potre-boval občinstvo. Takrat je zna! K-znemind celoino j<i\7iau mesta, ki ga je imel po svoje rad. Eni sW se mu sntejali^ dnigi zgražali. Eni so zahtevali, da ga zaprejo, dmgihni motil. Mnogim je bil odličen, ish'en prijatelj. Brihten, razgledan, sposoben in prijeten...
Ponavadi mu je nazujilo^, ko je prišel čas vročih poletnih noči in ko je srečal še koga od listih, ki so mu bili pripravljeni neumorno .\iedili na večdnevnih žiuih. Do jeseni se je umiri L Potem .^e je umaknil v svoj »brlog*, kol je imenoval svoje malo stanovanje na pod.strcsju pelorčk/i. Od md-nika ga je dobil ko so nui zaradi neštetih žurtjv v večjem, v cenim mesta, lega vzeli in mu dodelili najnujnejšega, kjer je ludi končal sioježňljenje Toga je bolelo, kol ludi to. da je imel celo življenje občutek^ da so mu. ko je izgubil očeta, obljubijali veliko več, kolje kasneje dobil.
Egi .se je prejšnji leden zlomil. Po daljšem psihi^flričnem zdravi-jenju v Vojniku, kjer je bd rud samozaio, ker v.fai lačen ni bil V trenutku obupa je zvezal vozel in glavo položil v zanko. Toknuzares, ne kol pnul leli v nabilo polnem Delav.Kkcm kltdxi, na neko pustno soboto, ko je samorrior le uprizarjal. Tohmbrez^ol>Činslui% kigu je tako rad spravljal vsnielu ko je njegova iMjlezen. strokovno imen-
ovana numična de/?resija, j>okaza-la evforično plat. Ko mu je ^zttji-lo«, je ufprizarjal samovžige na tdi-ci. zažgal uMo fiekdanjenm Žup-ami. risal sončke zbronzo po asfaltu in .febf. si okoli glave zavezal bojni Irak in šel v »fajt«. kar je izgledalo kot poulično gledali.ičt. Iz čisle zabaivje, recimo, vlomil v hotel in vzel le jižol (policistom je potem rekel, da je pač skromen). Pa razbil šipo na Maxu in popniskal nekaj uvtov v mcslu, podučeval sodnike na .športnih lehnah in strašil liste, ki ga niso poznali. In iLsie. h'so ga. pa jih ni maral. Počel je nešielo "pizilarij-c. kijih nikoli ni hotel počeli. Želel je bili ludii)oliJik. leta 1994 je sku/paj z najboljšim prijateljem Andrejem ustanovil stranko. In dokaj iLSpeŠno kandidiivl za mestnega svetnika. Veilno je bHpoln drznih načnoM ki jih je nul glasno, sočno mzltígai Kol .'sredi osemdesetih na PIV je /?otemje kar nekaj let pridno delal na ljuhljan.\ki iele\ iziji in pri štiride.tetih naredil tudi izj?ii za avlo...
Imel je obdobja, ko je bolezen miromla. Tudi nekaj let. bio ja. kakšen "vikend paket*'norčij si je že privo.^Čil. In se spet umiril. Tahat ni potreboval oliČinstva. le imjatelje. Teh ni imel malo. li.slih i.':krenih morda premalo, da bi premagal zadnje obdobje mraka, "čas blodenj in iskanja smisla, čeprav je. kar se smisla liče. v bislvv že jasno*, je.sam opisoval laka obd(>bja. Njegov gromki .tmeh, značilne gibe. vperfor-mansc". zabavne, duhovito povedane zgodil, njegova svetla oMobja, do neke mere uidi temna. bonto mnogi močno p^jgresalL Pogœ.hloga lpomc.sia ki mu je s .n'ojim početjem dajal swjevrstcn pečal, mnogirfi, pred\'sem risiim. ki ga niso poznali. i?a oliČiilek nor-malna^iii
Egi, rada N verjela, d^i smrt ni konec. In da si sedaj na.^el svoj mir. Da še naprej .^hbiš za zaba vo. In da te bom .še kdaj .srečala. Ti že veš. mi še ne! Zalo ti lahko v imenu mnogih, s katerimi si delil svoj svet, rečem le Še: "Na svidenje nad z\'ezilami!*<
■ Bojana Špegei
Seminar liturgične orgelske igre
Kai mora organist vedeti o svojih orglah?
V	siAu>to 11. novembra, je bil v /upniji sv: Miluelii v Sa^ta[\ju sem* imir linir^lC-ne orgelske lure, ki Je v MKlelov»nju z (lek^inil» ŠHle^kii dolina or^nni/inilo Slt>veibiko oruelsko društvo. Seminarje prívjíbíl bli/u iride^el cerkvenih glasbenikov iz Salei^ke in Siovenje^rifske dek<inije, ki se pri svoji dejavnosti redno srečujejo ludi iCor^lanii.
Vodil gaje may;. Malcj PodsslcaŠ^k,slolni organist I/ Maribora, ki je celodnevni leCaj začcl s predavanjerii »Kaj mora organlsi vedeli o iilurgiji'?«. NadaJjevanjc je polekalo pri orglah, kjer so hile prakliêno prikazane določeni icŽavci, s kaierimi se redno srečujejo cerkveni organii^ii.
V	nadaljevanju je Toma/ Močnik, i/delovalcc orgel I?. (Vrkclj na (rorenjskem, »predavanjem, mora organUi vedeli o svojili orglah«, osvetlil tehnične probleme orgel, njihovo 7gradho in delovanje, nato pa so imeli udeleženci seminarja motnost med seboj izmenjali izkušnje in se pogovorili o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Vsi so se strinjali, da so tovrstni seminarji
potrebni in i/razili :^eljo po podobnih izobra:?evanjih tudi v prihodnje.
Seminar so sklenili / večerno maJo v cerkvi sv. Mihaela, ki so jo pripravili udeleženci seminarja. / njo so so želeli pokazati ćimvcč mořnosii, ki jih imajo cerkveni glaj>beniki pri soohlikovanju bogoslužja. Poleg ljudskega pelja smo tako slii^ali orgelsko improvizacijo, skladbe iz zakladnice orgelske literature, pete pjialme in pa skivesiii hvalosj^ev.
Orgle so cerkveni instrument že od devetega stoletja naprej, njihova vloga pa je bila potrjena na milanskem koncilu v 12. stolclju, / orglami se ukvarja samo na področju Sale!>ke in Slovenjegra^ke dckanije preko 80 gla<{hcnikov, 'lovrstna izobraževanja, ki jih želi Slovensko orgelsko dra^ivo organizirati ludi v bodoče, so zalo
prep<ilrel>en prispevek k dvigu kakim'ïsti cerkvene glasbe v Sloveni-j'«
■ Barbara Sevšek
Kanovo
Strajharji predstavili drugo zgoščenko
Konovski Strajharji so svojo Itlasbeno in ustvarjalno pol /aceli okťobra pred osmimi leti. pobudnica za tistanovitev pa je bila Justina Lah. Skupina danes i^leje 12 slalnib član<»v, pri čemer je najmlajši star 51 let, najstarejša članica pa jih ^leje že 75, V dosedanjih osmih letih su nastopali po vsej Sloveniji in ludi i/ven njenih meja, rod<»hnih skupin je po Sloveniji še nekaj, posebnost
kimovske |>a je, da ob petju igrajo na povsem nevsakdanje "instrumenie,'^ ki su jih ljudje nekoč, nekatere ttiidi še danes« uporabljali /.a vsakdanja opnivtia. To seveda ne velja /a harmoniko« j^otovo pa /a l>niblje, lestev, lesen sod. čevelj. ža)ii>. bučo, raj;lo, ribe/, bajs in mo/nar. Avtorji večine priredb so člani skupine, ki ol) tem igrajo in prepevajo tudi ljudske pesmi.
Konovski Alrajharji se vsak ponedeljek zberejo v tamkaj.^jcm domu krajanov, v katerem imajo odlične pogoje /avadbtx V hmskem maju stí izdali prvo kaseto in zgoščenko s 16 priredbami, drugo z 12 priredbami pa minulo soholo. Načrtov za prihodnje jim seveda ne manjka, na prvem mestu pa sla seveda se tretja kaseta in zgoščenka, ki jo želijo izdali ob de.«ictcm jubileju.
Na sobotno predstavitev pred polno dvorano konvskega doma krajanov so povabili ludi 5 - letnega Aljošo 'lopičii iz Celja, sicer pa so iep program obogatili pevci Konovskega okteta, SenbriSki fantje, ljudske pevke s Ponikve, fanlje z (iraške gore. Mesečniki in folklorna skupina iz /.reč. odigrali pa so ludi Krjavljevo zgodbo.
■ B. Mugerte
Številne obiskovalce so Konovski strajharji navdušili tudi tokrat
Večer ljudskih pesmi In viz v Šmartnem ob Pakl
Ne bodo šle v pozabo
SMARI NO OB PAKl, 17, mh vernbra • Ohranjanje bogatega ljudskega izročila Je gotovi« ena iHi prednostnih dejavnosti ktil* turnih društev. V Šaleški dolini lakih, ki negujejo |>esmi, plese, običaje naših dedkov, hahic in pral>abic ne manjima, kstr.fe seveda sp<K]budno, pravijo na velenjski območni i/p«tstav1 javTie-ga Sklada za kulturno dejavnost» Osnova /a njihovo trditev so tradicionalni večeri ljudskih |>esmi in ^iž. Vsak«) lelo ga pripravi <jbmočna izpostava sklada v drugem (»kolju. Letos so na tak večer • skupaj s kul« turnim društvom Šmarno ob Paki • povabili ljubitelje
ljudskega izročila v dvora* no šmarskega kulturnega doma.
Za prijetno uro in pol sobotnega večera obiskovalcev so poskrbeli: fantje z (traške Gore, pcvci iz Andraža, Prijatelji, Pomladni odmev, Tomaž Glasenčnik, Oljkin podmladek. Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja, Oblakovi brairanci iz Slatin. Andrej Rak in Ivan Gostečnik iz ímihela 1er ljud.ski godci 2 Ljubncga.
Zapeli iti zaigrali so kar nekaj lakih viž ali pesmi, ki so jili nekalen v dvorani slišali prvič. Za to so jih nagradiii s toplim aplavzom. Ob tem pa najbrž niso prezrli Se, da so bili med nastopajočimi mladi, ki bodo poskrbeli, da ludi v prihodnje ne bodo l^le v pozabo,
Dopoldan in popoldan omenjenega dne pa je velenjska območna izpi>siava sklada v avli šmarške iole pripravila seminar za vodje otroških folklornih skupin.	■ tp
KDAJ? KJE? KAJ?
Dom kulture Velenjef IMecembra
Drugi novoletni bazar
Bliža se mesec prazmivanj, postavljanj in pn>slavljanj. Bliža se veseli deeenil>er. Na Medol)činski z^'ezi prijateljev mladine tMZPM) Velenje se nanj že nekaj časa pripravljajo, v njem pa bodo tudi letos obdarili vse otroke od 3 do 6 leta starosti, kijih l>o z obiskom razveselil ludi dedek Mraz. Ze prvi decembrski dan pa bod4^ tako k<»t lanskr» leto, v preddverju velenjskega Doma kulture pripni-vili drugi novoletni i>azar. I^inski je presenetil zoliiskom in i/kti* pičkom, k sodelovanju na letoŠi\jeni pa vabijo ludi vas!
Pri M/PM Velenje se vse leto trudijo, da otrokom pripravljajo »darilca« v obliki različnih prireditev za curoke. mladostnike in njihove slarSe. Vsak mesec pripravijo vsaj eno Kavarno, ustvarjalne delavnice, pa večje žurčke na otroškem igriSču, številne ekološke projekte in ustvarjalne delavnice v okviru Pikinega fesi iva i a/Ib še zdaleč ni vse, radi pa bi ponudili še več. A žal za to brez dtïbrih ljudi ne bi bilo možnosti, saj so vedno omejeni z denarjem. Zalo vabijo vse, ki jim je mar za sproščeno mladici, ki ludi tako mineva brez kvarnilî vplivov sodobn<3sti. da se udeležite novoletnega bazarja. Izdelke ali spominke lahko na bazarju sami prt>dajate, prodajate lahko izdelke otrok, lahko pa tudi prisj'ievatc za srečelov. Veliko bo že, če boste na bazar prišli in na njem tudi kaj kupili. Za podrobnejše informacije pokličite Tineo K(wač na MZPM Velenje (897-75-4;)).
Ncsvoletni bazar bo letos potekal od 9. do 17. ure. Ne pozabite nanj!
■ bš
Mladinski center Velenje
Otvoritev razstave ''Črnobeli svet"
Vsoboto« 24,11.. <»h 20. uri b(» v (řaleriji Mladinskega centra Velenje otvoritev likovne razstave ĆRN0BE1J SVETav-torjev Bineta Skrta in Tine Drčar.
Razstava z naslovom Onobeli svet je posledica zamisli, ki sta jo avtorja Tina Drčar in Bine Skrt začela pripravljati lansko lelo. Pri razstavi gre za teamsko delo oz. preseganje avtorstva, saj ustvarjalca likovne zamisli izvajata sočasno na enem mviil-eu. Oba avtorja se gibljeta na polju siripa, ilu.stracije in klasične tra<licije likovnega dela.
Njuna likovna izpoved je mtíčno poudarjena z barvo in deformacijami likovnega proslora. Kontra d iktornml barvitosti CVncibelega sveta avtorjev kaže na lok likovne zgodbe osvobojene simbolnih in konceptualnih kontekstov. Dopu.šča likovnosti, da govori sama zase.
Knjižnica KC iN - icnjižnica za VeienJčanMte
četrtek. 22. 11., ob 19.un: Med pt^ezijo in politiko gosi večerar pesnik, prevajalec, publicist, bivši veleposlanik in poslanec 1)Z Jaša L. Zlo])ec
KC Ivana Napotnika Velenje in Muzej
Velenje »é »«**■••*»■*
Ustvarjalni november, pravljični december
v okviru letošr^ega Pikinega festivala so na velervjskcm grad» o<lprli razstavo Lutke in lutkarji. Ob vstopu v prostor gnijske nm* dele pre<l obiskovalci /oživijo «znanci« iz pravljičnega svet: Obu* ti maček, Rdeča kapica, kralji in kraljice,...
Da bi si to zanimivo razstavo ogledaločini več predvsem mlaj.Ših oWanov, so delas'ci enot muzeja in prireditev Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje pripravili še nekaj spremljajočih aktivnosti.
Iako so minula dva nedeljska dopoldneva zanje/e pripravili ustvarjalne delavnice. Na prvi so otroci izdelovali prstne luike iz penaste gume, minulo nedeljo lutke b papirnatih tulccv, lo nedeljo (25- novi^mbra) pa bodo izdelovali lutke iz starih odsluženih nogavic in rokavic. Odziv otrok na minulih dneh dclavnicah je bil nad pričakovanji organizatorjev.
Decembrski nedeljski dopoldnevi bodo obarvam pravljično. Vsakokrat ob 10. uri bo otroke nagradu pričakala babica skupom zanimiviii pravljic ter dolinskih bajk in zgodb. Pravljičarke bodo Anica Podlesnik, 1 ierma Orožnik. Mira Ćretnik. Ivanka Meža.
■ tp
22. novembra 2001 «"^ÉAS
107,8 MHz
BÂDimi m (àsimii aom * mum im câsopiski mozaik
Se malo in /^ičel se bo ves«íi decemlwr. Ste se že cepili proti uiipi? Si predstavljate, <ia hi vas gripa |X>lo^ila v |>osteljo nivno takrat, ko bo okoli vas v.s« lako veselo in bučno? To bi bilo krivično, kaj?
Na sUvesirovanju na Tilovem irgu v Velenju vas ho zabaval Pop design z Villjem Resni-kom. Slednjega je bilo pred dnevi sli.^ali ludl na ŠoŽianj-skem ir/ivii, skozi kalcrega je suvereno vodila naSa radijska
moderaiorka Maja S<»polŠek.
Uredniki Almanaha imajo dela, da se iz njega ne vidijo. Ampak, kolikor jih poznamo, jih najhujSešeleiaka, Naroíila zanj, v pred prodaji bo slal 2.700 îolaijev, izšel pa bo pred božičnimi prazniki, pa sprejemamo.
Novosl v naSem programu je oddaja o varslvu okolja» ocko-logiji» z naslovom Gajin količek, ki jo vešče, spretno in polna znanja vodi in usmerja
dr. M:irta Svetina, ki sama Izbira lako leme kol siîgovomi-kc. Zadnjic smo imeli pri-ložncKl prisluhnili njenemu pogovoru s Tonetom l^jtocmkom iz Zavodcnj. Nisla gíworlla samo o tamkajšnjih smrekah in ekološkem gibanju, ki jc vrvci vis<iko nad Šoftlanjcm, ampak sla sc lotila celo palačink.
Za liste, ki Jic veste, k Tonetu, v njegov Napolnikov hram, so nekdaj, ko jc bil odprl, prihajali številni prav zaradi imenitnih palačink. Reccpi zanj jc
izdal tudi nalim poslalaIccm.
■ mkp
10.000
DOLARJEV ZA 6 MINUT
Za šesiminulni telefonski pogovor z bnlansko skupino The Beatles iz icla 1964 je neznani ponudnik na iniernetni dražbi (îd'^tel 10.400 ameriških dolarjev. Mod tritedensko dražbo jc prispelo približno 30 ponudb, ponudnik pa jc pogovor kupil na začetku leta na bolšjem irgu za Ic pel dolarjev. Na pi^sneiku so pogovori z vsemi Štirimi člani legendarne skupine, pa tudi pogovor z Bri-anom Wilsonom, sicer članom
X«/«
NA KRATKO
ZMELKOOW
V rekordnem ćasu so prodali zlalo naklado plošče »Super-heroji v akciji». Njihov manager se je ob tem z urednikom zalotbe NIka, Borisom Belelom dogovoril, da mu namesto zlate plo&če podari drugo vinllko Buldožerjev. ki so mu jo ukradli na novoletnem žuru lela 1989.
PARNI VALJAK
Zagrebčani bodi $ svojim novim dvojnim živim albumom »Uve at S.C. - Kao nekad<s dva dni, 1. In 2. decembra, valjali v ljubljanskem Cankarjevem do-mu.
AVIA BIG BAND
Po premoru se z novo skladbo spet oglaša skupina Avla Band. Nova pesem je priredba stare uspešnice >»lola<s fantje pa so, podobno kot pri sidadbah »En korak« in »Zemlja pleše«, spel segli po aranžmaju s pihali tn trobili.
CALIFORNIA
Z novim slnglom se predstavlja ludl kranjska skupina California. Njegov naslov: »Le spomin«.
ADISMOLAR
Svoj jubilejni, deseti album ie izdal najbolj priljubljeni slovenski kantavtor Naslov al* buma je »Ne se bat«, na njem pa je dvanajst značilnih Smolař jevlb skladb.
ALEŠ ROD
Priljubljeni TV voditelj na eni od slovenskih televizijskiti postaj bo odslej svote oboževalce lahko razveseljeval tudi v trenulkih, ko njegove oddaje ne bo na sporedu, izdal je namreč CD ploščo In kaseto z naslovom »Ob tebi».
Se ene legendarne skupine, Ilie Beach Boys. Beallcsi sc na posnetku pogovarjajo o snemanju njihovega filma »A Hard Day's Night«, medlem ko Wilson pojasnjuje, zakaj mu je glasba .slavnega kvarie!alako\^ć.(.sui)
UKRADENE NAGRADE
Neki tal jc iz sedei^a lelcviz-ijske poslaje M TV Europe v Londonu ukradel 21 kipcev -glaslKnih nagrad Ml'V Nagrade
OTO PESTNER - m W
Trideset iei, ki so minila od nastanke legendarne skladbe z islim naslovom, jc bilo dober povod /a 10, da sc jc eden največjih .«ilovenskih p<ipcvkarjcv vseh predvsem pa pcvcc, ki se ponai^a z izjemnim glasom, odloČil dostojno obeležiti jubilej s'vojega, prav lako iri deseiletja trajajočega, glasbenega ustvarjanja. V počastitev temu velikemu jubileju je Olo Pestner izdal album s s"Vojimi največjimi uspehi» ki so mnogi hkrati (udi največji uspehi festivalov Slovenske popevke. Na dvojni ploSči so objavljeni originali izpred dveh in več desetletij, ki jim je Olo dodal Se na novo posnele in na novo aranžirane inačice istih skladb. Poleg jubilejnega albuma bo obletnico obeležil šc s .serijo koncertov, na katerih skupaj s spremlje-
valno zasedbo PUB (Petar Ugrin Band)» ki nasi ime po odličnem, nedavno preminulem trobentaču, zlate skladbe tudi predsiavlja.
