Sv. Marjeta ob Pesnici. Pri nas smo obhajali riiinulo nedeljo 15. tega m.sca. Že na predvetev so pokali grmeči topiči in pritrvavali naši toilo doneči znovoni, istotako v nerieljo zgodaj Ijutraj in čez ves dan. Vse slavje ie bilo na menjeno, kakor smo že poročali zadnjič blagoslovitvi znotraj novo preurejene cerkve in nove dragocene in krasno izdelane zastave mladeniške družbe. Vse to slavje pa je vzvišal Se en poseben namen, namreč proslava 70 letnice našega veleljubljenega g. župnika in svetnilta g. Frangeža. Vse hiše v vasi so v ta namen zaplapolale v zastavah. Pred pozno sv. mašo je blla s procesijo v spremstvu g. kanonika Časla iz Marlbora, g. patra kapucina Sigismunda in domačega g. župnika navedena zastava prenešena v župno cerkev. Med potjo je bil blagoslovljen misijonski križ pred cerkvijo. Vehkoštevilna procesija se je podala v cerkev, ki je bila istotako blagoslovljena. Nato je bila pridiga, v kateri nam je g. kanonik v krasno izbra&ili besedah govoril o današnji blagoslovitvi, zlasti še o izredni obletnici našega g. župnika. Po sv. maši je bil prostor zunaj cerkve v par minutah spremenjen v kaj veličastno proslavišče. Velike množice ljudstva so od cerkve do župnišča otvorile lep Spalir, v sredini tega so v dveh vrstah bile razporejene belo oblečene učenke, ki so z venci kar objele iz zakristije došlega jubilanta pašega g. župnika v družbi ostalih dveh gg. duhovnikov. Na to nenavadno in krasno sliko zadivljen g. jubilant ob izstopu iz cerkve skoraj ni mogel nadaljevati koraka. Kmalu nato ga je ustavil domači g. 6olski upravitelj ter v častitajočem govoru glasno tolmačil današnje Čustvovanje mnogoštevilno navzočih župljanov, ki so ob koncu govora daii dušlca svojim vročim čestitkam z gromkim »Živeli« klicem, domaci pevski zbor pa je zapel »Pozdrav«. Nato so dekllce spremile g. jubilanta, ki se je ginjeao molče zahvalil za to pozornost, do župnišča. Kako radi imamo našega velečastitega duhovnega pastirja in on nas, smo videli lahko ob tej priliki, saj smo se v ginjenosti zajokali oboji. Ta prOslava pa nam nikoll ne izgine več iz spomina! Št. Peter prl Marlboru. Učitelji, ki so se u deleževgJl 14 dnevnega tečaja kmetijskih na4aljev9,lnih šol na oblastni vinarski in sadjarSki 6oli v Mariboru, so prirediti pretekli tederi Študijski izlet k Št. Petru, kjer so si ogiedali ;orski tip vzornega gnojišča in gnojne jame in olski vrt tukajšnje šole. — Ker Število golskih otvok narašča je tia predlog upraviteljgtva dekliške osnovne šole, kateremu se je pridružilo -Udf upraviteijstvo deške osnovne šole, krajevni šolški pdbor v svoji zadnji seji razpravljal 0 vpostavitvi sporednic. Tozadevni predlog je bil že poslan višji šolski oblasti. — Preteklo nedeljo popoldne je priredila izlet na Gorco mariborska Krščanska ženska zveza, viničarji organizaciji y Strokovni zvezi viničarjev pa so imeli svojo prireditev, gledališko predstavo s srežolovom. — LetoSnje romanje na Gorco na Mali šmaren je bilo precej obiskano. Domačini pa so ob tej priliki zopet lepo okrasili grobove svojih rajnfh. Ta lepa navada je že pri Št. Petru dolgo dobo let upeljana in naj tudi zanaprej ostane v veljavi in časti. Remšnik. Nekemu posestniku se je prigodila velika nesreča. Sosed mu pripelje vrečo umetnega gnojila — Tomaževa žlindra. To pusti zunaj in pastir ni misiil da je kaj hudega, ko je goveda vrečo lizala potem, ko je prejšnji dan na to vrečo malo deževalo. V noči na ta dogodek je poginila krava in telica, ki je lizala ta umetni gnoj. To naj bo opozorilo za druge, da ne sme goveda vsake stvari lizati. Sv. Barbara v SIov. gor. Tukaj so bili odlikovani z redom sv. Save V. stopnje gg. posestniki in župani: Josip