Velenje je doletela la čast, dii jc bilo minulo sobolo prvo od prizorih, kjerje legendarni slovenski popevkar predstavil svoj jubilejni projekt. Do treh četrtin zasedena dvorana doma kulture je bila dobri dve uri priča potovanja skozi čas zlate dobe slovenske popevke. Od skoraj biografske skladbe »Ciganska kri«, ki je sledila ogrevalnemu insirumentalu spremljajočega bcnda, pa do jubilejne »Tridesel let«, ki jo je Oto Ristnerzapel ob kcmeu rednega dela (pred dodatkom), smo slišali okrog dvji-jset popevk, večinoma udeleženk festivalov Slovenske popevke. Med njimi je bilo lu-
di nekaj skladb iz pevčevega novejšega obdobja ter nekaj vla^kov, v katerih se je predstavila predvsem spremljevalna zasedba. Morda nekoliko pregla.sno o/voćenje je že po prvi skladbi nekaj spredaj sedečih obiskovalcev pregnalo do zadnjih vrst dvorane. A to ni pokvarilo dobrega v/da^ja. Večina je v/lrajala spredaj, vsi obiskovalci, ki so sestavljali v povprečju starejSo publiko, pa so uživali v (xJličnih Pesinerje-vih interpretacijah. Publika, ki jevodmoru sicer najbolj iskala bife, je navdušenje izrazila z gromkim aplavzom, za karjo jc pevec tudi nagradil z dodatkom, potem ko jo je že prej razveselil z menjavo garder-obc^ ki vsaj po i/gledu sodi prav tako trideset let nazaj.
■ Mič
so iz Nemčije pripeljeli v Lon-d(3n po podelitvi cvrq'îskih glav benlh nagrad MTV v Frankfurtu, so spor^)Čili iz Sœtland Yar-da. V Londonu naj bi v kipce vgravirali imena zmagovalcev, ki pa svojih kipcev morda ne bodo nikoli več videli- Nagrade, ki so bile shranjene v Škatlah, so ocenjene na (j.5(X) funtov. Sicer ni bilo nobenih znakov vdora v pisarne glasbene poslaje na ulici Oxlbrd v centru Londona- Brez nagrad so tako med drugimi ostali Jennifer Lopez, Robbie Williams ter skupini Limp Bizkit in Gorilla/, (st a)
ROBBIE WILLIAMS • SWING WHEN YOU'RE WINNING
Ri^bble Williams jc pred mesecem dni v Londonski dvorani Royal Albert IJalI skupaj z 58-Člansklm orkc.strom pripravil koncert, na katerem je predstavil skladbe s svojega najnovejšega albuma »Swing When You Are Winning«. Na poseben koncert, ki ga je poimenoval »One Night With Robbie«, jc Robbie povabil Številne znane goste, med drugimi tudi Ruperla Evcreua, Jane H or rocks, Jona Lovitza in Jonailiana Wilkesa. Na nastopu jc predstavil skladbe z novega albuma, ki so večinoma priredbe znanih uspcSnic» kot so: »IWill Talk And Hollywood Will Lis-ten«, »Mack 'í he Knife«, »Ain't ITiat A Kick In Hie Head«. Na
HIP HOP V
VELENJU
Jutri. 23.11., t)okiubu Maxspct
v znamenju ljubiteljev hip hopa, Vorganlzacij) Hip Hi^p Vizije à EJ Cnieríalnmcma bo namreč tam p(«ekal Special Hip Hop A R'n'B Jam, v okviru katerega
do za gramofoni stali: DJ EJ(HHV& EJ Enieriainment). DJ SUPASTAR (HIIV), DJ ZEDS (Ra^>yo) in pt*sehni gost DJ PHAT PIIILUE. Medlem. koso prvi trije rednim obiskovalcem hip hopvečerovv Maxu že zjiani, prihaja gosiujoři DJ s sosednje Hrvaške, kjer velja zn enega zaietnikovmočne hrvale hip hop scene. Njegovo ime je povezano z nekaterimi najbolj znanimi protagonisti tovrstne scene v sosednji republiki, kot so El Bahatee, Tram 11, Sick Rhyme Sayazz... Že sedem let je tudi voditelj uspeSne radijske oddaje Blackout Rap Show, lastnik zaloi?be Blackout Entertainment in organizator najboljših hip hopvcćerovnalirva^kom, mi katere mu je aspelo pripeljati ?e nekaj velikih zvezd svetovne hip hop scene.
PriCctek petkove zabave bo ob 22-00.
albumu najdemo tudi duet s filmsko zvezdo Nicole Kidman, zvezdnico pri nas trenutno vročega filmskega hila Moulin
Rouge, s katerem jc R<"»bbie odpel staro u.spcšnico Franka in Nancy Sinatra >» Some thin' Stupid«, ki jc tudi prvi single z albuma.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
libor potela vsako sotnto ob 9.35 ifl. ânasovaino skladt» pa lahko si Site v progia-mu Radia Velenjs difsleat dn»no: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ENRIQUE IGLESIAS-Hero
2.	BRITNEY SPEARS-tm A Slave For You
3.	WESTLIFE-Queen Of My Heart
Popularni sin še bolj popularnega očeta je s svojo najnovejše uspešnico »Hero« ta teden osvojil vaša srca. Za sabo je pjstil tako požeijivo Britney Spears, kot večne favorite dekliških src, skupino Wesliife. Uspešnica »Hero« prihaja z Enriguejevega zadnjega albu* ma »Escape«, kl je že njegov peti samostojni album. Z njim je Enrique dokončno stopil Iz sence slave svojega slovitega očeta.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 18.2001 :
1.ATELŠEK:	Zdravica	12 glasov
2.PLAMŠARJI:	Luštio je biti planšar	8 glasov
3.KLAVZAR:V)no	6 glasov 5.M0DRUANI: Moja pepelka	2 glasova 5.VITA: Gostilna pri janežu	2 glasova
Predlogi za nedeljo, 25.11.2001:
1.CVERLE:	Fantič mlad
2.DV0JČlCiV+V:Fantje-lunaki
3.M£SEČNIKI:Zalunco
4.MIHEUČ:	Lectovo srce
5.SLQV MUlKAMTJt Irharce In črn klobuk
■ Vili Grâbner
10
VRTIUAK
'^HjiSSi 22. novembra 2001
Sil ve2>4ili íl(H:onil)(!i; ki »pri-n^so« ludi ^levilne	Iz lolu v
loto jih je VOĆ ixnW n«i naSih Iloh. I>í-ntkliiríca Name Kíiitikío l.ošcr /.a pitmorja opravo«
FRKÁN JE
•Voljki) ran ovi C:, odliron ko^rkar, 7M vvsUt lot v Sloveniji in Ki^ har, tucti nasa sorlolavka ix Šoštanja, /na vndno napeljali vodo na lokalni mlin: »C.uj, Veljkn, nokaj iin Iriiha napravili! Pride!« v Kinktr»? Velik si, kol vi tlim, kar dovolj.«
Ratko Slovatovii» predsednik nu* ^omulaŠcv Usnjarju. je žc »/a-hajcal«. V vrsti stojijo, da jim pripravi odojka. »Ila, na tn|;ale nc računajte, jo 2e prodan«.
Posojilo
za vse namene in vse letne čase
Jesen je tu m zima bo dol^a.
Si želite kupiti ozimnico, se zavrti v toplo
obleko, hladne dni izrabiti za izobraževanje
ali si zagotoviti dovolj denarja za drobne
užitke ali vrednejie nakupe?
Ždja jev^iko« a katco v$e to pia^ti? Preprosto.
Z osebnim posojilom, ki Vam gâ nudi Nova Ljubljanska banka. O podrobnostih se pozanimajte tam, kjer 50 23 to strokovnjaki, v katerikoli poslovalnici Nove Ljubljanske banke ali pa na internetu http:^wvvw.nlb.si
S posojilom se račun izide!
^^ ljubljanska banka
Praienje
Iz Tcsa se zadnje dni d\ága prah. Pa ne zaradi kurjenja prcniogft «lii kosme moke.
Ne damo!
Redko kdaj sc zgodi, da bi bili velenjske svetniki tako enotni, kol j<? hilo v primeru razprave in sklepanja za obrambo Prclog in Druřmir-ja. Seveda, enotni so, ic imajo zumuijcga sovražnika.
Na tujem
Nekdaj je hiln veliko govora o na^ih ljudeh, ki imajo Jcoar v lujilï bankah. Zdaj 10 ne bo več kakšna poiclv nost, Kmalu t^ožc veliko Skv vencev imelo denar v lujih bankah. Pa ne na tujem, doma.
Kdo nad kom
Prvi krog glasovanjii za naj oschnosi leloSnjega leta v iale^ki dolini je pokči/ai, ko mu dajejo ljudje vcCjo přednáší ali, kol bi rekli, kdo je nad kom. /.upnik je premagal zdravnika! Saj ludi res mnogi od slednjega pridejo k prvemu.
Ločitev od države
Velenjska občina naj bi se priluxJiije leto dokDnčn<^ («»a-mosv(^jila in Uxíila od drtavc. Od Premogovnika, kije v
vciinski drtavni lasti, bo odkupila obCinsko poslopje. Do države bo toKj bolj samostojna, občani upajo, da do njih manj sam<x>voja.
Nepismenost
Skwenci .smo dí)l>íli nov pravopis. Po njegovih določilih smo vsi SUwenei nepismeni. Nt), ne vsi. avtorji menda ne.
Na nitki
Oko je (spel) na tanki řički. Pa áe taje razccpljcna na dva voda: vtuUlvcnega in sindi' kalnega. Med njima pa je pre» cejSnja niipetiTRl. Delavci upajo, da ne bo prišlo do usodnega kratkega stika.
Podžupani
še dve otičini v Zgornji Savinjski dolini sin dobili pixi^pana; oziroma ene^ pt">di^upana in eno podi:upa-njo. Na nezakonitih okopih v/irajajo le Se v Gornjem Gradu in Lučah. Bojda jc problem v kadrih. Nihče ne bi bil rad pod (tema) županoma.
Gripa
Ze kar nekaj časa poteka ccpljenje proti gripi. Dobro, a lahko bi Se txilje. Očitno je precej ljudi še vedno sirah. Gripe? Ne, mjekcljskili igel!
Stari vici
UPOKOJENSKI
Pride nek upokojenec po pokolni-no. Seveda je spet pozabil osebno izkaznico. Zaposlena delavka je zahtevala dokaz, da je rss upokojen. Takoj odprl srajco in pokazal svoje sive kocine. Naslednji Oan mu žena reče: "A si ^et pozabil os^no. ko si šel po pokojnino ?" "Ja, sem," p odvrne mot "Torej je spel nisi dobil!" "Sem, sem," odgovon mož In i pove, kako se je predstavil. Žena mu reče: "Ja škoda, da nisi
5e zadrge odpel, pa bi dobil še in-vďi dnino.*'
POROČNA NOČ
Po pon:kl in ohoet) je ženin dvignil nevesto v naročje, jo prenesel čez prag, položi na posleljo In... prižgal televizor "Toda, ljubi!" je ona strastno v2Mlknlla,
"Ne jezi se! Pustíla si me, da sem čakal več mesecev, ko sva bila zaročena.., Zdaj boš pa že počakala še uro In pol, do konca nogometne tekme,"
N&vé Ljutljanska bankt ljubljan»
Cesta Františka Falta 8, SI-3320 Velenje Tel,: ^3863887 6740 Fax 3 897 B7 43 e-mail: infDObirlsl
Oblikovanje Print! velikih formatov
Oglaševanje Pospeševanje prodaje
Prevoz otrok v šolo v občini Šmartno ob Paiii
»Več si ne moremo privoščiti
«
v ()l)čini Smadno oh P»ki ocenjujejo, da iniiij» clukiij dubro or^ani/iran prevo/. otrok, ki so oddaljeni od šole več kol 4 km in tudi /it tísíe, ki so nekoliko manj. Ti so prišli v poŇtev predvsent Aalo, ker so «starši ocenili, da je njihova pol v šolo nevarna. Tajnik olKine Jani Kopušar je po-vedal, da sojini ugodili na osnovi zakonskih ]i>čil in dogovora o njihovem .sofinanciranju oziroma o prispev ku 20(K) lolarjev na mesec, ostalt> plača ohČIna. Od 297 uctncev na šmarski šoli se s iM^sebnim avtohiisom. dvema komhijema in ludi redno avtol)usao pro}>o vozi kar lOK učencev. Breme je /m ol>Cino veliko, zato se ImxIo pridružili pi>l)udl Skiipni>sti slovenskih olKin. ki namerava v /ve/i s tem vl<}/Jtl to/j>o /o|>er pristojno mi-nistrsivo.
Po zakonu so dolžni zagoloviu brezplačne prc-vtve uCcnccv, ki oddaljeni od ^Ic vci kol 4 km, V občini Smarlno ob Paki so lo učenci i/ Skome-ga in zgornjega dela Velikega Vrha. V icm Šolskem letu jih iz lega okolja obi.skuje pouk 40. Vsi ostali viv/aCiw^ oddaljeni manj kot 4 km. Vozijo pase iz (řtírcnju, PaŽkcvasi, Gavc.Slalin (le otroci do 4. razreda) 1er i/ dela Malega Vrlia, A. kot !imo že zapisali, so njihovi starSi menili, da je poi v Šolo nevarna. Po merilih sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pr<î)netu, ki je prisUîjno za da-
janje lakih ;K;en, ludi je. »Mislim, da ga ni, ki l^i si upal menili drugaée in bi s tem prevzel odgovornost nase. Zakon pa občincí zavezuje, da mora zagotoviti prevoz lam, kjer po\ ni varna. Prav /aradi lega se bomo pridružili čhmicam Skupnosti slovenskih občin, ki namerava vložili tožbo zoper ministrstvo za šolstvo, znanost in Šport glede prevoza teh oirok. 8 tein nimamo kaj izgubili. ťV lx> skupnc>;t v svojih zahtcvaJi usjvla, pa lahko kar nekaj pridobimo.«
Prevozi otroksii namreč karpreceji^nje hrcmeza ^mari^i občinski proračun. Zanje namenjajo H milijonov tolarjev na leto. od tega vcč kol 50-od-stoikov ah od 3 do ^^ milijona SIT za lako imenovane dodalne prevoze. S prispevki siarj^v zanje zberejo pril>li^o milijon SIT Piwrednopavzadnjih dve. ireh letih občina namenja precej denarja ludi za odpravljanje nevarnih poli v šolo in iz nje. Konkrelno za izgradnjo plocnik<,w, ki pa jih seveda uporabljajo ludi drugi pei^ci in nc lo učenci.
Večjih pripomb glede prevozov po besedah Ja-nija KopuSarja niso zaznali- Največ pripomb imajo starši zaradi prispevka. Seveda o I-« lajajo'^clje, da bi organizirali prevoz tudi za učcncc iz spodnjega dela občine, '>vendar je težko uskladiti zadeve, nenazadnje pa si občina več, kot daje za te namene že danes, nc more privo.^iti.«
Za prevoze učencev v šofo in iz nje namenja občina več kot 8 miiljonov tolarjev na leto.
Sicer pa je oť»činaže leta 1997 vložila zahtevek vrnjenih 1,2 milijonu lolaijev. Od lakral dalje so na prislojno minislrslvo za povračilo siroSkov -/m to sicer Še poskufciH, vendar z;iman. prevoz otrok v šohí na nevarnih poteh in dobila	H ^P
Brezpiacen prevoz v šolo in iz nje v Šoštanju koristi 589 otrok
Vsi oddaljeni, vsi več kot štiri kilometre daleč
Šošlanj je po površini največja od treh oÍKÍn v Šalinki dolini. Meri kar 95.58 kvadndnih kilometrov; v njej sloji 1.942 hiš. v njih pa /ivi prilihžno 8.100 prebivalcev. Od lega le tretjina v mestu Šošlanj, vsi drugi v naseljih, holj ali manj iKldaljenih od ol>ćinske-ua središča, i^inidi veMk(»sliol)čir>e Im) tudi v prihodnjih Iciih v občinskem pr<tračunu naj|>o]2ostejšH merska enota kilometer- novih ali posodobljenih cest-p<i katerih pa se IkkIo všolo in i/ nje vo/lli tudi številni šoštanjski otroci. Najbolj fKidaljeni f>d centnilnih šol so olr<H'i iz Uelih Vod, Skomega, Zavo-denj In Kaven.
Danes lako ali drugače brezplačen prevoz- po zakonu gaje dolžna zagotoviti in plačati oK'ina • koristi olrok- V Solo in iz nje jih vozijo avtobusi in cn kombi. »Prevoz je organiziran v (ri smeri: enkrat gre za prevoz na ccnlralnc Šole, drugič na [x>dru;^ničnc šole in tretjič v Cenicr za vzgojo, izob-
raževanje in asp<isabljanje v Velenje, kamor poteka na dva načina -z redno avtobu-sno linijo, oziroma od vrai do vrat,« prHvj Marjana Celoll^a, po-mt)ênica*Âipana za píxlročje družbenih dcjavncxsli v (îbêini S oŠI an j. Ta ca.s pripravlja poglobljeno analizo o prevozih otrok, ki jo bodo svetniki na pobudo dveh, obravnavali najbrž žc na naslednji seji sveta.
Mesečno dobre tri milijone tolarjev
Analiza bo na eni strani pokiizala, ali sc obOina na lem podroíju obnaša kot dober gospodar, ki je s prev<'»zniki dogovoril iLstreznii ceno ali ne; na drugi strani pa skušala pokazati, kaj bi pomenilo. ali šc bolje, potegnilo za seboj, ic bi brczplaCcn prevoz -dodatno -zagotovili tudi 18 otrokom iz Zgornje Loko-vice, ki so od Šole oddaljeni 2,5 kilometra. kot predlaga eden od svetnikov.
ObCina za doslej dogovorjene prcvo zc mesečno namenja natanko 3.185,879 lolarjev, ali poprečno na otroka 5.407 tolarjev, Sliši se veliko, v resnici je pa malo. danes je jasno, da prihodnje leto, ko |X)tcíej(í píígíídbe s prevozniki lako ugodne ccíie, najbrž ne bodo mogli veí dogovt>riii.
Starši bi včasih radi nemogoče
Država je obvezo, da zagotovijo in piaCajo prevoze otrokom, ki so ixJ Jole oddaljeni već kot 4 kilometre, prenesla na lokalne skupnosti. To pa včasih lisle, ki se ukvarjajo z njimi, poslavlja v precej nehvaležno vlogo. »Na eni strani si varuh ol'HÍia«:kega prorai^una, na drugi izvajalec zakcnia, tako straši kot Sole pa imajo pri icm seveda tudi svoje Interese, To je razumljivo, ni pa včasih razumljivo, kaj vse bi nekateri, po-udaijam nekateri, starci radi uveljavili
kot nekaj, kurjim pripada:« pravi Čeliv figova, ki je tu in tam deležna tudi kakšne ne preveč okusnih t^^azk katerega od bojevitih starcev. Pri tem (iCit-kov, da nima pasluha, sploh ne iicje med opazke. »Siv nekalcšcn nakovalu. To bi lahko polrdili vsi, ki sc ludi drugod po Sloveniji ukvarjajo s prevozi otrok v Soio in iz njih. Moral izpolnjevali svojo službeno dolžnost, po drugi pa bi kol človekrad ustregel otroku in druž.ini.«
Kaj z otroki iz Zgornje Lolcovice?
Občinski s-vet ozimma občinska uprava, se v lem času ukvarja ludi s pobudo enega od svetnikw, kije predlagal, da naj bi tudi 18 otrokom iz Zgornje Lok(wice, morali zagotiwirvi brezplačen prcvozvi^oloin iznje. Pa je kraj od Sole oddaljen le 2,5 kilometra! Ase starimi sklicujcjo na to, da je pol nevarna. Cc
pa je pol nevarna, potem ne velja listo o 4 kilometrih, ampak je lahko tudi manj. Nevarna pol, pa se po razlagi sveta za preventivo in vzgojt^ v častnem prometu, smatra pol, ki nima posebej poti za pc5cc in posebej za vozila. Takih poti v občini Sos^tanj, ki tega nimajo, pa je .se veliko. Kaj zdaj?
»Kot delavka uprave, ki se moram ravnali po zakonu, lahko rečem samo to. da otr(KÍ Zgornje Lokovicc niso tako oddaljeni od Sole, da bi lahko bili upravičeni do brezplačnega prevoza, kar pa ne pomeni, da o možmislih, da bi jim ga zagotovili, ne razmišljamo. Ne razmišljamo pa seveda lako, da hi ga v celoti krila občina. Delno občina. deln<î slarSi, smo predlagali. Kaj mislite. so .sjarivi pripravljeni ili v to?,« nas je C'elotlgwa izzvala z vpra-^anjcm.
Nas odgovor je bil, da najbrž ni,so. Nismo se motili.
■ Milena Krstić - Planine
Zaradi prenove trga Je nujna nekajdnevna zapora križišča
Obvoz urejen!
SC)ST.AN,I - Prenova hrato>' Mnivljak(»v v .Šoštanju, piitekii skladno s planonu ki so do-i^ovorili L Imjalcem. podjetjem Cigrad iz njji. Vnk;s se nudo /ahiknilo, kerjebllo rreba preverjali .slatiên<» konsirnkeijo moslu če/ l^iko. a zaplet so hitn» resili.
Prenova naj bi bila končana najpt^/neje do kon-
ea decembra. Če bodo le va'mcnske razmere do-pu.^čale tudi asíalliranje. Do 25. novembra pa bo zapora križišča, ki iz Levstikove in Primorske ceste vodi na irg. Promet poteka po obvozu.
1a teden pa naj bi začch s presaditvijo dreves in /ačeli postavljati »kandelabre« /a javno razsvetljavo,
■ mkp
Ta teden naj bi že posaditi drevesa. (Mo: vos)
Staro Velenje
Posodobili Srebotnikovo cesto
V krajevni skupnosti Slaro Velenje so uresničili večino za lelo^n,ie leto načrtovanih nah>g. Z njimi so v veliki meri i/holj^ali delovni in /ivljen-ski standard in pniv zaradi te^a so člani vodstva le krajevne skupnosti iit njeni krajani i>e |M)sel>ej i D upravičeno za» dovoljni,
Ikko so minuU pclek popoldne nnmenu izročili povsem prem novije no Srebotnikovo cesto, ki meji s C'e.sio talcev. Po-bud<->za obnovo je dala krajevna skupnost. Za naložbo je velenjski občinski proračun prispeval 4,5 milijona tolarjev, dela pa .so izvedli PUR Komunalno podjeljc Velenje in Clckiro Celje. Predsednik krajevne skupnosti Branko Meh je v
otvoritvenem nagovoru posebej poudaril razumevanje i^upana in vodstva velenjske mestne ol>čÍQe. vsem izvajaJceni pa sc je z-ahvalil za dobro opravljeno delo.
■ B.Mfjgerie
Otvoritveni trak je prereza! Friderik Camfek, z njim pa so biti ie Rudotf
Dvornik, Srečko Meti in Branko Meh
12
TV SPORED
«»^AS 22. novembra 2001
ČETRTEK, 22. novembra
PETEK, 23. novembra
SOBOTA, 24. novembra
NEDEUA, 25. novembra
PONEDEUEK, 26. novembra
TOREK, 27. novembra
SREDA, 28. novembra
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Male sivâ celice, kviz 09.50 Žgodbe iz školjke 10.30 Avstralska kronika, 3/12 11.30 eoielkríádča 12.00 Prezrta okolja, 5/7 12.30 4x4
13.00 Poročite, šport, vreme 13.10 Napoved nikt, vremen^a
panc/ama 13.30 Pod preprogo 14.20 Mario. reJeljski večer v živo
16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poročila, šport, vreme 16^5 Pia se nauči plavati.
igrani (II m 17.00 Na liniji 17.45 Zenit 10.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi
22.30 Kuliura
22.50 Pisave
23.20 Zenit
23.55 Dosežki
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TVpnjdaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 "ÍV prodaja 15.00 Videos potnice 15.35 Laboratorij v vojni.
dokum. oddaja 16.30 Rad Imam Lucy 17.00 Ženska. 3/10 18.00 Ugrabljen. 1/2 19.30 Videospotnce 20.05 Tuja razvedrilna oddaja 21.00 Kam çredo divje svinje. 10/10
22.00 Sam proti vsem, franc, film
23.25 Akcijai,5/14 01.15 Videospotnice
09.10 Dragon Bali. ris. serija 09.35 Hroščeborgl, mlad. serija 10.00 Vslljlvka, nad. 10.55 Cmi biser, nad. 11.50 Prepovedana strast, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 lepoje biti milijonar 14.05 Zakon v Los Angelesu 15.00 TV prodaja, nan. 15.30 Oprah stiow 16.25 Prepovedana strast, nad. 17.20 Čml biser. nad. 18.15 Vsiljivka. nad 19.15 24 ur
20,00 Raztresena Ally. nan. 20.55 Prijatelji, nan. 21.30 Seks v mestu, nan. 22.00 Zahodno kri(0. nan 22.50 Udarci pravice, ran. 23.40 M.A.S.H., nan. 00.10 24 ur, ponovitev

ar
S2
09.00 Odprta tema, ponovitev
oddaje 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Gremo v kino, pono^tev 10.40 Kako bomo oblečeni to jesen m zimo? posnetek modne revije 10.50 Motor sport mundiâI, tedenski pregled dogajanja na področju moto športa 11.20 Vkleostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Mladinski program-Brez
panike 18.55 Naj spot dneva 19.00 Vídeostraní 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Klepet na kvadrat, pogovor, gost: Jan Cvitkovič 21.00 Avtomobilsko zrcalo.
repona2a 21.30 Naj vita. zabavno-
glasbena oddaja, gostje. Primorski fantje 22.45 Regionalne novice 22.50 Naj spot dneva 22.55 Vídeostraní
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi
08,30 Pod Fikrsko gorco, tv
Maritrar 09.00 Fračji dol. 6/23 D9.20 Ra se nauči plavati.
igrani film 09.35 Na liniji 10.30 Zenit 11.05 Dosežki 11.25 Slovenski magazin 11.^ Dr. Ouinnova. 12/29 13.09 Poročna, šport, weme 13.45 Čari začimb, 4/20 14.15 Prviindmgl 14.35 Osmldan 15.05 Vsakdanjih in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročda, špoit, vreme 16.45 Oddaja za otroke 17.15 Iz popotne torbe 17.45 Nationalgeographic,2/10 18.45 Risanka 19.00 Kromka
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 Na mladih svet stoji, tv
nad. 20.35 Deteljica 20.45 Poljub v Glasgowu, 2/'6 21.30 Nanizanka 22.00 Odmevi 23.30 Kultura 22.50 Polnočni kiub 00.00 National geogiapliic, 2/10
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Stolelje odkritij, 5/10 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Ženska, 4/10 18.00 Ugrabljen, a/2 19.30 Videospotnice 20.05 Stoves. 9/11 21.00 Byšč In l)eda Kurtizán, 6/9
22.00 Otiplpv dokaz, amer, fîim 23.35 Ljubimkanja in nogomet. 1/7
00.20 Iz slovenskih jaz klubov 01.20 Videospotnice
L___^
09.10	Dragan Bali, ris. serija
09.35	Hroščeborgl. mlad. serija
10.00	Vsiljivka. nan.
10.55	Črni biser, nan.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	Lepo je biti milijonar
14.10	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah shovi
16.25	Prepovedana strast, nan.
17.20	Ůml bfser. nan.
18.15	Vsiljivka. nan.
19.15	24 ur
20.00	Bâka s teroristi, amer, film
21.40	Privid zkćina. nan.
22.30	Udarci pravice, nan.
23.20	M.A.S.H.. nan.
23,50	24 ur

HmnmH
«M S2
09.00 Dobro jutro. Informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Nafviža, ponovitev 11.25 Avtomobilsko zrcalo 11.35 Vídeostraní 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18.10 Športni blok 18.15 Miš Maš, kontaktna
oddaja za otroke 18.^ Na) spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Lokalni utnpf^islinjske doline
20.45 Znani obrazi : Franci Zidar 21.05 Ljudie Evrope: Špoit, dokumentarna oddaja 5/20
21.15 Regionalne novice 21.20 Športni blok 21.25 Vabimokogledu 21.30 Zelena bratovščina 22.30 Iz oddaje Dc^ro jutro 23.20 Naj spot dneva 23.25 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz školjke 09.ÛO Gulimisek 09.25 Radovedni Taček Û9.40 Male sive celice, kviz 10.35 King tnishbeard.
slov.nemški Rim 12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Mostovi
14.30 Pod piramido, tv Maribor 14.50 20.000 milj pod morjem, 2/2
16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Špicparkeljc, risani lilm 17.10 Tmovo robidovje, 3/8 17.50 Návrtu 18.15 Ozare
18.20 Zvsehkoncevsveta,
2/13 18.60 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.05 Poroka, tv nad. 20.35 Nekako čudovito, amer, film
22.05 Obiskali smo..., 11/17 22.40 Poročila, šport, vreme 23.10 Sopranovi, 11/13 00.00 Dve potovanji Jacquesa
Lecoqa, 2/2 00.50 Zvsehkoncevsveta.2/13
SLOVENIJA 2
06.00 Vremenska panorama 09.00 VkleospolnKe 09.35 Raymonda imajo vsi radi. 10. del
10.05 Murphy Brown. 22/24 10.35 Štafeta mladostí 11.30 Narodno zabavna glasba 12.30 Tv prodna 13.00 Šport 16.00 Evrogol 16.00 Celje: liga prvakov v rokometu (M), Celje Pivovarra Laško: Ademar Leon
17.50 SPvalpsmuč.SLiŽ).1. vožnja
19.15 SPvsmuč.Skoiyh,
posnetek 20.60 SPvalp.smuč. SL(Ž).2.
voži^a 22.05 Praksa. 59. del 22.45 Sobotna noč 00.45 Videospotnce
07.50	TV prodaja
08.20	Slonček Benjamin, ris. serija
08.45	Princesa Sissi, ris. senja
09.10	Dragon Bali, ris. serija
09.35	Hro>$čeborgi. mlad. serija
10.00	Jezdeci senc, ris. serija
10.30	Motje v čmem. ris. serija
11.00	čmipirat, ris. serija
11.30	MladtHerkul, mlad. serija
12.00	Šolska košarkarska liga
13.Û0	Preverjeno
13.45	TV dober dan
14.40	Zakon v Los Angelesu. nan.
15.40	Prva izdaja, nan.
16.30	Možje v tmelem, nan.
17.30	Snubitev, amer, film
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.10	Teorijazafote, amer, film
23.40	Iz ječe 2 ljubeznijo, amer, film
01.30	24 ur, ponovitev
kanali
ar 82
SLOVENIJA 1
08.00 Živzav 09.55 Promenádní koncert 10.25 Pomagajmo si 11.00 Afrika.pogtedst2l.2/13 ^^.2S Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Veriga, britanski film 16.00 Camareka, 2. del 15.30 Lingo, tv Igrica 16.00 Čari začimb. 5/20 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe, Donava, Jadran 18.15 Zgodba obmejnih trdnjav 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zroďo tedna 19.30 TVdnevnik,šport,vreme 20.05 Mario 21.50 inten/ju 22.45 Poročila, šport, vreme 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Beli lovec, Ćmo srce.
amer, film 01.00 Zgodbe obmejhni h trdnjav
SLOVENIJA 2
08.00 TV prodaja 08.30 Videospotnice 09.00 Blišč In beda kurtizán, 6/9 10.00 Kam gredo divje svinje, 10/10
11.00 Obljubljena dežela, 20/22 11.45 Policija na naši strani 12.15 Folklomi ansambli la
Capuliero 12.40 Tv prodaja 13.10 Posnetek kcffice rta
skupine Queen 17.50 SPvalp.smuč.SL(M),
1.	vožnja 19.30 Videospotnice 20.05 Kašmir • vojna v raju.
dokum. oJdaia 20.50 SPvalp.smuč.SL(M),
2.	vožnja 21.30 Homo tunsticus 22.00 Končnica
23.00 Slovenski toaletni večer 23.20 Razpoloženja in značaji 23.45 Videospotnice
09.00	Miš Maš. ponovitev	\ 10.50
09.40	Vabimo k ogledu	
09.45	Maj spot dneva	[ 11.10
09.50	Lokalni utrip Mislinjske	[ 11.15
	doline	f 12.00
10.25	Znani obraz; : Franci 2idar	i 12.05
10.50	Ljudje Evrope; šport.	
	dokumentarna oddaja	
	5/20	1 13.20
11.00	Videostrani	
18.55	Naj spot dneva	i 14.10
19.00	Iz produkcije ZLTV •	1 14.35
	oddaja televizije Ptuj	\ 15.25
19.30	Vkleostrani	\ 18.00
19.55	Vabimo k ogledu / Ogla^	1 18.30
20.00	1036. VTV magazin.	
	regionalni informativni	
	program	
20.30	Ven^k narod no-zabavnih	1 19,30
21.00	Puščavska modrina.	
	ameriški film, ponovitev	1 20.05
22.40	Maj spot dneva	
22.45	Videostrani	i 20.35
07.50 Tv prodaja 08.20 Skinček Benjamin, ris. serija
08.45 Princesa Sissl. ris. serija 09.10 Dragon Bali. ris. serija 09.^ Hnjščeborgl, mlad serija 10.00 Jezdeci senc, ris. serija 10.30 Mo!je v čmem. ris. serija 11.00 Čml pirat, ris. serija 11.30 Mladi Herkul, mlad. senja 12.00 šolska košarkarska liga 13.00 Taksi do Kanade, amer. f. 14.30 Otroški zdravnik, nan. 15.30 Gorski zdravnik, nan. 16.30 Možje v belem. nan. 17.30 Detektiv Cosby, amer. f. 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športnascena 22.15 Razred leta 61. amer. t. 00.00 24 ur, ponovitev
kanali
37
«e
09.00 Miš maš. pon. oddaje 09.40 Iz pon. odd Dobro jutro 10.30 1035. VTV magazin, reg. Informativni pnjgram Športni torek, šporina informativna oddaja
narodno-zabavno glasbo, gostje: Primorski ^nlje
Dobro jutro
oboroženega spopada v Jugoslaviji 91, pogovor z Konradom Kolškom Lokalni utrip Mislinjske doline
Gremo v kino, oddaja za ljubitelje filma
SLOVENIJA 1
08.QO	Utrip
08.20	ZroaJo ledna
08.40	Pod piramido
09.10	Iz popotne tort»
09.25	Rdeči grafit
10.10	Dnevnik velikih mačk. 3/10
10.35	f^aííonal geograptilc. 2/10
11.30	Na vrtu
11.55	Zvsehkoncevsveta.2/13
12.25	Carnareka, 2. del
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Vremenska panorama
13.30	Ljudie In zemlja
14.20	Polnočni klub
15.30	Pisave
16.00	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Telebajski 17.05 Radovedni Taček
17.20	Kengeru. encfkk^pedija živali
17.45	Recept zazdravo življenje
18.35	Žrebanje 3 X 3 plus 6
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TVdnevnik, šport, vreme
20.05	Komisar Rex, 7/15
21.00	Tanke vezi
22.00	Odmevi
22.55	Branja
23.00	Brez reza
23.55	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
08.00 Vrerrtenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.35 TV prodaja 15,05 Videospotnice 15.35 Sloves. 9/11 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Ženska. 5/10 17.50 SP v aîp. smuč. SL (M).
1. vožnja 19.30 Videospotnice 20.05 Gospodarski izzivi 20.45 (Marketing 20.50 SPvalp.smuč.SL{M).
prenos 22.00 Stofôtje odkritij. 6/10 22.55 Brane Hončel izza odra 00,25 Videospotnce
09.10 Dragon 8all, ris. serija 09.35 Hroščeborki. mlad. serija 10.00 Vsiljivka. nad. 10.55 čml tHser, nad. 11.50 Prepovedana strast, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 športnascena 14.05 Zakon v Los Angelesu 15.00 TV prodaja 15.30 Oprarishovkř 16.25 Prepovedana strast, nad. 17.20 Črni tsser, nad. 18.15 Vsiljivka. nad. 19.15 24 ur
20.00 TV dober dan. nan. 20.55 Sedma nebesa, nan 21.50 Urgenca, nan. 22.40 Udarci pravice, nan. 23.30 ř^.A.8.H., nan. 00.00 24 ur. ponovitev

kanali M
sa
09,00 Oobrojutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 f^aj s|»t dneva 10.10 1036. VTV magazin,
ponovitev 10.40 Venček fiarodno-
zabavnih, ponovitev 11.10 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 Regionalne novKe 18.05 Rokomet, posnetek
tekme, RK Trimo Trebnje: RK Celje Pivovama Laško 19.30 Videostrani 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Dober večer, gospod
predsednik 21.00 Regionalne novice 21.05 f^ogomet. posnetek
tekme, NK Rudar Velenje : NK ERA Šmartno 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Naj spot dneva 23.40 Videostrani
SLOVENIJA i
08.00 Odmevi 08.30 Mostov; 09.00 Gulimiš^, 5. oddaja 09.25 Radovedni Taček 09.40 Čarobni šolski astobus, 26/39
10.05 Moja enciklopedija živali:
kenguru 10.10 Otroška oddaja 10.30 Receptzazdravoživljenje 11.30 Pomagajmo si 12.05 Kom)sarRe3(.7/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.40 Dbzorjaduha 14.10 Tanke vea 15.00 Dve potovanji Jacquesa
lecoQa,2/2 16.00 Prisluhnimo tlâini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17.00 Otroci na ladji luna. 7/8 17.45 Čk)vek opica, 2/6 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme
20.05 Tiîani, 10/13
21.0 Aktualno
22.00 Odmevi
22.50 Bona problemov
22.55 Retour a la íonteyne. 1/2
00.15 Človek opica, 2/6
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.40 TV prodaja 15.10 Videospotnice 15.45 Gospodarski izzivi 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Ženska. 6/10 17.55 Kombi. ang. film 19.30 Videospotnice 20.05 Ob 50'latnici instituta za
narodopi^e pri Sazu 21.00 Delije. jugosk)v. ćb film 22.15 Na univerzi, tv Maribor 22.45 Ovakrat na teden, slov.
kratki film 22.55 Omolila sem čudaka.
amer. anim. film 00.10 Videospotnice
09.10	Dragon Bali, ris. senja
09.35	Kn^sčeborgi, mlad. serija
10.00	Vsiljivka, nad.
10.55	Čmibiser,nad.
11.50	Prepovedana strast, nad,
12.40	TVprodaia
13.10	TVdoberdan. nan.
14.05	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah show
16.25	Prepovedana strast, nad.
17.20	Črni biser, nad.
18.15	Vsiljivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	Poverjeno
20.45	Globoko v mojem srcu,
amer, film
22.30	Udarci pravice, nan.
23.30	M.A.S.H.. nan.
00.00	24 ur, ponovitev
©
kanali
37
02
09.00 Nogomet, posnetek tekme, M K Rudar Velenje NK ERA Šmartno 10.45 Vabimokogledu 10.50 Naj spot dneva 10.55 Dober večer, gospod
predsednik 11.55 Videostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 Rokomet, posnetek
tekme, RK Trimo Trebnje; RK Celje Pivovarna Laško 19.30 Naj spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 ia37.VTVmagazin,reg.
informativni program 20.20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.35 Iz olimpijskih krogov 20.40 Športni gost. pogovor. Gostje; Strelsko društvo Mrož Velenje 21.00 Fair play, oddaja za ljubitelje športa, A/ija Vilfan, košaritarica 21.30 Iz produkcije ZLTV.
oddaja TV Ptuj 22.00 Vabimokogledu 22.05 Podiranje meja,
dokumentarni film 22.35 Naj spot dneva 22.40 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Doberdan, Koroška 09.00 Trojčíce. 7/13 09.25 špicparkeljc, ris. film
09.45	Sprehodi v naravo 10.00 Otroci na ladji Luna. 7/8 10.30 Lingo, tv igrica 11.00 Človek opica, 2/6 12.00 Titani. 10/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.40 Kralj drozgobrad.
slovasko-nemški fPm 15.10 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme
16.45	Pod klobukom 1745 Avstrabkakronika,4/12
18 45	Risanka 19.00 Kronika
t9.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Klic dobrote, prenos iz
Celja 22.00 Odmevi
22.55	Borza problemov 23.00 Portret Božene Glavak
23.45	Avstralska kronika. 4/12
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 ÎV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.10 TV prodaja 14.40 Videospotnice 15.15 Mojadežela 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Ženska, 7/10 18.00 Preteklost g. Poliy-ja.
ang. čb film 19.30 Videospotnk;e 20.05 Živa sem in rada vas
imam 23.00 Umori, 33/45 23.40 Videospotnice
>	-r-xy
09.10	Dragon Ball. ris. serija
09.35	Hroščeborgl, mlad, serija
10.00	Vsiljivka, nan.
10.55	Črni biser. nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Preverjeno
14.05	Zakon vLosiVigelesu, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Oprahshow
16.25	Prepovedana strast, nad.
17.20	Črni biser, nan
18.15	Vsiljivka. nan.
19.15	24 ur
20.00	Ugrabljenisin, amer, lilm
21.45	Newyorška policija, nan.
22.40	U daroi pravice, nan.
23.30	fwlA.S.H..nan.