Krajnik, Jablance, Anton Lešnik, Korena, Josip Krajnc, Žikarce. Vrlim našim delavnim županom iz srca čestitamo z željo, da bi tudi za naprej vršili veliko delo v občinah in naših gospodarskih in zadružno kulturnih odganizacijah. Tudi naša gdč. učiteljica Katika Schvveiger je dobila red sv. Save. Priljubljeni vzgo.jitel.jici naše čestitke. Izredno podjefnost je pokazala občina Korena, katera je pričela z gradnjo nove okrajne cpste Sn. PurieTv—Korsna—Žikarce. Delo lepo napreduje. Dolžni pa smo tople zahvale za to veliko delo oblas.nemu komisarju dr. Leskovarju, gerentu okrajnega zastopa v Št. Lenar« tu g. Roškarju in delavnemu županu Lešniku. Upamo, da bomo cesto v teku dveh let izgoto^ vili, ki bo zraven dupleškega mosta velika, prometna pridobitev za naše kraje. — TukaJ se je tudi ustanovila mladeniška zveza, katera si je stavila v program: Vzgojiti naše fai}te v strokovno izobražene kmetovalce. Sadjj; ne bomo imeli skoraj nič. Stiskalnice počivajč in tudi vinska trta slabo obeta. Gospodarsko stanje naših ljudi je slabo, ker glavni dobo dek je pri naS sadje. Nagaja nam tudi suši in grozi, da bomo pridelali malo hrane svinjam. Sv. Batbara pri Mariboru. V nedeljo dne ^, septembra 1928 se je blagoslovil lepo prenoyljen križ ugledne hiše Senkovičeve v VeUk. Zimici. Ob tej priliki se je nabralo 105 dinarjev za novo bogoslovje. Sv. Rupert v Slov. goricah. Na praznik Mai rojstva se je vršila pri nas v Zgornji Voličlni pri gosp. županu Francu Vogrin prav lepa slovesnost. Blagoslovila se je lepa nova kapels s kipom Srca Jezusovega, in nad njo v stolpiču 78 kg težki zvon. Ob veselem razpoložejijii se je za dijaško semenišče nabralo 423 Difl. Bog plati vsem darovalcem! !Sv. Trojica v Slov. gor. Tužna vest se je 8 bliskovito naglico razširila po naši fari, zlasti še po trgu, da je umrla gdč. Mara Rojkova, hčerka mesarja in gostilničarja v bolnici na Sušaku. Koncem maja je odšla, da se izvežba v kuhanju v hotel na Cirkvenico. Od nekaterih se je že poslovila, da bi ddšla nazaj K svojim dragim staršem, ki so svojo ljubljenko nestrpno pričakovali, da bi jo že imeli zopet v svoji sredi. Pa Bog je hotel drugače. Mesto domov so jo z avtomobilom peljali v bolnico. kjer je umrla. Počila ji je v glavi večja žila, ki je kljub zdravniški pomoči pretrgala nit njenega dvajsetletnega življenja. Bila je vestna, po značaju vesela, pobožna ter zvesta Miarlijna hčerka. Njenim staršem naše najiskrdnejš« sožalje! Sv. Anton v SIov. flor. Zopet se je vil žalosten sprevod tje proti pokopališčn dne 3. septembra, ko je petero otrok plakalo za krsto in milo klicalo svojega dobrega očeta Franca Kukovec iz Brengove. Da, zares žalostna usoda je zadela njegove otroke. Ob začetku vojske, ko so še bili vsi majhni, jim je črna zemlja zakrila Ijubo mater. Oče je moral v vojsko. Tedaj so ostali sirote na lepem kmečkem posestvu. Dasiravno se je oče vrnil, vendar nl dolgo užival sreče med svojimi otroci. Nakopal si je neozdravljivo bolezen jetiko, ki ga jo štiri leta mučila ter ga pobrala v najlepši moški dobi v 56 letu njegove starosti. Bil je skrben gospodar, zvest paročnik Slovenskega Gospodšrja. Kako je bil priljubljen pri vseh, je pričal njegov krasni pogreb, katerega se je udeležilo staro in mlado. — BOdi rriu zemljick lahka-! Hošnica pri Laporju. Čebelnjak z 12 panji ŽnideršičSvega sistema so prevrgli v noči od 4. do 5. septembra neznani zločinci na Dravskem polju v vasi Mihovce nekemu čebelarju iz Hošnice, ki je imel tam čebele v paši in mu s tem povzročili veliko škodo. Vse čebele so postale žrtev hudobne roke. Torej čebelarji, kateri vozite čebele v pašo, pozor! Št. Janž na Dravskem polju. Višješolcu Greifu iz Trnič se je v torek zvečer na