00.00	24 ur, ponoi^ev

Kan Ali
ar
09.00 Dobrojutro, informativno
- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Najspotdneva 10.10 1037. VTV magazin, regkinalni informativni program 10.30 Športni torek, športna
infomiativna oddaja 10.55 Iz olimpijskih kfogov 11.00 športni gost, pogovor 11.20 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novKe 18.15 Otroški program; V mojem koèku je pa mavrica 18.55 Nai spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Na obisku... pri ljudskih
pevkah PUŠaJC 21.00 Motor sport mundial, tedenski pregled dogajania rta področju moto sporta 21.30 Odprta tema. kontaktna oddaja. Nove občine-da ali ne
22.35 Regionalne novice 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Naj spol dneva 23.35 Videostrani
hOrOSKOP
OVEN 00 21.3. 00 20A.
V z^o plodnem obdobju ste. m izkorisuie sse proste poiancele iii vsako minulo svojega Casa 2e kmalu se bo ustavilo, 2a kar ne txicta krivi le ptvi mrzli, po pi3vi zimi dižeči dnevi in po-marikanje sonca, ki vas vedno napolni ? en&gijo Pn boste morali bol| paziti m ne le brati m razmišliati o tem kaj vse morate r^rediti a bo[j zdravo življsije Ob }(oncu tedna bo do vas prlčla zelo dobra novica, ki vas bo spravila v dobro voljo Trma se bo lokrai končno obrestovala gjne^_
BIK 00214. DO 21.5.
Precej novih obveznosti se vam bo do konca leËSe rsd glavo Kerstetoprič^ovaii seboste tudi znali spc^ri[etiznji-mi. Vseeno se bodo dopiale tudi nepredvidene stvan. ki pa vsm ne bodo dale mimo spati Enaodnjihbo^zrwiie.dasespart-nefiem močno odtuiuieia m da si skorajda nimata več lâj povedati Storit] boste morali še kaj več, kot strpno prenaSali njegove muhe Z dejanji vam bo narrveč dokazoval, da vas ratilo i^onâôa. Poiščite moč v sebi. Ce bo treba, se zaupane najboljSmi pfijaieljem, ki m bodo znali svetovan.
DVOiČKA 00 12.5 00 11.6.
Bližal se bo čas. kj bo. to ve^e le v naprei . zelo naporen Tudi zato boste vse bolj nemirni in razdražljivi Predvsem pa prepiriifvi. Partner bo lo teZkc prenašal čeprav bo vaše c^riihe velikokrat pre^Lšal Priiatsíjicabovseskupaj molče opazovala le še nekaj dni, potem pa vam bo odprla oči. Tako ne bo šlo več dolgo, kaine? Morda bi koristifo. če bi se vsak dan po malempnpravlialinanovenapore inizzrve Zato boste potrebovali predvsemkoná-cijO m mimeiše Svce. Pa netei več volje._
RAK 00 22.6. 00 22.7.
Včasih stvan lahko predvidite tudi vnaprej, pri tem pa se ponavadi ne zmotite Tudi tokrat bo tako čepiav tega ne boste hoteli pokazan se boslepoćubli nemočne intosevambovideloZe naobrazu Naiman|,karbosiepotr^ovali lepomilovanje.BeZite od i|udi, ki vas spravi |ajo v slabo voljO m z nefganjean povzročajo, da se počulcte le slabše kot sicer Če ne bo Šlo drugače, se odločite 2 začasen »odklop«. Na čustvenem področju pričakujetevihar.paboza-pihala le mato močnejša sapna._
LEV OD 23.7. 00 22.8.
Nekatera spoznanja vîivlienju p^senetijo rrmogo bolj, kot bi človek pričakoval Najhuje je !e za vami. vseeno pa boste veliko razmiil|aliosvo|]h2eliah m mo2nostiti.daonjih nelesan-late.m ampak jih tudi izpeljete Dobili boste nevenetno energijo m voljo, da se spopnmete z novim izzivom 2ivl|enra Ob tem pa ne smete pozabiti, da niste večsami. Driižinase bo morala z vašimi odločitvami, ki znajo biti tvegane striniati Vprašanje pa je če jim boste znali st\3r razložiti tako. da bodo za Ne bo lahko, an^ak
DEVICA 00 23.8. DO 22.9.
Zadnji novembrski dnevi se vam bodo zdeli prijazni, prav tako vaši prijatelji In takšni tudi bodo. Obnovili boste zaloge svoje energiie.stem pa boste presenetili marsikoga, saj bodo vsi okoli vas tarnali čez sivo m depre^vno jesen Ko si boste kaj resnično želeti, povejte to na glas, pa čeprav to ni v vaši nar-avil Le tako boste do tistega tudi (^išli Cas leže bit. cë ste začeli misliti tudi nase in ne ie na druge Sploh, kert^adoslei niste znali Uonla^bo kdo čudno gledal, a to vas naj ne moti._
TEHTNICA 00 23.9. DO 22.10.
Prve po zimi dišeče dni boste letos poskušali izkoristiti še za k3| drugega kot zgolj za lenarjenje. A bo verjetno ostalo ie pn poskusiti, saj ne boste imeii dovolj energije, da bi poleg vsakdanjih obveznosti več časa posvetili sebi DcAroje2e daste poznali da se zanemarjate m da so vam drugi rr^iogo pomem* bne]& od vas samih fti delovnem mestu pričakujte vit\ar in napoved večjih sprememb, ki se bodo dotaknile tudi vas fóskusi^ držati (ezikza zc^mi. tudi. ko vas bo imelo, da bi šelom povedali, kai si m'isiite o njih.
ŠKORPIJON 00 23.10. 00 22.11.
Pravz^iav se sploh ne boste imeli nad črn prilo2evatJ. sai vam bo vse, česar se boste lotili, teklo kot s želite V nasledniih dneh boste okrepili tudi svoj linančni položaj m po nelai mesečnem stiskanju spet lažje zadihati A namesto, óň bi uživali, boste že razmi^iali o vei^ii investiciji. Krepko premislite, preden se zaletite. saj vam zvezde na tem področju do konca teta še ne bo-donajboli naklonjene Kar pase ljubezni tiče. senebostemogllpntoževgti Tovel-ta predvsem a tisie, ki sanjskega partneriaSe iščete. Novo poznanstvo br lahko kaj nitro preraslo v resno in uspešno zvezo
STRELEC 00 23.11. 00 21.12.
Godilo vam bo, ko vas bodo v družbi precej pomembnih ljudi na glas pohrlili AlQj.kosebodovašinačitivseenouresničráli po^eie kot SI želíte in kot računate. Precej nasproffivanja boste deležni od ljUdi, ki ste )im doslei povsem zaupali Preganjata vas bo preteklost, zato boste tudi pnhodnost videli precej avo Pomoč družinskemu čl^iu bo več kot potrebna, pn tem pa poskuâjte pozabiti na to, kaj si o zadevi mislijo drugi Tokrat javnost res ni važna
KOZOROG 00 22.12. DO 20.1.
Vaši ambiciozni rtačrti se bodo počasi pričeti se^pati, za kar knvite v3e okoli vas, le sebe ne. Cas je. da se zamislite nad svo* jimi deianji m poskušale tudi vi odpizviti kakšno svojo napako. To. da jih imate, dobro veste, a se jih včasih prenialo zavedate Ljudem, ki so vam najbli^ie ravno zato včasih ni lahko živeti z vami Potrebni ste aktivnega počitka, ne le pole^van[a m pr^iadania iz enega kavča na drugega. Ko si boste prišli jasno, kaj želite na čustvenem področju, se bodo začele stvari postavljati na svoje mesto.
VODNAR 00 21.1. 00 19.2.
Pogosteje kot sic«* se bo^ zalotil 1 pn rasriišiianiu o prihodnosti Kot kaže. sploh ne boste več vedeli, kaj si Želite. Živeli boste iz dnevavdan kot da bo prc^ rešitev sama od sebe, ali s pomočjo čarobne vile. To bo najbolj jezilo partnerja, ki je po ^oie le ć^no obupal r^d vami. Zato ne bo nič čudnega, če se boste kljub polni hiši počutili œamijeno. Odtujenost bo postala vsakdanjik Raziriisiiie, če se ne bi lotili kakšnega organiZDanegašporiaali dodatnega ta Spoa^li bi nove ljudi, to pa bi vam pomagalo prebrodili marsikatero sfisko.
UBI OD 20.2. 00 20.3.
Bežali boste od vsakdanjika m resničnosti. V saniskem svetu se vambodončtopiCenete^icezdeielepéeinnBijboieče lo se bo, da ste tokrat izbr^i pravo pol, saj se boste že v nekaj dneh počutili velikobol|še Tudmovoenergijobostedobili, črpali pa io boste predvsem v svoji družini, ki se bo spet izkazala Pn Ëmne pozabite, da je pretiravaniesškodljrvimi razvacâmi zadnje, ka irenulno potrebujete DokaMe. da imate trdno volio In opravite z njimi vsat za nekaj časa
Soštanjski obrtniki In podjetniki so znova navdušili
Dve uri izzivanja
ŠOŠTANJ, I7.w»veml)er-Za piičakovuii jťbiio. <ia bocivura-rui kulturněji doma na skem iz/ivu. |>rire()itvi. Ki Jo je tretjič /spored pripravit» turistično društvo v sodelovanju / obrtniki in piidjelnikj. potna, da bolj ne bi mnj^la biti. Ne samo, da sc» t)ila ra/pnxiana se-diftča, tudi .stati ni.so imeli pn>K-tora vsi. Ki so si Jo /ťkli ti. Vanjo Je hito vio^ene^a ogromno truda, a sej« splačalo že /aradi Inićne naj^rade« kije sledila ob koncu.
Na oUni. med ba{t>ni. ki jih lah-ko up^rahimc) »h in en način, si jc poJajalo rt>kc športno, elegantno in miHÍno irgfwin Sai^. Erinc t>lagovnictt Šoštanj. Mucc Copataricc, Štrene«. Ptikcc in fi-/crskcga salona N. Ohladila, obutev, pričeske, make up... so no-si-11 dt^maći manekeni, majimi in veliki, pt^ oJaj pa f»c git>ali koi hi hi-iivcŠči nuHJnihstez. Ritem prireditvi so dajuli glasl'^cni gostje, ki so med eno in drugo predstavitvijo skrbeli, dasc	izzivanje
ni niti 7x1 ircnulek ustavilo: plesalka Ani Stefanec, glasbeniki Alenka Lcsjak- Vili Re.snik. Aleksandra
Cavnik. Irena Vrčkovnik.
Prireditev, kije navdušila tako kol predhtHini dve, so omogočili Številni sponzorji, dvema, humanitarnima pokroviteljema pa so se še posebej zahvalili: Krekovi hanki. kije šc znova pt ukazala, da ima pmluh ^a človeka ler papirnici Pero, kjer najdete vse» kar si lahko zamislite, čc pť>mis-lite na pero.
Inkona^levamo, kdovse je imel prsic vmes. no gre .spregledali tistih, ki so, eni vidno, drugi zakrito skrbeli, da je vse teklo kot na-maz3n{>: voditeljice Maja So-p<ilšck. kofcograllja je hilii íÁcío Ane Laurc Sevčnikar, scenografija Petra Radoje. aražerska dela je opravila Romana Kolenc\ za pričeske ptîskrheli v salonu N. za make up
Simona Uranknr, ton jc imel >če2« Dragan 13erkenjaCeviC, luči Milan Grabne r. cvetlične arani:maje PUP...
Po/al>)li kc^V Upam. da ne. ker nc bi hilo ne prav. Oit)r«^sosc namučili, da .so pripravili dohro predstavo. Drugt> leto.st^ obljubili, pa spel.
■ Mitend Hrstlč ' Ptaninc
Navdušili so vsi in kar težko je bilo izbrati enega od utrinkov soi>otnega dogaja* nja. Ftikca in Muca Copatarica.
Joaca Verdenik je ena tistih, M so izziv nzakuhaii^<, zahvaiU seji]e(tudi)mResnik.
Na konca so prištf na oder vsi, giavni pa so biii seveda »ta* maiiit.
Oglar Karli Stropnik s Konovega
Kopa za dušo, srce in otroke
Najmlajši in tudi malo manj mladi gotovo ne >edo, kako se pridobiva črno 0}>IJe. Morebitno žganje lesa in dni^e /mole je najl>o(j na>:ontc> odpravil Karli Stropnik, si* cer pr«<lse<lnik konovske krajevne skupno« sti in se lotil kuhanja o{>IJa, kol se tej stvari lepi» in pravilno reče.
Karli Stropnik jc liil pred nedavnim /.c drugič pravi oglar. "ScvcUa sem sc poiuiil kot oglar, prav tako vsa moja dni/ina. Tudi obiskovalci so nam pravih oglarji, najbrž zaradi vonja po dimu in smolah. To jc siccr moja druga kopa. Prvo sem namrcc zakuril leta 1992 in ker jc bilo prijetno sem letos f^ drugo. Ta je bila sicer pripravljena že prej, vendar )C2aradiprcpovcdi kurjenja v naravi zaradi hude sui5e, nisem smel zakurili, zalo sem 10 prestavil na jesen." je nizložil Karli Stropnik.
Inje razložil še marsikaj, tudi to, da oglje kuhamo: "'Ihko jc, oglje kuhamo. Ib pismeni, da les segrevamo? omejevanjem dotoka zraka, lorcj nc gori, ampak lli. Ie.su pri kuhanju za polovico zmanji^mo icžo, do tretjine pa izboljSam^i njegovem kalorično vrednost, torij se lesu bistveno poveča toplotna nioč. Kopa zahteva veliko znanja in predvsem dela. NajboIj:5i kszanji^ in/a oglje jc leska, pa breza in jel^, iwtalc vrsic so manj primerne, ker se bolj iskrijo, kar je seveda lahko nevarno. Pripravljen les zaiujemo z listjem in steljo, povrh pa pride debel sloj zemlje, /a lo kopo sem porabil 7 kubičnih metrov lesa," je pripovedoval Karli Stropnik.
Od kod sploli zamisel za delanje kope in
kurjenje oglja? Karli Stropnik: "Leta 19.^^7 sem se mi rudniku uOil za ktwaća in v ućncm programuje bilo ludi 10, saj ni kovaćijc brez oglja, ki izboljšuje lasiniwti ko\ňn. Leto 1991 sem se odloČil, da kopo naredim sam. pa v bližnji okolici nisem na^cl pravih mojstrov za prave napotke. Natt^ mije Lojze Rami^ak pos<^dil knjigo o tem iz leta 1937 inje Slo."
Nekaj sto kilogramiw oglja ra/deli. bolj po-
membno pa je nekaj drugega. "Seveda moramo ob kopi "dežurati" in skrbeti zanjo. Malo posedimo, malo popijemo in p>kram-ljamo, vedno je prijetno in veselo. Najbolj vesel sem seveda na<ih otrok, ki so vedno spri'>5Ceno zvedavi. Zanje bom novo kopo zakuril maja, pa tudi kasneje bom še oglar, ce bo le zdravje dopu.^'alo," je k: povedal Karli Stropnik-	■
"Spomiadi bom postav// novo ^opo, da si jo bo iattko ogiedaio
čim več šoiarjev," je obijubit.
14
VI PIŠETE
««^AS 22. novembra 2001
Projekt »Golf v šole«
Na osnovni Šoli Oorica ji; bil pred nedavnim prav poseben dan. /brali .smo sc vvdiki Ido-vadnici Sole, kjer je potekala prcdsiavilev projekla »Golf v Sole«,
Projekt namjc omogoCiîa Golf zvezavSIovcnije,v.soddiwanjuz Fakulteto za Spori in združenjem prt^fesionalnih Igralcev gol-l'a. Tukaj naj se še enkrat zahvalim g. Anžiiiu Ú G/S, ki nam je pomagal z vso potrebno opremo.
Predstavili so nam kratko zgodovino golfa, opremo s kalcro igramo, pa tudi nekaj osnovnih udarcev, ki jih polrebu-jeino za dobro igro.
Vadba bo pť^tekala v zim.«ikcm Času v veliki telovadnici Sole, kjer imamo vsopotrcbno opre-
mo za dobro vadbo golfa. Tu mislimo na zaSČiino mrežo za dolge udarce, preproge z luknjami za putanje in košaro za cbipanje • kratko igro.
V spomladanskem In poletnem času pa bomo z delom niidaljevali zunaj. Planiramo tudi nekaj ur vadbe na pravih vad-
biSCili v okolici Velenja (Slovenske Konjice, Celje..). Obiskali bomo l udi pravo igrišče za golf.
V letošnjem :5olskem le lu bomo la projekt realizirali v okviru interesne dejavnosti. Vadba bo potekala dvakrat tedensko, k sodelovanju bomo povabili
uCence In učenke od 2, -5. razreda.
Upamo, da bola projeki tudi pri starcih nakřiel mi dober odziv indasc ta vadba ne bo končala ob zaključku izolskega leta, ampak da se bo nadaljevala v naslednja leta.
■ Cveto Petek, prof.
Danci na obisku
Naša Sola se je nestrpno pripravljala na prihod Dancev. In ko smo končno pričakali zadnjo soboto v okiobru. smo bili vsi presenečeni. Pred Rdečo dvorano so sc pripeljali z dvema kombijema in ko so iz njiju izstopili, smo bili vsi srečni in veseli. Po hitri predstavitvi učenccv In učiteljev so sc učenci razdelili med gostlteljske družine in odSliznjimi domov. Doma smo jim postregli s toplim obrokom in počitkom, ki so si ga pošteno prislui^ili. Nekaj Dancev si je v soboto tudi (Ogledalo nogonieino tekmo na velenjskem stadionu ob jezeru. Bili so navdušeni in naučili so sc }c cclo nekaj besed: "Dajmo zeleni,"
V nedeljo je bil zelo lep dan.
Sonce nas je prijetno grelo, plički so peli, z nagimi gosli pa smo se odpravili na ogled rudarskega muzeja v Velenju. Oblekli smo se v prava rudarska oblačila, v/eli rudarsko malico in se s starim dvigalom spustili več kot 170-m pod zemljo. Ogled rudnika nam je bil zelo všeč. saj smo sc zabavali, iz njega pa smo priSli živi, zdravi in nasmejanih obrazov.
Ko so se Štirje učitelji, sedem fantov in dve dekleti odpočili, smo se popoldne odpravili na piknik k družini Sušec pod Ple.Šivcem. Tam nas je pričakala prava pojedina, Pekli smo jedi na žaru In kostanj, za boljši okus pa je pripomogel tudi domaČ kruh. Ko smo se najedli, napili in pozabavali, smo ,se odpravili v bližnji gozd, kjer smo našli kar nekaj gob. Po napornem dnevu smo se odpravili domov - spat.
/ Danci smo že navezali prijateljske stike. Zjutraj smo se dobili pri naši šoli, kjer so za slovo danski nogometaši odigrali prijateljsko tekmo z našimi fanti, Izzid je bil idealen, 2:2. Poleg tega, da se Danci radi zabavajo, so tudi zelo pridni, saj sproti zapi.sujcjo svoje dogodivščine v dnevnik. Po lepem dopoldnevu so se morali posloviti od svojih novih prijateljev in oditi. Toda ne .še rakoj, skupaj smo si ogledali še konjušnico v Skalah, kjer so nekateri učitelji in učenci jahali konje.
Za koncc pa nâs je pa čakal verjelno najbolj zabaven del celotnega obiska, kopanje v TopolšicI. Ure v bazenu so hitro minevale in vsi smo vedeli, da se bliža konec obiska.
Na vrsti je bil le Se zadnji dd - slovo. Dancc smo odpeljali v picerijo, kjer smo vsí z užitkom pojedli pice, saj smo bili zelo
lačni. Nato je napočil čas za slovo. Izmenjavali smo si naslove, objeme in tudi poljube. Pritekla je tudi kakšna solza z ene ah druge strani. Danci so svojim gostiteljem podarili majhna darila in jih prijazno povabili k njim na Dan.sko.
Ker smo jili veliko spraševali, smo izvedeli tudi, kako je potekalo njihovo potovanje. Dejali so nam, da so potovali dolgo, okoli tri dni. Bili .so zelo utrujeni in izmučeni. K temu je pripomoglo tudi to, da so se vozili v neudobnem kombiju. Na poti domov so obiskali še Ljubljano in njeno okolico.
Veliko ljudi, družin in podjetij nam je pomagalo pri druženju z Danci. Vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, se prav lepo zahvaljujemo. Tako ste nam polepšali na.Š vsakdan.
■ Alja Martinjak in Anja Kim OŠ Livada, Vetenje
Biser za zdravje ljudi...
Tako začenjam ritzmišljanje, ko v sivem jesenskem dnevu siopamvjavne prostore.
Kaj so biseri za ljudi? Topla, zdravilna beseda, beseda, s katero potrjuješ nav/<'>Čnosl srečajočega, beseda, skaierozaželiŠ nekomu le dobro.
Današnja stvarnost je velikokrat popolnoma drugačna.
/e otrok v Šoli čuti nekakšen strah, odmaknjenosl, čc so učiteljeve oči vedno prercsnc. Žc pozicija učitelja, ki navadno vedno sloji med otroki. Je dominantna, .(e marsikdaj gledanje zviška. Žc to odbija olroka. Inče ob vsem tem ni niti prijazne besede, potem se odnos med ol)ema trga in končno ukine.
Smo med belo oblečenimi ljudmi. Simptomibolezni v<')dijo ljudi k zdravnikom, k sestram. Radi bi se prihajajoči (xlkrili, /au-pah medicincem, pa jih velikokrat osorne in dominirajoče besede pahnejo v molk in sirah...
Varčevalci stojijo pred bančnimi okenci. Kako Čislo drugače jim je pri srcu. Če jih sprejme prijazen obraz bančne uslužbenke!
Ali sc sploh znamo povczwati? Ali silijo vnašo komunikacijo domišljavost, materialni prestiž ali pasledicc nepravilne vzgoje. Tiste, ki naj navaja vsako živo bilje na lem planetu naspošto vanje do vsakogjir, do vseh. Drugačni odnosi samcî širijo nczaćo-voljstvo, sovraštvo In prezir. Torej negativno gledanje na družbo in zalo tudi na slabo komunikacijo, na odmik čk>veka čh^veku.
Tudi sam sem v življenju prehodil marsikatero zavito pot. Toda srečen sem. ker k belo oblečenim ljudem rad zaidem, če je treba, ker .sem bil v šcili, med otroki srečen, če ludi včasih prestrog, na cesti in banki se rad srečujem z ljudmi in besedo vedno rad voščim vsem, ki jili poznam in ne poznćim.
Da, biser zazdrayjc ljudi, sem naskrv i I razmišljanje. Napravi biser, mentalni, notranji, ki greje srce in um.
Oni dan sem se ustavil pred smeiarjem. Pobiral je odvečni papir in odpadke vseh vrst,
Obstal je pred menoj, v oguljeni, a Čisti obleki.
"Dober dan!" sem voščil. Začudeno so se odprle njegove, skoraj zaprle oČi, tn odgovorile. Čeprav niso mogle verjeti...
7j)pc[ me je pogoltnila množica mimo idočih, hitečih. In vsivi, jesenski dan, sije drznilo pogledali soncc. Samo za nekaj minut.
V meni pa je Še vedno vrtala misel o biseru, lem čudežnem notranjem vzgonu, ki lahko .spremeni svet. Rwsod: na javnih pro torih,v uradih, šoli in doma, in briŠo strah, nezaupanje intxitu-jent^t z obrazov vseh ljudi.
■ V7S
HWlî^

Trekms po patagonskih Andih
(6)
Piše: Marjan Marinsek
Cerro (?apilla (izg. Sero Kapiža, 2001 m) je nekakšna andska Škrlai-Ica. Tb najbolj slovensko goro v Argentini so Slovenci osvojili prvič v začetku februarja 1951 in pravna tej gori sklenili, da ustanovijo Slwen.sko planinskii drušlvo in postavijo križ na vrhu.
Na Capillo, kar bi bilo po naše v>na kapelico«, nas je peljal Ivan Arnšek, eden prvih gornikov, zaslužen, da je pri.šlo do stikov med Bariločami in našo gorniško skupino, ki v lem kraju živi žc od IcUi 1954 dalje, Arnšek je leta 1957 v okviru odprave na Čilske Ande, skupaj z Davorinom Jerebom in Vojkom Arkom os"vojil Cerro Balmacedo, najbolj južno goro Patagonije.
Arnšek je povedal, da so gorniki že leta 1952 postavili (in seveda pri-ne,sli) na Capillo Železni križ, ne ve-doč, kaj se je zgodilo v domovini s križem na Škrlalici. Po desetih letih so križ obnovili in postavili se večjega, težkega najmanj sto kilogramov, ki ga je izdelal Jožko Simčič. Na njem je ploščica z napisom: "In hoc signo vincens'', kar pomeni: V lem znamenju boš zmagal. V Dolini tolmunov pod Capillo pa so leta 1996 postavili slovensko kočo, bolje rečeno
bivak, v katerem smo od peika na soboto 2. in 3. marca 2001 prespali v.si slovenski in bariloški gorniki (najmlajša gtmica Alenka, hčerka Monikc Kambič, je bila stara komaj 2 leli), skupaj štirideset duŠ in si diîbro odpočili pred vzponom na Capillo.
Kako priti na Capillo, ki se tako lepo vidi z glavne ceste San Mariin v Bariločah?
»Z lokalnim avtobusom do zaliva Bahia Lopez, lam pa se vkrcaš na ladjo, ki le zapelje čez jezero do vznožja Capillc,« nam pojasni Boris Kambič.
Edina pot, ki sojo vsekali Slovenci in jo tudi vzdržujejo, se lorej prične z Izkrcanjem na najbolj .strmem in divjem delu pogorja, pri Čemer.sc ml kar sama ponuja asociacija z izkrcanjem zaveznikov na Oklahoma Beachu v Normandiji leta 1944, saj smo se prav tako pognali z ladje v hudo strmino, le da so bili naši sovražniki na vse načine razmetana debla leng in bambusov, tako, da si moral zlesti pod deblo ali pa ga preskočiti ali pa veje odstraniti z mačetami. Potem hodiš kakšnih pet ur (jaz šest), preplezaš nevarno steno, kjer ni nobenih varovanj, kaj Šele stopinj v skali (mene je varoval Kambičev
Matjaž) in se po vrvi dvigneš na višino, kjer se prične ostro in nevarno drseče kamenje, pravzaprav granitne plošče» ki občasno grmijo v dolino. Pot ni brez nevarnosti. Prav na lem mestu se je, tri dni pred na,Šim prihodom v Bariloče, hudo ponesrečil legendarni Dinko Berioncelj, ki je sicer v petdeselih letih osvojil vse nevarne in neosvojene vrhove bari-loških Andov.
Ze omenjena slovenska koča pi>d
severno steno Capille je rešitev po naporni poti, saj tu lahko kuhaš,-spi,š na podih, zajemaš vodov čistem potočku, sonce te že navsezgodaj obsije, skratka znajdeš sc na enem najlepših koščkov zemlje na svetu, kamor zahajajo predvsem Slovenci. Takoj po prihodu do koče oziroma bivaka je bila gorska maša, s poimenovan aje m bivaka po dr. Vojku Arku, kar vse pa sem nasmrt utrujen prespal. Kol v sanjah sem sli.šal glas Šlepanj.skega župnika Janeza Rihar-ja, ki je bil naš duhovni vodja in Arnškovih deklet, ki so pele: Oljsko goro liha noč pokriva ...
Drugo jutro se povzpnemo na vrh, do križa. Odlični plezalki Jera in Špela prvi uživata veličastni pogled
na okoli slo kilometrov dolgo jezero Nahuel lluapi, ob katerem ležijo Bariloče, celotne bariloške Ande, razgled pa seže vse do Tronadorja na zahodu in Lanina (3776 m) na severu, oba na argcnlinsko-čilski meji.
Po osvojeni Capilli je prišel čas slovesa.
Do letališča nas spremlja družina Anice in Milana Magistra. Anica je najstarejša izmedsedmih Arnškovih deklet.. Tudi sama ima že .še.st otrok.
»Tole bi vam rad dal zato. ker sle nam tako lepo igrali na ciirc,« reče Ivan Arnšek. ko nas pospremi na letališče. V roki drži kilogram medu, ki ga jc sam pridelal. Kasneje sem zvedel, da je tudi vsem ostalim podaril enako in si za vsakega izmislil nek razlog. Skupaj 22 kilogramov medu. Darilo je toliko več vredno, ker Ivan nima pokojnine in se zalo inien/ivno ukvarja s čebelami. Celo na moji razsiavi Gasparijevih razglednic, ki jc bila odprla ves čas na.šcga bivanja v avli Carantanije jc iskal samo prizore s čebelnjaki..,
Skupina je odletela domov. Sam ostanem v BarlUíčah Še en dan in popoldne obiščem družino Arnšek na njihovem domu. Drugo jutro pase z avtobusom odpeljem v dva dni vožnje oddaljeno čilsko prestolnico Santiago de Chile, ki je bila moja odskočna deska za obisk Robin-zonovega oloka v Tihem oceanu.
■ KO/V£C
22. novembra 2001 «"^ÉAS
MODROmUA KRONIKA
15
Kriminalistična preiskava v JEŠ in na domačih nasioviit
Zloraba položaja ali pravic?
Nadalje\'anje s J. srnini
ftiierOćkerl načelnik C>peralivno komunikacijskega ccnira Policijsku' upravtí Celje je vyaOeiku tedna povedal le, da zadevo raziskuje Urad kriminalislične fh>licije in da hcxlo informacije v zvezi sprciskavo posredovane lakoj, ko bo lav laki fa2i, da ho nwáno povedali kaj več. PoirdiJ je, da obstajajo ra/Jogi ^a sum, daje bilo sloijeno ka/nrvo dejanje /Joralx; položaja ali pravic po 244. Členu K/RS (gosp^:)darsko kaznivo dejanje). Nikomur od osumljenih vzačclku ledna ni bila odvzela pnwiosl, oCcmcrso ljudje naveliko govorili.
Takov TEŠ kol na domaCilî naslovih nekalerih vodilnih naj bi bile opravljene preiskave, po neuradnih podatkih naj bi .se kriminalisti zanimali za dokumentacijo vzvezi s sklepanjem poslov
z domačimi in lujimi poslovnimi parlnerji.
V lorek so se odzvali ludi v TEŠ-u. V sporočilu za javne»! so zapisali, da zunanje revizije, ki so jih v podjetju redno i/vajali, niso nikdar ugotovile kitkršnih koli nepraviln(\sii v paslovanju. »Pričakujemo, da ho lo nadaljnja preiskava ponovno polrdila,« so i?apL<?aIi, Prav tako upajo, da se bo posiopck končal v naj-krajšejn mtržnem roku, saj sumničenja in s lem povezana ugibanja o morebitnih nepravilnostih nc koristijo nikomur. »Se najmanj pa ptxljetju. zapaslenim in nenazadnje ludi lokalni .«skupnosti, ki je za delovanje podjetja, predvsem zaradi narave njegove dejavnosti, v preteklosti pokazala veliko posluha.«
MUena Krstič • Planine
Poškodovan motorist
V	sredo, 14. novembra, ob IS.lOsejc na križišču ReSkc in Hmeljarske ceste ter ulica Na bazenu v Prebt>ldu zgodila hujSa prometna nesreča.
16-letni domačin M, N.. ki jc vozil kolo z motorjem iz Prečne poli proii križišču, je brez ustavljanja zapeljal levo inzaprl pot 21-Íei-nemu vozniku osebnega avtomobila S. K. iz Kaplje vasi. V silovitem trčenju je voznik kolesa z motorjem utrpel posebno hude telesne poškodbe.
Dejavni vlomilci
Prejšnji leden, vse kaže, da v sredo, 14. novembra, je neznanec v Plešivcu vlomil v gospodarsko - stanovanjski objekt. Lastnik F. V pogreàa 7.000 tolarjev gotovine.
V	Šaleku pa je bilo vlomljeno v kletne prostore stanovanjskega bloka, iz katerih je neznanec odpeljal gorsko kolo znamke kajak, lasi V D., vredno okoli .10.000 lolarjev.
V	noči na nedeljo, 18. novembra, je vlomilec iz prostorov balinarskega kluba v Velenju odnesel nekaj alkoholne pijače in 2.000 tolarjev menjalnega denarja. Klubu je povzročil za okoli 35.000 tolarjev gmotne škode.
V	času vikenda je nekdo na Šaleški cesti v Velenju razbil sleklo na izložbi Erinega Standarda in odnesel dva »halo« kompleta mobilnih telefonw znamk siemens in nokia, vredna okoli 70.0ÚÍ) tolarjev.
Vlom v mercedes ministrstva
Velenjske policiste so v sredo, 13. novembra, obvei>tili, da je neznanec v Času vikenda skušal vlomiti vkombinirano vozilo mercedes, parkirano na Kidričevi cesti v Velenju. Na vozilu je na Škodo minis! rsiva za delo povzročil za okoli 50.000 lolarjev škode.
V	noči na nedeljo, 18. november, med 1. in 3. uro, pa je neznani storilec priSeI na parkirni prostor pred diskoteko Apol<5 v kraju Silová in iz odklenjenega osebnega avtomobila renault 5, odiujil dokumente in osebni pribor, očala in čelno ploščo avtoradia. T. li, S. in A. B. so skupaj oškodovani za okoli 50.000 tolarjev.
RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO:
ZA PODROČJE TEHNIČNEGA VODENJA PROIZVODNJE, TEHNOLOGIJE IN KONSTRUKCIJE
Razpisni pogoli:
-	Vil. ali Vlll. stopnja izobrazbe - STROJNA SMER
-	Zdželiene delovne izkušnje na področju proizvodnje in znanje vsaj enega tujega jezika (ANG/NEM)
-	Obvladanje dela na računalniku (Windows okolje - Word, Excel..)
Od kandidatov pričafcujemp;
•	Samostojnost in vodstvene sposobnosti, komunikativnost,
•	Opravljen vozniški Izpit kat. B
Zaposlitev je za nedoločen čas z 6 mesečno poskusno dobo, spfičelkom1.1.2002.
Potrebujete izziv, ki bo od Vas zahteval Vaše najboljše sposobnosti, delo, ki Vas nikoli ne bo pustilo ravnodušnega, se čutite sposobr^ega razreševanja kompleksnih proizvodno-tehniCnih problemov, ne odlagajte...
Vse prošnje s krajšim življenjepisom v pisni obliki nasloviti na FOR] d.o.o. Prešernova cesta 1A • 3320 VELEfiJE (s pripisom ZA RAZPIS PROIZVODNJA) do najkasneje 15.12.2001"
v čel rtek. 15. novembra, pa je velenjskim policistom A. M^ lastnik goUa, prijavil, da mu je nekdo prcjSnje popoldne v Ljubljani namerno poškodoval stekla žarometov. Na vozili je za óO.DOO tolarjev škode.
Na Starem trgu v Velenju je bilo v noči na četrtek. 15. novembra, vlomljeno v jugo last T. S, Lastnik je ostal brez avioradia.
Rop na Kidričevi
V	nedeljo, 18. novembra, zvećer, je neznanec v bližini osnovne šole MP'l v Velenju na Kidričevi I4-letni A. K. b rok iztrgal mobilel znamke nokia, vreden 25.0(X) tolarjev. Pri tem je uporabil silo.
V	ponedeljek. 19. novembra, okoli Í8. ure, pa je neznan mlajši mo§ki na šaleški cesti v Velenju mladoletnemu j. V. iz rok iztrgal mobilni telefon panasonie, vreden 30.i)t)0 tolarjev.
Požaru botroval itratek stik?
Včelrtek, 15. novembra, okoli 13.40 je zagorelo na stanovanjski hiši, last J. S. v SprajČevi ulici v Zalcii. Po?ar so pogasili gasilci, zgorela pa je le.sena konstrukcija t^trešja in izolacija na podstrešju. Po nestrokovni oceni znaša Skoda okoli 5,00().tJU0 tolarjev, vse pa kaže, daje zagorelo zaradi kratkega slika na dovodnih vodnikih.
OBVESTILO
Ministrstvo za finance, Davčna u;^âva Reptjblíke Slovenije, Davčni urad Vrenje, obvešča, đa se bo kontrola pravnih oseb Izpostave Velenje z (3nem 3.12.2001 preselila iz poslovniti prostorov na Rudarski 3 v poslovne prostore občinske stavbe na Titovem trgu 1 v Velenju -drugo nadstropje, soba št. 9. Ma noví lokaciji bodo uradne ure za stranke:
v ponedeljek v sredo v petek
od od od
7.30 do 11 7.30 do 11 7.30 do 11
inod 12. do15.ure In od 12. do 16.30 ure in od 12. do 14. ure.
Davčni zavezanci bodo lahko dokumentacijo, ki so jo dolžni predlagati davčnemu organu (obračuni. REK obrazci...) ter vloge oddajali v glavni pisarni Davčnega urada Vefenje, v kletnih prostorih zgradbe na Titovem trgu 1, soba št 9, vsak delovni dan in sicer:
v ponedeljek, torek In četrtek v sredo v petek
od7,30 dois.ure od 7.30 do 16.30 ure in od 7.30 do 14. ure.
Prosimo za razumevanje In upoštevanje navedenega obvestila!
AVTC> CISLJE..
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABUENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 426-12-12
FORD MONDEO18 6LX /TM.lulIl 02/	94	1.099.000.00 SIT
RDRO MONDE01.8 WINNER/reg. avo. Oa/	96	1.499.000.00 SIT
UNCIA KAPPA 3.0 v 8 /vsa o^mi/ FIAT BRAVA 1,4 SX /reo. feb.02/	99/11 97	3.298.000.00 SiT 1.199.01X1.00 srr
FIAT PUNTO 75 SX /reo.marec 02/		099.000.00 SIT
PaJQE0T406$T/vsaoDrema/	97	1.899.000,00 StT
P&JGE0T30e SR	9S	d98.0ix.00 SIT
RENAULT SAFRANE 1.5 Asd omvd/	99/11	3.199.000.00 SIT
RENAULT51.43v/rM.feb.0Z/	96	589.000.00 srr
OPEL ASTRA 1,4 l/reanov.02/	97	1.270.000.00 SiT
VWPOLX) clasíci.4 comfortlne	00	1,869.000,00 SIT
ROVER260Sí2,0/vsaovem3.reQ.(loíul/02/ 98		2.298.000.00 SIT
HYUNDAI LAKTRA 6LSI /r^. ia2).02/	96	1.099.000.00 SIT
VW TRANSPORTER 1,8 D reg.dec.OI	94	998.000.00 SIT
LADA NIVA 1.6	94	380.000.00 SIT
«... IN iE VEDNO DO 40 RABUENIH VOZIL RAZUČNIH ZNAMK *KREDIT * STARO ZA STMO * KOMISUSKA PRODAJA * * VOZlU IHAJO VEUAVNI TEHNIČNI PREGLED * Za doiwitffi« dajeno delno garancijo! 06LEĐ VOZIL OD 8. D017. URE
Ponudba na internstu hDpyAvww.avto-celJe.si, e-mail:rabl)efla@avti>-ce1|e.sl
Vozniki pripravijeni na zimo
VELENJI^^ 15. novembťn d^rum, p<> kittcreni l>i monila hiti vozila pripravljena na vožnjo v xintsklh razmerah, je /a nami. Policisti, ki spremljajo, ali je temu res lako« ugotavljajo, da so voxniki /adevo v/eli zares, in da se le redki ite niso pripravili na spremenjene voxne razmere, ki jim je l)i]o treba prilagoditi obutev na svojih vozilih.
iepravso pripravljeni bili vsaj v prvih dneh, ko razmero niso povsem zimske, p^iza^c^sljivi, naj vas §e enkrat spomnimo. kak mora bili avlo pozimi: aH Iclne gume in v prlljaJ:niku uslrczne verige ali zimske gume na vseli šlirih kolesih z najmanj 4 mm profila, Marsikoga od vo/nikov je menjava gum prcccj slala, vendar bo kdaj v prihodnje policija, če vas bo us-lavila, zagotovo pogledala ludi, kakojc t>bulva^ avlo. Kazen za preveč obrabljene pnevmatike pa ni zanemarljiva, 2().U()(1 lolarjev vas ulegne stati.
mkp
Policisti bodo:
Danes, v i^ctrtek, 22. novembra, popoldne, £ radarjem F*6 nadzirali hitrost In akcijo ponovili v ponedeljek. 26. novembra. dopoldne.