pot$ proti Sv. Marjeti pripetila huda nezgoda. V trdi temi se je peljal v družbi z nekim dijakom od Sv. Martina pri Vurbergu proti domu in pri tem tako nesrečno padel s kolesa, da je zadobil težke notranje poškodbe. Upati je na ozdravljenje. __^ Zlatoličje pri Ptuju. Pri nas smo spremili v obilneftKŠtevilu k večnemu počitku našo Ijubo mater Katarino Furek. Bila je res prava krščanska mati svo.jim otrokom. Svetila ji večna luč! Sv. Jurlf p'j Ššpvn^c!. Pred dnevi se je vrSila v Kraljeveiri lcvn rionn'-0 siavnost; pri ta-* panu g. Matiji Kukovcu se je vršilo hišno posvečenje. Pri tej priliki so zbrali prijatelji revnega dijaštva 100 Din za Dijaško kubinjo v Mariboru. Vsem najlepša zahvala! Oimož. Gospod urednik! Zadnjič sem obljubil, da bom se kaj napisal. Dosti ni, pa bodite taenkrat s tem zadovoljni. Ni dolgo tega, kar eta prišla dva študenta na obisk k nekemu gospodu v Ormožu. Pa na bicikljih spveda in ker študent nima svojega kolesa, ^ ga izposodi. Pustila sta kolesi na dvori^&u pri etudencu, ne da bi bila komu kaj povejjiala. Čez jjekaj časa pride postopač k studencu po vodo in si ogledovat kolesi. Dekla vidi, cla si fantič toči vodo kar v perišče in iz roke pije, nau še postreže s kozarcem in vpraša, čigava sta biciklja. Nemarnež presodi takoj ves položaj, se slaže da je ono lepše kolo njegovo in ga zaBede, pa oddirja v neznano stran, kjer ga še do danes niso našli. Ukradeno kolo je bilo last nekega gospoda kaplana blizu Ptuja in ker jaz tistega gospoda poznam in vem, da razume šalo, mu rečem, da naj se potolaži kot nekoč neki svetnik, menda je bil Don Bosco, ko mu je neki fantin ukradel suknjo. »Eh, pa na.j gre ž njo, morda jo bolj potrebuje kot jaz.« Oni ženski, ki je tako prijazno postregla uzmoviču, sem pa že svetoval, da naj se gre učit za detektiva. — Krade se in se bo še letos kradlo vsevprek, po dnevi in po noči. Zato pa naj ljudje bolj pazijo. Noč od 10. do 11. septembra je bila nekoliko nemirna ,temna in viharna. In so jo vlomilci kar takoj hoteli izkoristiti. Poskušali so vdreti na treh mestih, pri trgovcu Dogši, kjer so razbili veliko izložbeno okno, pri krojaškem mojstru Zabavniku v Ormožu in pri kmetu Ivanu Keček v Pavlovcih. Vse pač diši tem postopačem in delamrznefcefn: obleka, cuker, mast, m,eso. Moja mati so večkrat rekli o takih ptiekih, da bi še gada z jablane ukradli. K sreči so bili ponočnjaki pravočasno prepadenl ali pa so se prestrašili in zbežali, ne da bi kaj odnesli. Ne ve se, ali so ti škodljivci domače pasme ali so prileteli iz tujih krajev. Dobro bi na vsak način bilo (zanje ne), če bi jih enkrat dobili v klešče. — Ta teden enkrat sem se pomešal v eni izmed naših gostilnic med pivčke obojega spola. Vlekel sem na uho, kako so se pogovarjali o onem možu, ki je »Gospodar« pisal o njem, da je pri belem dnevu s prižgano lučjo iskal može in so ugibali, kaj neki to pomeni. Zdi se mi, da je pravo zadel neki možakar, ki je bil videti še dosti trezen in je opozoril, da moraino nat.ančno pogledati dan in uro in kraj in ka.i se je isti dan zgodilo, — Če se Vam nisem zameri!, pa še kdaj kaj. In zdravi ostanite! Špitalič pri Konjicah. 13. septembra 1929 je bliskalo in grmelo, da je bilo groza. Strsla ie odarila v hišo g. Jankota Iskrač v Jazbinah. Najemnica Jula Grajžl je že spala, ko jo treščilo v hišo. Zgorele so ji svinje in vsa obleka, tako da se še obleči ni mogla, ko 3e je zbudila. Je že to drugi slučaj, da je letos ogen.j vslcd strele upepelil hišo v fari. Molimo: Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod! Sv. Rok ob Sotli, Xa ;srebrni gostiji .Taneza in UrSe Potnfnik v TuHenem so zbrali svnt.je za Di.jaško kuhinjo v Mariboru 75 Din. Iskren Bog platil