Jiitn. v petek, 23. novembra, zvečer, bodo posebej po/orni na to, kako se v prometu obnai^ajo |>ei^ci in v kak<tiem psiho-fízične stanju so vozniki.
Vse do 30. novembra pa bodo izvajali akcijo Stopimo iz leme. Namenjena je peScem in njihovi varnosti.
in živaii
'/.jval jc človeku sopotnik skozi življenje iz ljubiteljstva, koristi ali obojega hkrati. Veliko jc tak-snih ljudi, ki živali sploh ne bi smeli imeti, ker ravnajo z njimi kolz nepomembnim predmetom, ne pa kol z ?ivim, čuleeim bitjem. Zato so živali pogosliî zaradi neznanja, brezbrižnosti in malomarnosti po nepotrebnem irpincene in deležne surcwega ravnanja in mućenja.
Prihaja zima, Cas ko ludi živali zebe, ne samo nas. Ćas ko so živali pogosto izpostavljene mrazu in drugim vremenskim neprijetnostim. Vemo, da je počutje živali vveliki meri odvisno od gospodarja. Ćlani dru.^iva za varstvo živali pogosto pri terenskih obhodih opažamo vedno več malomarnega odnosa do živali. Zato prosimo in opozarjamo vse liste brezvestne laslnikeživali,naj vsaj v zimskem času posvetijo več pozomo.s(i svojim živalini. Naj bodo v toplih, suhih, čistih in varnih bivalnih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo liranjene in brez pitne vode, ki je Se posebej pomembna, za vsako žival. Pcskrbiie za njihovo dobro počutje in zdravje» pomagajte jim, ker si lo zaslužijo. Nemočne žrtve mraza so zlasti priklenjeni psi, ki na prostem Čuvajo gospodarjevo imetje. Poskrbite, da ne bodo lačni, žejni in drgetajoči od mraza trpeli vso dolgo zimo. Opozarjamo, da so vsi lastniki dolžni poskrbeli za lo zvesto in najbolj zapostavljeno bilje.
Osnovni pogoji za normalno življenje psa so: suho in loplo zavetje, dobro toplotno izolirana, nepremočljiva paisja hišica, dvignjena od lal in psu primerno velika. V njej naj bo vedno olep slame ali podobna topla podlaga, kise ob deževnem vremenu ali če pcxstane vlažna lahko zamenja. Vhodna odprtina naj ima prekozime visečo loplo zaveso. Pes naj ne leži na cementni podlagi ali vlažnih blatnih tleh, psi s(3 namreč izredno občutljivi na revmal.ska obolenja ter mehur in ledvice, /ato naj ima pred uto položene lesene deske. Posebej občutljivi na mraz so kralkodlaki psi in mladički. V hudem mrazu jim namestite uio v hlev ali topel prostor v hiSi. Ce je pes privezan naj bo veriga lahka in dolga, najmanj 3 do 4 metre z usnjeno ovratnico, ki ga nc sme siLskati ali drgnili. Čc pa pes biva v pesjaku, naj la ne bo premajhen (vsaj 3 krai 4 m). Pes mora imeli obvezno 1-kiai do 2-krai na dan topel obrok izdatne goste in zdrave hrane in vedno svežo pitno vodo. Mlade psičke pa je potrebno do enega leta starosti hranili večkraI na dan. Ker je pes po naravi svobodno bilje, je veriga ali pesjak zanj ujcinikivti in muka. Pes mora čutiti, daje član družine, podarite mu lepo besedo, ga pogladile in hvaležen vam bo! Izpustite ga večkral z verige ali pesjaka, da se sprítóti. Skrajno neprimerno je imeli psa ob barakah na polju, vrtovih ali drvarnicah, garažah, kleteh ali na balkonu, kajti osamljeni psi trpijo.
Odvržene živali, to so predvsem mački in psi, ki jih brez.srčni in brezvestni puSčajo med bloke, v gozdove, ceste, vaSka naselja in Se kam, postanejo irpmčene, sestradane, preganjane in velikokrat poginejo v grozotnih mukah. To je skrajno nečloveško, brezsrčno in kaznivo dejanje.
Pript')ročamoiudi. da svoje pœje in mačje samice sterilizirate, samce pa kastrirale. S tem boste preprečili nezaželeno razmnoževanje. Vse ljubitelje živali pa prosimo: poskrbimo za lačne in žejne, premražene, zavržene in izgubljene živali! (Mačke, pse, poskrbimo za pliceî)
Člani društev opravljamo redne ali občasne preglede pri imetnikih živali 1er ukrepamo po svojih pravilnikih, republiških zakonih in občinskih predpisih,
Čfan/ca društva za varstvo živali: S. Kurent
Liga Si. Mobil
Ajdovci tik pred ciijem
y ! 7. kriJi^n jyn -e driavneno-gomc'ine U^ so nofiomefa^i na .ÎaiHt tekmalt dosegli 2J zadetkov, kurje zavidljiva iič/nkovi-lost, navijači pa so htH prića tudi zanimivim igram in prese-neiljivnn izidom. J^rimorje je na Pre\Hi}jah premagalo domaćine 2 2:1 in se ntoćno približalo nmnsiovii jesemkef^a pn aku, saj Mariborčanom tU' di pod vodstvom Jiojuna Prasnikarja na^re. Tokraisoz 0:1 izgubili v Novi Gorici in hi-tovcem omo^očih, da so se Še bolj od lepi/i od dna. Mariborčani na tretjem mestu pa sedaj za vodilnimi Ajdovci zaostajajo že za sedem točk. S
šestimi točkami zaostanka je dnigi fùjpcn ki so mu velenjski nidarji z dohro in srčno igro preprečili, da bi za aosedi iz Ajdovščine zaostajal k za Štiri Velenjčani so vodstvo domačih z 2:0 izničili r zadnjih mUunah igre, popoln preobntt pa jim je v zadnjih sekrindah njihov nekdanji soigralcc jer-mtiniš, ki je srečno preprečil žogi pol v mrežo. Kranjska '/.ivHa Triglav so s 3:1 zanesljivo odpravila Mnro. pravi podvig pa je nspel zadnje-uvrščenim Domžalam, ki so na gostovanju v Celju po vodstvu domačih s 3:0 iL^peli izenačiti na končnih 3:3. Znova
so na domačem igrišču razočarali igralci Šmarske ElUi, ki so v zadnjih petih tekmah v Smartnem štiriknit igrali neodločeno, v nedeljo pa so za nameček izgubili z Ijnb/jansko OUmpijo z 1:1
Včeraj so nogometaši odigrali zaostale tekme }(>. kroga, pari pa .so bili Maril>or • Pri' morje, Olimpija - Koper in Rit' dar - Publikum.
Zadnji jesenski krog ho na sporedu konec tega tedna, šaleška pn oligaša £/M in Rudar pa ga bosta .sklenila s sosedskim derbijem v Velenju. Tekmo na igrišču ob Jezeru bodo v nedeljo začeli ob 17.00.
Takole je MiČiČ (v rumenem dresu), nova Koprová okerpitev, dosegel prvi zadetek (foto: vos)
NK ERA Šmartno
NK Rudar
Zmajčki so bili boljši ®® ©«"««««"li Celjanom?
^^ •	m ^m ^^^^	mmm	^^ m^^^m	^^ štsi prvolijiuíťv, meU njimi IcioSnjo Ickmavalno sezono minuli jc Lavni zmaniSal
No^omet«iši ERE sty po sedmih kr«cih ntpont^em»sli v nv* deljo na svojem i}jrisvii z 1:2 i/4>ijbili £ ljubljansko Olimpijo. Zmnjťki so se tokrat pi»k2i/ali v zelo dobri lucU SmaKani pa so igrali slabo, pri čemer seje precej p4»/nal:i (Ktsolnost vl6i.
V uvodnem dulu sla mo.^tvi večinoma igrali med obema kazenskima prosioroma, domačini pa niso niíílí prave igre proii zgoSčcni pastaviiivi Ljubljančanov na sa'dini igrišča. Piv goslo so izgubljali dvoboje, ig-
ra {">a nikakor ni slekla. Po dveh polpriíořnosůh /.a domaČe so ga«ilje v 39. minuli povedli. Po izgubljeni žogi na sredini igrica se je za udarec / 20 meirov od-ločill^Jogar, žoga jc zadela Po-jiCa, spremenila smer in prcsc-nclilćivralarja Srago.
Takoj po odmoru sla izjemni priliki za gosle zamudila Žl(^gar in MirliC, nalo pa je trener domaČih Bevc na igrišCe poslal Bori^lnarja in AJibabića. ki je î5marino princi Iz ŠcnCurja. Igra domačih je poslala bolj obe-lavna, vendar so v (i^. minuli
doživeli hladen lus, ko jc re-prezentitnî 'l'iganj y lepim udarcem poviSal na 2:0. Le dve minuti za icm je Vico zmanjšal na l:2inSmarCam so vse stavili v napad, /.al so napadali nepovezano in strnjena goslujoCa obramba jc / lahkoto zaustavljala njihova prizadevanja, nekajkrat pa v gneči pred ljubljanskimi VTali tudi ni bilo prave sreCe. Tik pred koncem je za domaČe priložnost zamudil AlibabiC, malo za icm pa KosiC za gosle in iwialoje 1:2.
Gorenje • MIR Izola 33 : 22 (17 : 9)

Visok poraz in visoka zmaga
Po nepričakovano visokem pf)ni/u v sredo prejšnji iHlen s Pre« venlom (35:34) so Velvn,fćani gostili l/.olm novinca v ll^i in mla* do ter nel/kii^eno ekipn, ki si je prišla proli Gorenju nabirat i/ku^nje. kot je dejal njihov trener. Tekma je privabila skromno število ^led:ileev« (visoka) /maj^u (lomui;ib pa je bila pričakovana.
Prvi zadetek so VelenjCani dosegli že v prvi minuli, nalopa vseskozi poveCevall vodsivo. Najvišjo razliko so si priigrali v 48. minuli (2y : 17), nato je irener Miro Požun dal priložnost za igro najmlajšim, l7-leinikom: Rutarju, Peierlinu in Juretu DobeLšku: siwrsinlka Luka Dobclšek in Kavîicnik, ki sla se že usialila med najboljšimi, sla v soboio zaradi poSkodb počivala. Pcterlin je da^egel ludi svoj prvi prvoligaški zadetek. Priložnasi za t o je imel tudi Ruuir, vendar je gastujoCi vratar VonCina njegov sircl s 7 m ubranil. VonCina je od Šestih ubranil kar štiri sede m met rovke, v 27. minuli pa celo dve zapored. Gix'ilje so izvajali prav lako k'sl sedemmetrovk. izkorislill niso le ene, vendar je imel veienj.ski vratar Doubonoss<w kar štirinajst obramb iz igre.
Po tekmi je Miro Požiin, Irener (iorenja, povedal: "Pred lekmo sem dejal, da jc sreća, da imamo v tem krogu lažjega nasprotniku. V osmih dneh smo odigrali kar tri tekme, nato pa imeli žc v sredo, po petkovi in nedeljski tekmi z Estonci v pokalu pokalnih zmagovalcev, zahtevno gostovanje v Slovenj (iradcu. OCilno je takšen ritem igranja igrake precej iziroiil, kar jc vplivale^ da v Slovenj Gradcu niso bili na ravni svojega znanja.
Sedaj bomo imeli leden dni Casa, da sc osvežijio in dobro pripravijo za soboino gostovanje v Sevnici, kjer bi vendarle morali zmagali."
■ vos
Vasi ti j Doubonossov
Za Estonci Rusi
Tlidi torkov Žrel) na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju ni bil naklonjem rokomelašem (vorenja. V osmini linula (Kjkala pokalnih /matiovalcev b(» njihov nasprotnik rusko moštvo Voronež iz istoimenskega nesla v osreflnjl Rusiji, ki leži južno (h1 Moksve.
Pci raz|iorcdu bi morali Ve-lenjCani na prvi tekmi, 8 de-ccmbra v gosle, povratna tekma pa je e predvide na leden dni kasneje v velenjski RdeCi dvorani. Pred Ve-lenjCani je lako dolga in naporna pot, če...
"/.žrebom spel nismo imeli sreće, saj raske ekipe igrajo izvrsten rokt^mei. Poleg tega jc pred nami dolgo in naporno potovanje. Da bi sc slednjemu zt)gnili, bomo lu-di Rusom predlagali, da bi obe tekmi odigrali v Velenju, Možnosli za to so precejšnje, saj je Voronež tudi z Macabijcm v 3. kolu obe tekmi odigral v l/raelu. Rusi so bili na obeh boljši.
Cc sc bomt^ dogovíírill, bosta teknil sredi dccembra. Ne gkitk; na njihovo kakovcist laii-k;» v domaći dvorani ob podpori gledakvv upamte na uvrstitev med userc najbolji>ili v tem tekmovanju." jc v torek po žrebu pcwcdal irener (k>re-nja Miro Požun.
Za lie s I prvotij^ašev, med njimi liidi za rudarje, je bila vCer-aj.^nja sreda tlelovna. ()<ligrali so zaostale lekme 16. prvenstvenega kroga, v Velenju pa je posloval celjski Publikum. .4li so se Velenjčani oddot/ili Celjanom m \wréi7. v Ce],ju / 2 : poleni ko so kkíííí /, 2 : tK ne moremo zapisali, ker je bil časopis že v tisku. V nedeljo bodo prvoligaši odigrali že zadnji jesenski krog, vendar pa 5e ne bodo odšli na odmor. Olede na to, da .so se izbranci Srećka Kaianca uvrstili na svetovno prvenstvo na Japonskem in v Severni Koreji, bodo prvoligaši lo jesen odigrali te prva dva pomladaaska kroga.
Rudar bo v nedeljo, 25. novembra ob 16.00 gostil v drugem lokalnem derbiju la teden ERO, 1. decembra bo gostoval pri /!lvillhv Kranju (13..^0),zarespa
letošnjo lekmovalno sezono sklenil na igriŠCu ob Jezeru z irorico.
Siccr pa so rudarji ludi v Kopru nadaljevali niz imenilnih iger, saj so Branetu Oblaku in njegovim igralcem odsCipnili točko, z malo sreče in objektivnej.šim sojenjem ljubljanskega sodnika Kandareta, pa bi lahko uiovih vse tri. LavriC. kije bil najboljši igralec v soboio na Bonifiki, je prvič pobegnil svojim čuvarjem Že po nekaj minuiah igre. Domaći igralec ga je od zadaj z obema rokama potegnil na tla, vendar je s<.xlnik očitno hipec pred lem pogledal v močno primorsko sonce, da lega ni videl. Kljub lemu, da so Velenjčani igrali zelo napadalno in požrtvovalno, so domači do 75. minule povedli že z 2:0 in gotovo bili prepričani v popoln uspeh. S lem pase niso strinjati rudarji, ki so ki: naprej napadali in v 75.
minuli je Lavrič zmanjšal vodstvo, štiri minule za tem pa .le-seniCnik izenači). Ko so že vsi pogledovali na uro in čakali, da se bo zadnjič oglasila sodnikova piščalka, je Lavrič še enkrat nevarno streljal, Jermaniš je srečno preprečil žogi pot v mrežo In popolnega Rudarjevega preobrata vendarle ni bilo.
Rudarjevi kadeti peti
v prvi dr/avni mladinski ligi so mladi rudarji gosiovali v Ljubljani pri Slovanu In izgubili z 1 :2, po jesenskem delu pa so vwvojíll 8. mesto. Bolj.ši so bili Rudarjevi kadeti, ki sovrstnike Slovana v Ljubljani premagali z 2 : U. na lesiviel pa so 5. z malcnkt>stnim zat^tankom za tretjim Maribort>m,
OK SostanJ Topolšica
Zmaga ob pravem času
Odhojkarji Šoštanja To* pidsice so s« v 5. kro^u prve državne lige odlično odre/ali proti neposrednemu tekmecu v boju za sredino lestvice, (»u-stili so Granit iz Slovenske Bi* strice In zmaj^ali s 3:0, s tem pa /.elo razveselili ljubitelje odlx»jke. Sedaj so na 5. mestu, velja pa dodali, da so v dosedanjih krogih igrali z najboljšimi slovenskimi ekipami.
ki so tiidl na prvih mestih In i/trži ii dve zrnati.
Prvi niz so brez ležav dobili domačini, v oslalih dveh pa je odločala končnica, saj so i rel-jega dobili na 27. 'Ibkiai so bili torej Topt>lčani v odločilnih trenutkih dovolj zbrani, do prave veljave pa je prišla tudi njihova odlična telesna pri-pravijent^si. 7. 8. so tako napredovali na 6. mesto, p oil va-
I ili pa kaže vsc igralce za hor-benoinraznvwrstnoigro. Njl-liovi porivrženci upajo, da bo lako ludi vnaslednjcm krogu, ko bodogosovali pri Pomurju V Murski Soboti.
Odlični so bill ludi mlajši Igralci v 3. državni ligi, saj so s 3:0 premagali BeUince in so sedaj na Icsivlci tretji,
■ Robi Kugovnič
Tal^o so igrali
Liga Si.Mobil, 17. krog: Koper Sport Line - Rudar 2: 2 (1:0)
Rudar: Šribar, Dedič (Gailč}. PûdvInskI (Hojn(k), Jeseničnik. Zrrtč, Kraljevič. Piesec, JoHč. Lavrič, Spasoievlč, Mujanovli^ (Ar-llč).
Strelci: 1:0-MiClč (16),2:0 • JakomIn (76). 1 : 2 - Lavrič (87),2:2-Jeseničnik (90). ERA Šmartno - Olimpija 1 :2 (O :1)
ERA ŠmariRo: Sraga, Kačlčnik, Štancar (Borštnar), Sulejmani (Allbabič), Mernik, PojIC, Romih. Repovt Muiakovič, Vico, Smaj-lovlč.
Strelci: 0:1-âo9ar (39),0:2
-T]ganj(68).1 :2-Vlco(70). PrvaSRL, moški - 6. l(rog: Prevent• Gorenje 34:25 (17:11) Gorenje: Tamše 2, Dobelšek 2. Peteriin, Kavaš 4, Piaskan 3, Mlakar, Ošar 1, Sovič 2. Sirk 2. La-inšček. Belko 2, Rutar Doubonossov, Begovič 7. PrvaSRU mo§kl - 7. krog: Gorenja - Izola 33:22 (17.9) Gorenje: Tamše 3, Dobelšek 2. Peterlln 1, Kavaš 3, Pîaskan 4, Mlakar 3, Oitir 2, Soviř 5, Sirk 4. Lainsček, B^ko 2, Rutar. Doubonossov, BegoviC 4. PrvaBSRL, ženske • 9. krog: Vegrad • Branik 43:23 (21:12)
Vegrad: Avberšek, Belci, Rodič 7, BubikB. Kantar 3, Muratovlčl 6, Omerovič 7, Vuk 2. R. Halifo-Vič 1, Muratovič II 3, SoSkovič 1,Perše1, J. Halilovič 3. Lakičl. Hypo liga, 5. krog: Hellos ' Elekira 66:60
(11:21,20:14,14:9, 21:16) Elektra: Mannkovič 10, Popovič, Rlzman 18. Tajnik 3, Božič, Ma-liCevIč, Šaporac 1. Goršek, Oražovič 22, Nuhanovli 6. Bela-novič.
Prva DOU moški-5. krog: Šoštanj Topolšica - Granit 3:0(21,19,27) Šošlani Topolšica: Medved. Mi-haiinec, Najdič. M In S. Sevčni-kar, Kugovnič, Sovlnek, Stanojčič, Oačovlč, Pavfč, Hriberšek.
KK Elektra
Nekaj bo treba spremeniti
WW ili lilpi
I
ml
mil
ïft
s
•I«,.
llíiiíílSi s
l!^" 11!® 'M

v
mi gii
mili.
■HH
(HC Uiti JVk
.M. UJ
UNOM
iirjiuu
' \t\mt
I 'ri>iiia 1 MIH

Darko Mirt, trener Etektre, je upravičeno za»
mišfjen
lOûârItiirski klub Ktektm Sť je zniti^l v te/ki si* tmiciji. P<> pťlih v Hvpoliui So^ranjôini še vedno nimajo	V sobot» so izgubili v
Doni/alith proli Helio^^u s 60:66. Podulino kot na prejšnjih tekmah so bili tudi toknit blizu /mHge. a jin) je n:i koncu zn<iva zmanjkalo sreCe, pred-vsťm pa pnoIí^aSkíb izkušenj.
Na začetku iclcnie sicer povcdii že 21 : S, a so jih domaČi kmalu ujdi. Kritična je bila predvsem îrelja Čclriína. ko so kt:)šarkarji Eicklrc dosegli le dcvcl loCk. Razvvscljivo |ç le dejstvo, da se Riz-man vraća v Ibrmo.
Nič holje ni 51o Elcklri na ponedeljkovi prijateljski tekmi .sčlanom prve jiigtwlovanske lige Slogo iz Kraljevega. Celotno srečanje je biJo izenačeno, na koncu pa $îo bili boljJi gostje iz Srbije z 79 r 85. (a^ upofitevamo tudi prijateljske tekme, je bil lo že deveti zaporedni poraz Elekîre. Igralci so temu primemo razočarani. Z garanjem v obrambi na dasedanjih tekmah so dokazali, kako si Želijo zmage, vendar igra v napadu nikakor ne steče.
Vsem je holj ali manj jasno, da bo p<itrebno nekaj spremeniti. Škaije in platno ima v rokah uprava, ki pa je do sedaj pokazala premalo odločnosti. Sodeč po dosedanjih srečanjih se stvari same od sebe ne bodo obrnile na bolje. Oicktra je na iesivici seveda zadnja, za predzadnjim pa zaostaja že dve zmagj.
■ Tjaša Rehar
Plavanje
Vrhunski rezultat Tine Pandža
Preteklo soboto in nedeljo je Plavalni klub Marines Neptun l/.vedel /e 16. vsakoletni plaval* ni mitinuza |Mik<il mesla Celja. Tekmovalci iz Madžarske. Italije, Če^ke, Hrvai^ke. Jugoslav* ije, Bosne in Hercegovine in vseh slovenskih klubov so nastopili v članski, mladinski in kadetski konkurenci, med 201) plava ki pa je bilo tudi H najboljših plavalcev in plavalk velenjskega kluba. Njihov nasti»p, posebno v žen.ski član* ski konkurenci je bil zelo uspei^en. Osvojili so t pr>u 4 druj*a in 4 tretja mesta.
Vrhunski rezultat je dosegla Tina Pandža v disciplini 200 m prosto. Z doseženim rezultatom je le za 55 siotink sekunde zaostala za normo, ki bi jo popeljala na evropsko prvenstvo. V seštevku Ireh disciplin je Tina osvojila tretje mesto in posebno nagrado organizatorja. Z rezultati in uvrstitvami sta se odlikovali tudi Maja in Nina Sovinek. V ekipnem vrstem redu, kjer so upoSlevali po dva rezulata treh plavalcev so plavalci Mladinskega servisa Velenje dosegli na tem tekmovanju doslej največji uspeh. V konkureci 30 klubov so osvojili 2- mesto. Za ekipno uvrstitev so
rs ^ €s
OtJtičen dosežek Tine Pandža (na sredi) ter Nine (ievo) in
Maje Sovinek
Šahovske novice
V velenjskem b<»lelu Paka sta bila prejšnji) sol)4»to zadnja dva kroga 2. slovenske lige (vzhod). V ligi je s<Kje« lovalo osem ekip. ki so se borile za vstop v prvo ligo. ICkipa Velenja je dopoldan z Rudarjem iz Tťboveij odigrala neodločeno 3:3, |H)poidan pa je s Fužinar-jem z Raven izgubila z rezultatom 2^5:3,5.
prvo mest o v ligi je osvojilo ŠD Paloma, ki je zbralo 25 točk. Ekipa .^ŠD Velenje je zbrala 19,5 točke in tako zasedla šesto mesto.
MAN
upoštevali rezultate Tine Pandža ter Maje in Nine Sovinek.
Rezultati: kadetinje - 100 m delfin: 2.Tjaša PuŠnik J:21.15; 11)0 m hrbtno: 6. Tjaša Paznik 1:20.62:mladinke- lUOmhrbt-no: 7. Sandra Pandža 1:15.^)9; 200 m hrbtno: 9. Sandra Pandža 2:40.60. članice - 50 m prosto: L Tina Pandža 26.70 (klubski rck(^rd), 3. Nina Sovinek 27.56; HK) m prosto: 3. Tina Pandža 57.98 (klubski rekord), 4. Nina Sovinek 59.61,5. Maja Sovinek 1:00.69: 200 m prosto: 2. Tina Pandža 2:02.46 (klubski rekord), 10. Nina Kugonič 2:17.55;
400 m prjwlo: 3. Tina Pandža 4:22.93; 100 m hrbtno: 2. Maja Swínek 1:04.64 (klubski rekord); 200 m hrbtno: 3. Maja Sovinek 2:18.59; lOOmdelfin: 9. Nina Kugonič 1:15.59; 200 m mešano: 2. Nina Sovinek 2:25.20, 4. Maja Sovinek 2:26.39; člani -100 m hrbtno: 7. David Danev 1:01.97; 200 m hrbtno: 5. David Danev 2:14.02; 100 m delfin: 8. Jernej Ocepek 1:04.16. Ekipni vrstni red: 1. Ljubljana 4.874 točk, 2. Mladin-.ski servis Velenje 4.681 točk, Mladt^st Zagreb 4.488 točk itd
■ M. Primožič
Mali nogomet
Nesrečen poraz Nazarij
V	prvi državni ligi malega nogometa so igralci Nazarij gostovali v Rogaški Slatini in izgubili z 2:4. Domači ekipi Dohovec so bili povsem enak4»vre<lni prav do /adnje minute, koje bil i/iá 2:2, v nekaj zjtdnjih trenutkih pa so domači dosegli dva zadetka in osvojili pomembni točki v boju za sredino lestvice.
V	petek ob 20.30 bodo v nazaiski športni dvorani gostili ekipo Beton iz Lucije.	■
»mmmM min
Bubikova je bila znova izvrstna (foto: vos)
ŽRK Vegrad
Zdaj že na vrhu lestvice
Rt>kometa.sice Vegmda so v 9. krogli 1. H državne lige gostile ekipo nekoč močnega mariborskega Hranika in gostjam nasule lutr 43 golov. Končni izid je bil 43:22, polčas pa so Velenjčanke dobile z 21:12. Návrhu lestvice sta sedaj celjska Celeia in Vegrad s po 14 točkami, tretje Zagorje pa jih ima 13.
■
KK Velenje
Bernard Vajdič v svetovnem pokalu
Velenjski smučar Kurnard Vajdič, .sicer član slovenske reprezentance, jc odlično začel novo .sezum». Na pripravyab nih tekmah severno ameriške turnire Nor - Am je namreč dvakrat za blestel v slalomu.
Na prvi tekmi je bil s starino številko 63 na prvi progi 7., na koncu pa ;Kviyil sijajno 5. mesto s komaj 0.7 sekunde za-^>sianka. Bil je najboljši med slovenskimi slalo mis ti, premagal pH je tudi takšne mojstre kot sta Avstrijca Raich in Matt.
Najboljši med slovenskimi smučarji jc bil tudi na drugi tekmi, koje bil po prvem teku 6., na koncu pa 12. S tema uspehoma je krepko izboljšal točke in se uvrstil v slovensko rcprezentanct) na prvih dveh tekmah svetovnega pokala.
Taekwon'do klub Skala

Dve zaporedni zmagi uspešni v zrecoh
Vek'i\jski košarkarji so v soboto v domači dvorani odigrali lekmo 4. kroga s Pivovarno Lipnik iz f^marja pri Jelšah in visoko zmagali s 104:69(28:21,21:15,26:15.29:18). Bili.sovso tekmo boyiii nasprotnik, prva zmaga po dveh porazih pa Je seveda 2e]r» dohrodoiîla. 2e v torek zvečer so v Laškem odigrali prelo^^enu tekmo 3. kroga in prav tako visoko zmagali, izid je hil 95:66. Z učinkovit(»s(jc» so se i/kazali Petrovič <Še mladinec), ki Je dosegel kar 34 točk« Valenčak 20. HeriHh 14 in I^skošek z osmimi točkaimi in 16 asistencami. V soboto pa jih čaka le?:ko gosi ova nje pri vodilni ekipi v Grosupljah. Prvenstvene lekme so igrale tudi mlajše selckcije. Kadeti so doma premagali celjsko Kelejo, pioniijisc^ izgubili protivrsinikom domžalske Last^wkc, mladinci pa preiti nieklri. V giwteli so igrali pionirji B. ki so v La.^kem tesno izgubili, vf«eno pa ugt>dno presenetili z velikim napredkom v igri.Prav tako v 3. di^avni ligi so kt^Šarkarji Nazarij vsvnji dvorani premagali domžalsko La.slovko z 88:84 in osvojili drugi par točk, vsoùiio pa bodo gostovali pri Pivíwami Haíerv Podčetrtku.
Na 7. odprtem prvenstvu Zreč za pionirske in mladinske katego* rije Je nastopilo 360 tekmovalk in tekmovalcev i/ Mad?.arske. ('eške. Bosnu in Hercegovini*. Hrvaške in Slownije, xelo uspešni soblli lii* di predstavniki velenjskega kluba Skala.
StaŠa Lipník in Nastja Krejan sta do 35 kg osvojili 5. oziroma 6. me-stovl)orbaii,TilenJancžičjebil 5. v borbah in formah (do 55 kg), Dragti Založnik (do 70 kg) trclji pri mladincili v borbah, Tomaž Lednik (nad kg) drugi v ht>rbali in katah. pionirka Sabina Javomik paje bila 5, v formali.
ZNK Skale Mila Krško
Mrtev tek z iiirijo
Nogometaši v slovenski ligi so odigrale 10. in zadnji krog Je.senskega dela prvenstva. V zadnjem
krogu so Skalčanke z zadetkoma Garičeve in Kor-pičeve na svojem igrišču premagale Jarše.
Ilirija je doma visoko premagala Senoželi in do pomladanskega nadaljevanja basta na vrhu lestvice ekipi Škaie Mila Krško in Ilirija s po 24 točkami. tretje Jarše pa jih imajo 16,
Ška/čdnke bodo skupaj z Ilirijo prezimile na prvem mestu
Društvo upokojencev Velenje
Tri leta teniške sekcije
Poleg številnih .športnih sekcij, ki delujejo v okviru velenjskega društva upok<i;jenccv, so pred (remi leti ustanovili tudi teniško, pobudo /^njo pa sta dala Stanko (ioršek in Stane Rudotf.
Sekcija danes šteje 19 članov,Število pa nenehno rasle. Tenis igrajo upokojenci od 47 leta starosti naprej, najstarejši pa jih Šteje 73. Dobivajo se dvakrat tedensko, igrajo največ v dvojicah, poleti na
zunanjih igriščih ob jezeru, pozimi pa v Beli dvorani. Izvedli sože več turnirjev, v goste vabijo vrstnike iz sosednjih krajev, vsako leto pa jih na svoje tekmovanje povabi tudi šaleški teniški klub. Teniška sekcija velenjskega društva je najbolj Številčna v Sloveniji, sedaj izÚjučno maški člani pa si želijo rudi žen.ske družbe.
■ 0.M,
Teniška sekcija DU Velenje, njen vodja Stanko Goršek pa stoji drugi z desne
KINO VELENJE-

DR. DOOLiniE 2
komedija Režija: Steve Carr Vloge: Eddie Murphy Dolžina: 87 minut
Petek, 23.11. ob 18.00 Sobota, 24.11. ob 18.00 Nedelja, 25.11. ob 18.00 Ponedeljek, 26.11. ob 18.00 Torek, 27.11., ob 18.00 Dr. Doolittle je velik prijatelj živali. Tokrat se skupaj z njimi bojuje za njihov dom, za gozd, ki ga gradbeniki želijo posekati in graditi hiše. Seveda s skupnimi močnimi naidejo rešitev v mestnem medvedu, ki mora očarati medvedko Avl, ki je zaščitena vrst medveda in ki tudi živi v tem gozdu. Kot par bi imela mladiče in njun dom bi ostal nedotak-
njen. Toda ali bo vse skupaj uspelo? V petek ob 16.30 vabljeni v veliko dvorano še na plesno glasbeno pn-redltev Lumpijeva doživetja z dr. Do-olittlom, veliko žurko za otroke. Vstop je prost, vabljeni vsi otroci, še posebno pa tisti, ki se bodo nama-skirall v gozdne živali, l/se maske bodo namreč nagrajene.
NATAŠA
kriminalka, drama Režija: Ljubiša Samardžić Vloge: Tijana Kondič, Davor Janjić Dolžina: 92 minut Četrtek, 22.11., ob 20.30 Petek, 23.11., ob 23.00 Sobota, 24.11., ob 20.30 Nedelja, 25.1t, ob 16.00 Ponedeljek, 26.11., ob 20.30 Torek, 27.11., ob 20.30 Nataša ima sedemnajst let. Njenega očeta, policijskega inšpektorja so
Kino nagrajuje
Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek:____
Naslov:
ubili v nepojasnjenem atentatu. Leto dni kasneje želi v brezglavem, otročjem maščevanju odkriti resnico. In niti se ne zaveda, da otroška igra prerašča v nevamo avanturo.
CORELLIJEVA MANDOLINA
drama
Režija: John Maden Vloge: Nicolas Cage, Penelope Cruz, John Hurt Dolžina: 130 minut
Petek,23.11., ob 20.30 Sobota, 24.11., ob 22.30 Nedelja, 25.11., ob 20.00
Začetek druge svetovne vojne. Italijanski vojaki so se naselili na čudovit grški otok Kefalonijo in to razumeli kot čudovite počitnice v družbi lepih domačink. Ko so na otok prispeli resni Nemci, je to spokojnost zmotila neusmiljena vojna. Film pripoveduje zgodbo o nenavadni ljubezni ob resničnem in dokaj krutem zgodovinskem ozadju. Ima ljubezen ob grozovitem zgodovinskem ozadju pravico živeti?
LUKNJA
triler
Režija: Nick Hamm
Glasovi: Thora Birch, Embeth Da-
vldtz
Dolžina: 102 minuti Sreda, 28.11., ob 20.30
Najstnica Liz se vsa okrvljavena, komaj prebija skozi hodnike njenega internata. Ko končno prispe do telefona, pokliče rešilce in se zgrudi na tla. Policija prispe v internat in začne preiskavo.
Vsi se sprašujejo, kaj se je zgodilo njej in še trem njenim sošolcem, ki so izginili pred dvema tednoma. Odgovor želi poiskati tudi dr Norwood, psihologinja, ki pomaga Li, da se vme za dva tedna nazaj, ko je bila še navadna učenka, do ušes zaljubljena v lepega Mikea.

DR DOOLinLE 2
komedija
Petek, 23.11. ob 20.00 Sobota, 24.11. ob 17.00
Otroška matineja Sobota, 24.11. ob 20.00
NATAŠA
kriminalka, drama Nedelja, 25.11. ob 19.30
Filmski ciklus VOJNE VIHRE CORELLIJEVA MANDOLINA
drama
Ponedeljek, 26.11., ob 19.00 Torek, 27.11. ob 19.00
Naslednji ciklus: ODISEJAS 2001 (Hannibal, Dnevnik Bridget Jones, Traffic in Zadnja večerja
Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT, otroške matineje 400 SIT Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-
478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki
četrtek, 22. novembra - dopoldan Špital, dr. med., popoldan Puvalič, dr. med ., nočni Lazar, dr med. in Grošelj, dr med.
Petek, 23. novembra - dopoldan Blatnik, dr med, popoldan Špital, dr med., nočni Puvalič, dr. med. in Lovrec-Veternik, dr med. Sobota, 24. novembra - dežurni Friškovec, dr med. in Vrabič, dr med.
Nedelja, 25. novembra - dežurni Friškovec, dr med. in Vrabič, dr med.
Ponedeljek, 26. novembra -
dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Klemene, dr. med., nočni Budnjo, dr. med. in Rus, dr. med. Torek, 27. novembra - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Stravnik, dr med., nočni Puvalič, dr med. in Smonkar, dr. med. Sreda, 28. novembra - dopoldan Rus, dr med., popoldan Puvalič, dr med., nočni Vidovič, dr med. in Stupar, dr med.
Zobozdravniici:
24. in 25. novembra - Cvetka Ro-gan, dr stom, v zasebni zobni ambulanti, Šalek 8, Velenje (od 8. do 12. ure).
Leicarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Veterinarska postaja Šoštanj
Od 23. novembra do 29. novembra -Simon Miklavžin, dr vet. med., gsm 041/633-676.
Nagradna križanka "Trgovina in avtomehanika Canč"
krajna gorenj-skem.ob vznozju jelovice, znan po umetnem kovaštvu
Indijski"
FiZIK, no-belovec
grška boginja modrosti
remiju podobna igraš 104 kartam! za štiri do šest oseb
mesto na poljskem, obodri
skupina alpinistov
tekstil. obrat za izdelavo trakov
robetit taylor
jâp'na-biralka biserov
kartaški izraz, napoved poraza•
štaňova-njev hotelu
počelo taoizma
"zvezdaxi nenadoma močno zažari
zimsko vozilo
star slovan
blago za
:k.r1 štakul
prostornina
emil adamič
žila do-vodnica zmikavt
izdelovalec kravat
kraj na meji z italijo
rdečdrifi kamen
reka v firencah
pevka popevk vr-ćkovnik
hebrejski prerok
dom. ime za kobro rus.pisec (pavel)
pianist bertoceu
reka v bosni
strast poželenje
60 minut
znamenje, napoved česa
radij
slov ime za nem. reko elbe
délček nesnage
gnojno vnetje na prstu
sibirski veletok
sopra-nistka pusar-jerič
mesto v zah. romuniji
gen, sekretar zdr.naro-dcv(kofi)
Trgovina
Avtomehanika
Čanč
Paka pri Velenju 40e tel.: 5864 749,897 41 74 e mail: joze.canc@siol.net delovni čas: 8h-12h, 13h-17h, sob: 8h-12h
V avtomehanični delavnici vam kvalitetno popravijo vsa vozila izven garancije, prav tako jih pripravijo za tehnični pregled, ki ga lahko opravijo tudi namesto vas.V trgovini, ki se nahaja v zgornjih prostorih nad delavnico, boste našli olja, hladilne tekočine, filtre, svečke, rezervne dele za podvozja, akumulatorje ... in veliko več! Veseli bodo vašega obiska in obljubljajo, da na popravilo vozila pri njih ne boste dolgo čakali!
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 3.decembra, na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom TAČ. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada.: storitev v vrednosti 6000 SIT.
2.	nagrada: storitev v vrednosti 3000 SIT,
3.	nagrada: storitev v vrednosti 2000 SIT
ÍÍ AU i O V E L E M J E
s : 897 5005
ČETRTEK, 22. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 23. novembra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 24. novembra: 6.00 Dobro jutra; 6.30 Poračila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 25. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poračila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poračila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 26. novembra: 6.00 Dobra jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poračila; 9.30 Poračila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poračila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Brez pardona; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 27. novembra: 6.00 Dobro jutra; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poračila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poračila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poračila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 28. novembra: 6.00 Dobra jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poračilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poračila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.50 Go-stova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poračila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Nagrajenci nagradne križanke "DREVESNICA NAPOTNIK", objavljene v tedniku Naš čas 8. novembra:
1. NAGRADA: 5 sadik jablan prejme: Štukovnik Danica, Foitova 4, 3320 Velenje; 2. NAGRADA: 3 sadike jablan: Gruden Jasna, Slatina 13a, 3327 Šmartno ob Paki; 3. NAGRADA: 3 sadike jablan: Pinlarič Franc, Škalce 20, 3321 Slovenj Gradec!
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo na sedežu Drevesnice Napotnik, Kasaze 8b, Petrovce ali pa pokličejo na tel.: 03/ 570-8745! Iskrene čestitke!
ESNAZENOST Z

v tednu od 12.novembra 2001 do 18.novembra 2001 so povprečne dnevne koncentracije 802, izmerjene v avtomatskih postajah (AMR) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
14.novembra 2001 AMP VELIKI VRH 190 mikro-g S02/m3 18.novembra 2001 AMP ZAVODNJE	131 mikro-g S02/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od 12.novembra 2001 do 18.navenibra 2001 (v mikro-g S02/ni3 zraka)

âOânNJ TOPOLSICA ZAVODKJE SRAŠKA VELENJE VEUKIVRH éKALE GORA
Q12.nov 013.nov Eai4.nov DlS.nov S16.nov DIT.nov Q18.nov
mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka, kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
INDUSTRUSKI ŠIVALNI STROJ Singer prodam. Telefon 03/5870-888. KAVNI AVTOMAT na dve ročki In mlin prodam. Telefon 03/5875-808. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE prodam. Telefon 5865-980. UNIVERZALNI STROJ za žaganje in rezanje lesa ter mletje koruze prodam. GSM 041/411-728. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ, primeren za šiviljstvo ugodno prodam. GSM 041/213-428.
LOKALI
POSLOVNI PROSTOR, primeren za pnDizvodno delavnost ali skladišče,prodam. GSM 041/723-125. NA ODLIČNI LOKACIJI oddamo prostor, 28 m2 za pisarno ali mirno dejavnost. Telefon 5871-156, POSESTI
V ŠALEKU PRDDAM GAfWO. Telefon 587-54-21.
OSTALO
PRI OBNOVI CESTE na odseku, kjer ta prečka moje zemljišče, je v lanskem letu prišlo do nepravilnosti. Ker s predstavniki KS ni bil možen dogovor, sem se obrnila na gospoda župana Srečka Meha. Zahvaljujem se m J za razumevanje in pomoč, da so se stvari rešile. Gospodu Francu Sever-ju pa se zahvaljujem za prole-sionalno delo in odnos. Frančiška Šeliga, Kavče.
STIKI*POZNANSTVA
40-LETNI simpatičen moštó s hišo. želi spoznati žensko do 39 let za resno vezo. GSM 041/248-647. OSAMUENA 33-LETNA MAMICA želi prijatelja do 47 let. Kom. tel. 090/74-42 Agencija Alan, Kr&ig.11, Celje.
RAZNO PRODAM
RABLJEN OTROŠKI KOMBINIRAN
voziček inglesia prodam. Telefon 041/537-585.
DVE POSAMEZNI TEMNORJAVI
ležišči prodam. Telefon 5869-411. PO SIMBOLIČNI CENI prodam dobro ohranjene tekaške In slaJom smuči, smučarske čevlje šl, 40-42, dobro ohranjene električne radiatorje in šivalni siroj. Telefon 5893-680. CHICCO MARELA VOZIČEK in gu-gaJni stolček za dojenčka (za hranjenje) prodam. Telefon 5870-969. AVTO SEDEŽBRÍTAXRDMER9-20 kg in ohicho stajico (zložljivo dno) prodam. Telefon 5870-969. KVALITETNO. ŽLAHTNO BELO VINO iz obronkov Slovenskih Goric, ugodno prodam. Večjo količino pripeljem na dom. Telefon od 19. do 20. ure 02/745-78-11. SENO PRODAM. Telefon 5881 -689. SUHA BUKOVA DRVA in prašiča domače reje prodam. Telefon 5866-046,
ZAHVALA
Ob i/gubi na.^^ga iščeta, dcdija in pradoJija
MATKOTA MATUEJONKA
sc zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi /adnji polL Še prisebna zahvala velja njegovima negovalkama gospcma Marini (o Poloni, lokcTviškim pevcem, gov<>r!iiku gospodu Volku in duhovniku za opravljen obred.
V'Sl NJEGOV!
Kiffiiir imo^ md nikoli ne Jo doleč je...
ZAHVALA
Ob boleli izgubi našega
EDUA
SC iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sočutja in podpore. Hvala sodcUivccm Gorenja, d.d., OŠ Mihe Pintarja -Toleda, Inîerevrope, KS Stara vas in gospodu JuršiOu za poslovilne besede.
K^i njegffvi.
Velenje, 12. 11.2001
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega mo?.a, očeta, tasta in dedija
JOŽETA SKUTNIKA
2. 2.1934-14.11. 2001 iz Velenja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, stiscdom, prijateljem in znancem za izražena pisna in us^na sožalja ter za darovano cvetje, sveče in svete maže. Hvala gospodu Župniku Kužniku za opravljen obred. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu Premogovnika Velenje, častni straži, rudarski gi^dbi, govorniku gospodu Kolarju, gospodu Zupancu, dr. med., za dolgotrajno zdravljenje na domu. gospodu Círošlju, dr. med., in osebju Doma za varstvo odra<slih Velenje, pevcem iz Vinske Gore 1er pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
'/Mlujfiči: žena Slavka, fiinova Franci in Totte z žeiu> Jožico, sitaha (Mga ter vnuki Orenor^
Valerija, Klatdija in Harfmra.
Da md si imel nas vsa. Enako čuti nuše srce. Da fkj poy.fibilj To ne liowo. iti vadi. da se 7.opet smcximo ob TVojtím ^ifjlml
ZIMSKE GUME S platišči za in druge artomobilel65ySR 1,3 ugocffio prodam. Telefon 5875-124. EURO KUUKO 2a lelicljo prodam. Telefon 5863-885. DOMAČE ŽGANJE in borovničevec prodam. GSM 041/344-883.
STORITVE
FANT SREDNJIH LET prevzame skrt za starejše invalide in onemo* gle osebe v Velenju in okolici do 20 knr GSM 031/820-954.
STANOVANJE
DVOSCSNOSTANOVANJEvTo-
polIIci prodamo. Toplovod, ska. ÛSM 040/369-374. NA REUCIJI VELENJE, Šmartno ob Paki, Žalec» Mozirje, kupim enoinpoi ali dvosobno stanovanje do 50 m2 na mimi lokaciji. Gotovina takoj. GSM 040/38-58-98 od 20, ure dal|e. ŽIVALI
PRAŠIČA ZA ZAKOl. krmljenega z domačo krmo prodam. Telefon 5885-485. PRAŠIČE ZA ZAKOL prodam. GSM 041/905-999 TELIČKO PASME LIMUZIN, težko 120 kg,prodam. Telefon 5893-432.
PLEMENSKEGA OVNA prodam ali zamenjam. Telefon 5885-056, zvečer
PRODAJA NESNIC • LETOS ZADNJIČ. 25.11. od 8. do 8,30v ŠaieKu. Telefon 02/87-61-202.
U KOMUNALNO POOJETje VBLSNJB ć.o.o.
OBVESTILO
Ob izgubi svojca vam ne moremo odvzeti bolečine, ki jo občLitrte, iahl<o pa vam pomagamo s tem, da poskrbimo za pogreb pokojnika. PokJičite nas na telelon 03/891-91-53«
Pokopališka dejavnost
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Veienje
Poroke:
Marijana Briševac, Velenje, Tomšičeva c. 10/tin Bojan Jova« novič, Velenje. Stantelova ui. 20.
Daniel Strmánik, roj. 1951, Krnica 70;JožeiSkutnik, roj. 1934, Velenje, Šercerjeva c. 10; Antonija Pla-ninlek, roj. 1911, Ravne na Koroškem, Ob Suiii l/a; Jožefa Pusti-nek, roj. 1948, Silova 12; Matko
KRATK^OČNA
Ki l K«
GAfiANCUA: KARTICE. C^ DOHODEK
« CELJE Kosovelova 1 6
03/ 492 68 93
Anton Jonko, roj. 1907, Lokovioa 2;Evgen Peroša, roj. 1958, Velenje, Šiandfova c, 15; Ljudmila Godec, roj. 1914^ Velenje, Sîanlelova 7; Anton Stamek, roj. 1931, Gaber-ke196.
Upravna enota Žaiec
Antonija Škrubej, Cesta v Rastke 14, Ljubno ob Savinji, stara 75 let; Marija Giacomelli, Šolska ulica 12» Šempeter v Sav. Dolini, stara 59 let; Ivana Lončai; Grajska vas 19, stara 77 let; Kristina Orač, Orla vas 29, stara 76 lel; Stanislav Emeršlc, Breg on Polzeli 40 a, star 66 let.
mali OGLASI in ZAHVALE
tel: 898 17 51
Umrl je
FRANC MOHOR
upokojen traktorist
Zahvaljujemo sc vsem, ki ste ga imeli radi.
jtaJujoci DragOf Jožica in Vida z družinami.
SVET IN ZUPAN MESTNE OBČINE VELENJE
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
JOŽEF BLATNIK
prcJsctlnik Sveia Krajevneskupnosli Šmartno. Vsem st^rodnikom izrekamo iiaj^obje soŽaljc.
Velenje, 22. 11.2001
ZAHVALA
Po dolgi in neozdravljivi bolc/ni se je utrudilo sree drage mame. lašče, stare mame, sestrične, svakinje in lete
MARIJE POLKO
iz Raven pri Šoštanju 1922 - 2001
V ožjem krogu sorodnikov, sosedov in prijateljev smo se od nje poslovili 12. 11.20()1 v Podkraju. Iskrena zahvala velja gospodu kaplanu Kvarličii in pogrebni sluířbi za opravljen obred. Zahvala za ganljive besede slovesa gospe Cvetki Temlin, strokovni direktorici holela Vivat iz Moravskih topile. Po svoji želji je tam preživela zadnjih dcvel mesecev svojega življenja. Hvala osebju
holela Vivat za vso zdravniško pomoč in lepe Irenutke. Posebna zahvala njenemu nečaku Slanetu Soviču, ki nam je v težkih trenutkih nudil pomoč in namsial ob strani, ilvala vsem, ki sœ nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter jo posprcmiii na njeni zadnji poli.
Vsi njeni
SfíW dolgo upal in se iud. shvu sem upu slixihii dal. sjr:e jc pra/.no. sreče ni. n(17X1 j ship in strah fali.
ÍDi\ EPmšown)
Izberite naj osebnost leta 2001 na obrnočju, kjer beremo Naš cas
župnik kolo vodi
Med nominirance za najbolj ime* nitno osebnost leta 2001 na območju, kjer prebiramo Naš čas, ste uvrstili stirinajst kandidatov. Predlogov je bilo še več, toda za te, ki so se 7našU v tej družbi, jih je prišlo največ, ali pa so bile obrazložitve zanje najbolj tehtne.
Eîni. gre po /a zelo majhen dd hralccv. /daj ugoUvIjatc> da hi 5;c lahko v la kn»g. uvrsiil	a zdaj je (pru)po-
/na Na lo hi morali misliti prej. Drugi, leli je veliko, pa pravijo, da m) se v icj druíibí '/wášii kar pravi. Nokaieri pa so cq\o mnenja, da hi lem Iclos lahko mimi> piKlelili kar '»kolekiivni^« na/iv. A lako ne gre.
Že res, da je nominacij« pri/nanjc. a nekdo i>d leh í^iirinajsiih 1h> na koncu l\»lj prvi kol IxkJo drugi. lega Ix^nio, lako koî smo naredili vsa leJa doslej, povabili m silveslrovanje na Tilov irg v Velenju in mu vpriCovseh /bnmih, ime-nilnosi potrdili s »ceri ilikalom«. Kdolx> 10, lx>sk' odloi^ili vi.
Sodelovanje nagrajujemo!
Ne odlašajte, razmislile, kdo hi hiJ pmvinji, /apKite njegovo ali njeno ime in i/ Na.<cga ea«i iyrezan k"upon le no naslov: Uredništvo NASeCJA ČASA, Kidričeva 2A, VVItnje. i>'a i/med vas, kilwsia lo napravila, Ixmio nagradili s tedenskima nagradama, enega i/med vseh, ki so ^e aii pa liodo ptïsiali svoj glas, pa na koncu nagradili s še posebej zanimivo in vTcdno na-gradtn sušilnim fiimjemCiorcnja. Konec koncev si kak.<no nagrado zaslui^iie J^c 7ato. ker iiTiate s stidelovanjem nekaj dela.
ledenska nagrajenca, Í/?robalÍ smo ju med tistimi, ki so poslati kupon številka 4, ta leden prejmeta: Franc Kar* liř, Kersnikov;! 11.3320 Vťlenje (prejel bo športni kapo Oan, ki jo lahko dvigne v trgovini Clan v Nakupnem centru): Frančišek V^nJovnik* (iíiKt* ke 179. 3325 Šoštanj pa bo po poAti prejel lx)n /a 2AXK) tolarjev, nagrado Pekarne. slaisOr^arne Brgle?.
Kako kandidatom kaže tokrat?
Ja. seje spremenilo.
lo je zaćasni vrst ni red. Ne samo, da se slajîje spreminja u tedna v tcdcji. spreminja se iz dneva v dan. Proti kon-
JOŽlv PRIBOŽiC,
nik in dekan Šaleške deka-nije -76 ^asov. Cna od l>ralk, ki sc> glas< »vale /anj, je pripisala (pripisi niso o!i-ve/ni. SU) pa ?cleni), da se r.QÍo trudi ohranjali l>ogalo dedKčino na^ih prednikov.
PETER LA2.AK, zdravnik i/ Šoštanja in milijonar - 49 glasov. Kaj je mislil e^lcn od bnilcev, ki je /anj glasííval /ato. ker ne nosi vistikih pet, bomo morda /vedeli v kaierem ini na-slednjDi krogov Vasovanja.
J.AN EZ POLES. dr.mcsJ. in direktor Bolnišnice Ti>-polšica - 33 gla^>v, Ním) vsi zdravniki enako ccnje-ni. Cni so l>olj, ker so W^lj ljudski kot dnigi. pise bralka.
MARJ.AN MARÍNSEK, organizator kulturnih prireditev v KC Ivana Napo-mika Velenje - 23 glasov. Baje pod njegovimi prsti še citre lx>lj miio zvenijo kol sicer
DR. rRANC ŽERDIN, direklor Premogovnika Velenje -22 glasov. Kna-pi piîete. bodo že vedeli, kdo je pravi in kdo je naj.
MEHMEDJlEČlC.pod-jeinik, direktor zasebnega podjeljaVCL-VAR -21 glasov. Eni sle sc ga spi^m-nili 5e iz Časov, ko je bil eden najlx)ljiih varilcev v dr?avi.
cu leta pa, pii na;^ili dosedanjih Izku^^njah, selH> celo iz ure v uro. Škarje h\ svinOoik v rokol In pilite. Verjetno sle opa/ilK da sv Je ^levilo ksin-didal«>v m n^j osebnost	za dva.
fi^Bj

,K)UNI)ACEPLAK.
atlelijija IV glasíw. Ja. laje la prava. pISele 'ix\-njo. "ia pa se kak.<nadva si z;L^!uzila. da sta v lem krogu... Ja, merila in okasiso razJiCni, ne?
ALEKSANDRA ŽLIBER. zdravnica -I y glasí)V. Vedno in povsod prijazna -v ordinaciji, na ulici in v trgovini.
FRANC SEVER, predsednik krajevne skupnost Vinska Cioia - IV glasov. Saj je 5c kaj drugega kot to^ kar opisujete, pišete. Seveda je. a kandidiran je bil zji la »»položaj".
JOŽE STANîC, predsednik uprave (io-renje, d.d^- l3glasov. Kaj N-se ne zvemo v lej i^lgrl«. Baje sle biliKil-ni. Upamo, daje řev^e O.K.
NATALUAVERBO-TEN, pevka in voditeljica- l2glasov.Po pisavi na kuponih, ki jili ^^iramo, ugotavljamo, da je ljuba starim in mlaJim.
iVAN MARIN, rav-nalelj Giasbene íolo Frana Ktiruna KofcVj-skega Velenje ^ 4 gla» sove,
V uredništvu smo se odloČili, rta tekmovu-naredimo matce l)oy napeto, /alol>omo v vsaki slevilki l/ločili pri dva kandidata t najmanjšim i(levil<im glustiv. Poirudite se, da vas ne hi» izpadel.
NAJ osebnost leta 2001
PREDLAGAM:
MOJ NASLOV:
iB/^tziř,
Prodajno mesto Velenje
Nakupovalni center TeL897-58-80
	Roman
	Brg ez
Pekaiiia-Slaščičaina-Trgoviiia-Bar	
ZVESTOBA SE HAGRAJyjf!	
Krava je iz Tiroseka
Za Ix^lť/.nljo H.SE je/.lH)lela krava s kmelije Draneta Rihler-ju u llnjseka med potjo do prclu/a Črnivec v olKÍni («ornji Grad. I^stnikjť /iitrdil, da pel let stare krave ni nikoli krmil s ki»slno moko, temveč Je svojo Credo >v(Jno hninll s int-vu. sila/i) in senom, kostne moke namreč niti p(» videzu ne pozna. En^u potomca le krave so domačni pred6isom /iikla-li. dru^^^a, kije bil ^e v hlevu, pa so na podlagi i/>'idov i/re-ferenćnega lahoratorija v švicarskťm Bernu usmrlili, da bi skuhali uftoto>iti. Oe je lurli oku/en.
Znana je tudi usoda preostalih petih krav, treh iclic in enega hikca. Prva mo/nosl je bila, da bi jih asmnili, kot v lakih primerih ukrepajo v Franciji in NemCijI. kjer usmrtijo celo Credo, druga pa jc le opa/i>vanje» kar počnejo v Švici In Angliji. Vil lo pa sose odločili tudi v Sloveniji.
Brane Rihler, kije do zadnjega upa!, da sum ne bo potrjen, jc vznemirjen in pretresen med drugim dejal: "Vsi, kime poznajo in so dobronamerni, v^.'do. da nikoli nisem krmi) s kostno moko. Ibrej lahko v naši dr/avi /boli vsaka krava, ki jo krmimo / naravnimi krmili, taksnih rejcev pa je večina." Mjima Jožica je iop(Mrdila. obenem pa dodala, da je tudi s kruto novico vendarle razbremenjena hudega pritok« zadnjih dni: "Sprva spk>h nisem vedela, kako U»m vie skupaj vzdržala. Reči ïudi moram, da v lehdnch nihče ni prêt I rano vznemirjal mene in sina.zaio sem vseni hvaležna, dikom^na potrditev pa kljut> v.scmu pomeni t)lajsanje. Upam, da se lx>mo t>dslej veiîdarle laliko posvetili vsjikodnevnim zadevam, čeprav ukrepi /a kmetijo seveda veljajo "
Zgornja Savinjska dolina
Posledice "nore krave" so že občutne
Nadaljevanje s J. sinwi
Slvjiri.se seveda ziiplelajo ludi na drÂnvnl ravni, pri čemer je za-nimiso, da .so prve prepovedale uvoz slovenskega mesa HrvaŠka, Bosna in Hercegovina ter Makedonija, kjer testiranj na to bolezen skoraj nimajo in ptwsod še krmijo kosmcf moko, v Italiji, kamor sicer največ i/vazii Slovenija, pa vsaj do torka ni bilo razburjenja, kar kai^e, da ostale dr/ave na^im slu;ibam zaupajo.
Medtem so veterinarji v Zgornji Savinjski dolini konec ledna že odkrili oba potomca obolele krave in oba usmrlili,s tem paskui>all Uijoloviti.česta tudiokužcna.Tudi v torekše ni bilo znano, ali bodo usmrlili vst) čredo na lej kmetiji, kot lo počnejo v Švici in Angliji, ali btxio ostale živaii i>pa70vali. kot v Nemčiji in Franciji. Stvari je'^elel umiriti ludi evropski komisar za kmetijstvo Franc FLsch-Icr, ki jc i/rccno p<">udarll, da ena sama ohi^lcla krava sc ni razlog za paniki>. slovenske medije pa je pozval naj ne ponavljajo napak zalu)dnoevrt>pskih, ki so pcA^/ročili pravo histerijo. 'Danes se 5e vedno |m)javlJajo primeri l>ole/.ni luirlh krav. iki spl4)ti ni več xanimí* va« saj potrošniki /iiupajo stroki. Trdim tudi hdik», da E>T<»pa ^e nikoli ni bila lako vjirna pred l)oleyjiiJo BSE kol l(»krat in lo velja ludi /i% Slovenijo. V vaši dr/iivi ra/l<^ov /a preplah ni, le prave ukrepe ol) tem primeru morate sprejeti," je^'i^e pt)Udarll evropski komisar. Enakega mnenja je ludi minister za kmetijstvo Franci But: '4V>tnišnikl lahko v prinienavi s (>reteklímí leti z ^ ei^lni zaupanjem kupujejo goveje mesrn saj prej ni bilo tovrstnih varnostnih ukre-\n>\\ Slovenska govedina je torej stnjg« varovana in zxlrava/'
Kitksne bodo resnične posledice, bomo seveda videli v teh dneh.
■ jp