SI. 90. Vtorek, <:eti h iti soboto, i/bajp in veUA \ Mariboru bm pOittja m j ji na iliin /n \ • leto I Z< — k, „ pol .'"ta 4 „ — ,. ,. f-etrt 9 .. -*" čelrlck 4. avgnsla. III. tečaj. 1870. l*o p«. -li : vse letu IU |f. pol leta 8 „ »■etri „ "J ,, -k (TO Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179. Oznanila l Za navadno triatopno vrsto s« plačuje : I kr. če se tiska Ikrat, »j m >i d 21cmt, * »> n »» •• 3krat. veće pismenke se plačujejo po prostoru. 1 Za vsak tisek je plar j čati kolek (štempelj) n za 80 kr. Rokopis, se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo M ^ _ is strankami, ki satan kranjski umč, in naročito cele Karou Konrad Je ukazal. ikratke o.lloke, planin«-.naloge in enak« stv.-ui izdavati Naše više gosposke svoje naredbe, ukaze in vo-| nemški. in da se to godi tudi nasproti takim srenjam, dila skrivajo, kakor pol/ roge. Le redko kdaj se kako;ktore skos in skoz samo slovenske vlogo podajajo. Ne više pisanje /gubi v javnost, Kakor malo moremo to j da so tajiti, da j>' lako postopanje no le obstoječim slepo-tniš-igran jo razumeti v dobi , ko se povsod tuja javnost, in ko so uradniki odgovorni za svoje ravnanje, tem bolj smo na eno stran veseli, da imamo le redko* krat priliko pečati se s tacimi duševnimi otroci, naših mogočnih gosposk. Res za javnost večidel niso, ker kritik' — in da bi bila kritika še tako dobrohotna in pohlevna — s kratka ne pretrpe. Take više naredbe, ki SO vkradejo slučajno v javnost, so nam vselej dokaz, fcfoko nedovršeno je še v viših glavah ; kažejo nam, kako si je v boji teorija s prasko, kako si v laseh leži spoznano resnica in pravica s tradicijonalno lažjo in krivico, kako trdovratno tišči duh časa v biro-kratične temnice iti kako mu birokrati mašo vsako ljuknico, kjer bi mogel močni duh časa vriniti se v birokratiike delavnice, kaže nam kisle obraze, ki jih delajo gg. viši pismouki, ako so vendar ne morejo ubraniti tirjutvain časa in pravice; kaže nam, kako silno je treba v uradniških krogih reformacije „in papi te ct in menibris"; kale nam še marsikaj. £n tak v javnost utiholapljan ukaz denes leži pred nami. Na zapovelje baroni/iranega g. Konrada, deželnega predsednika v Ljubljani, ga je izdala predsedniško finančnega vodstva kranjskega in ga namenilo ter razposlalo; c. kr. lokalni davkarski komisiji v Ljubljani, C. kr. finančnim komisarjem pri c, kr. okrajnih glavarstvih iu vsem c. kr. davkarijam na Kranjsko m. Kakor nam pripovedujejo naša privatna sporočila, prišel je temu enak ukaz „mutatis mutandis" tudi političnim uruflnljam na Kranjskem. Ker slednjega nimamo, naj pri-občini'i prvega — davkarskega. Glasi se v vestni prestavi : Št. 8 5 G/p i\ „TukajšllO deželno prcdsedni.Hvo je z n o D a zvedelo, da je tudi pri nektnrih semkaj podložnih davi karskih gosposk in organov še zmerom navada *) nemškega jezika se posluževati v pismenem občevanji *) Jaz bi rekel; razvada. Martin, itsvso, ue baron. ■ i i. . _i i .—»-i i 'mm" m l m" iT 1 iW»» iCL-T J-hEMm-« »JCIC T. in odločnim predpisom naravnost nasprotno, ampak da je posebno v zn/iianm van ih slednjih slučajih tako postopanji.' toliko kakor izraz zamrze | „uimeigung") ura-dujoeih oseb proti d e ž d I n em u j ez »k U (gegen d i e Landsa s p r a o h e), kar je vso čisto potem, da vzbuja med prebivalstvom pravično nevoljo." „Določilo zarad rabe slovenskega jezika v urad nem občenji s takimi strankami, ki so kranjskega je zika zmožne, je utemeljeno na ravnopravnost pred po dividupn"), potem pa naj se v uradu nabije na nekem lahko vidljivem in pristopnem kraji, in takoj semkaj potrdi, da se je dostavljeni ukaz sprejel. „C. k. finančnega vodstva predsedništvo. V Ljubljani, 24. julija 1870." Ostanimo za prvo pri tem zanka/.u št. 856 pr. samem. Kar so bode v prihodnje pri c. k. davkarijah itd. pravico dajalo slovenskemu jeziku, to je po Konradov eni priznanji utemeljeno in zagotovljeno v u s t a v n i li postavah. Ako se hočemo držati tudi naj zadaje teh ustavnih postav, gredo nam vae te prašiče že od 21. decembra leta 1867. G. Konrad se jih jo spomnil še le 24. julija 1870. Koliko let se nam jo ustavna pravica kradla? zakaj so naše časnikarje stavo, ki se dostaja in .je ustavno zagotovljena vsem preganjali, ko so dokazovali, da državljanom bres razločka narodnosti. Ta ravnopravnost so razteza tudi na rabo materinega jezik.i, zarod česar »e mora dotičnim pravičnim tirjatvam prebivalstva ustrezati. (Rechoung gotragfju vverden mu^s.)u „Vsled tega se vsem semkaj podložnim c, k. davkarski i gosposkimi, uradom iri organom zaukazuje, naj si nepogojno, brezizjemno in kar najresnobnejšo prizadevajo, da se bodo s strankami, ki lamo kranjski uma, vse uradno občevanje — ustno in pismeno — tudi V tem jeziku vršilo," se nam pravica, astavna pravica krade V Ali gosposko tega niso vedele? Vedeb' bo sta vse, kajti baron Konrad pravi v prvem stavku: „Z nova smo zvedeli itd." Torej dolgo sto že vedeli, da se nam krivica godi, a molčali ste? Kako se temu pravi? Ali se ni deželno predsedništvo kranjsko t. j. g. Konrad sam krivega storil vsega tega, kar zdaj hoče odpraviti? G. Konrad je na dalje vedel, da ho enake krivice gode razen pri davkarijah tudi pri drugih uradnijah iu javnih zavodih, kajti on piše: „da je tudi pri nekterih itd. navada". Iz toga povoda se posebno c. k. davkarijam na-: G. Konrad, kteremu hočemo odpustiti bedarijo, naj v davka: sitih knjigah onih strank, ki samo t da tako neumno zamenjuje izraza: „kranjski" in „slovenski" jezik, sam priznava, da jo dosedanje občevanje s slovenskimi strankami „naravnost protivno obstoječim in določenim predpisom" in vendar ja skoraj 3 polna leta molčal ! Vede za nepostavuosti, u trpe jih storil se je sokrivega vseh ! Uradno znzomarjenjo slovenskih pravic je po Konradov ili lastnih besedah „izraz mrženja uradujočih oseb proti deželnemu jeziku". Kdo je torej mrŽenje sijal ? Uradujoču osebe, kterim je baron Konrad glavar! Iu koga so zadeli nasledki tako razsejanega mrženja, tako kaljenega javnega miru? Pojdi v ljubljanske jetnišnice ! Tam ne sedi ne ena „uradujoča oseba," tam sedi na leta in leta obsojenih Slovencev, Bkterim je tako ravnanje uradujočih oseb vzbudilo Ing", slovenski urno, na čelu pod nemška zaznamovanju pri prihodnjem plačevanji davkov zapišejo tudi enako pomenujoči slovenski teksta „G. k. tlnaiično vodstvo so hode pri vsaki priliki in zlasti pri strankah v raznih zadevah cesto semkaj zahajajočih, ktere seboj prinašajo svoje davkarske knjižice, prepričalo, ali su bpolnoje tudi In specijalna naloga (weisung)." „Ako bi so predstojeća določila ne spolnovaln, bode to veljalo kot službena nepokorščina in so bodo oni, ki se je zakrivi i. kaznoval po disciplinarni pot i." „Ta ukaz morajo }iri vsakem uradu, kteremu se je dostavil, podpisati vse semkaj podložne osebo („In- Pisava slovenskih rodovniških in krajnih imen. i Konec.) Mimogrede omenjam, ka gospodje župniki dnvajo na slovensko ozavne listove, ozavna potrdila v latinščini in nemščini, otnikanejši le v slovenščini, pa no znajo latinski po slovniških pravilih pisati, niti nemški. Na doka/: /.aročnika sta bila trikrat oklicann, pa ni B|9 zvedel zadržek; Nemec bi rekel: ohne dass, Latinee pa : quin, vendar nemški pišoči župan je napisal : aber, kar je slovenizna, a latinski : et nullum, kar je vzpet slo-veniziua, a Hrvat: bez. da bi, kar je grda nemčizna. Tako se tapa, kdor ljudje ne zanjo svojega jezika, tujega pa, kterim bi so iadi kinčili, tudi ne. Labodski duhovščini se vrivnvljo troji pisni jezik (slovenski menje od tujih dveh tekmecev), toda, tako mi živega Boga, med 10 še eden ne ve pisati izpravno iu povse slov-niški v enem jeziku, kamo li v treh. Svoj narodni jezik do jedra dognati, drugi rabiti, kdor je sevsema potrebno kol naučeni jezik, a latinski dobro razumeti •/.ndovalja ; siliti navadnega dušnega pastirja, da soisuje v latinščini, ovaj;« nopoiabnost, nezvednost, n.-spainet-aost v vodstvu, zavajanje v polovičnost in moritev zlatega časa. š:.tanki, Palacki in Miklošiči sn zmožni ud-govarjati toliko napetim zantovom, toda šc preučeni Bafarik si je naprosil glasovitoga oaučitelja J. Curtija, da mu je grško legendo presedel v latinščino; MikloSi v tem se javlja narodni raz, ponos, bitek, ravno zato si Madjar piše ne sr.mo svoja imena madjarskim pravopisom, nego i tuja : Pejacsevics, Szontagb, takisto Nemec, bab in drugi narodi. Ce bi se kdo na to pozival, ka nam je od vladištva zabranjeno rabiti našo pravilno pisavo, lehko mu se pod nos brkne, ka nepra- jo naš najslavnejši jezikoslovec sedanje dobe. vendar vični in samosilni ukazi niso zakoni, nego krivičnosti, jegov slovenski slog ni pregladek, da si ves zaklad vika nam je vlada pred 20 loti naš pravopis potrdila, ka glavi hrani, ker ne Utegne se V njem uriti j krasen slog cerkev nima pravice, pa tudi ne sme nas daviti in duše pridobiva innogodobuim urjenjom in obilnim čitanjem. Siti v naših narodnih pravih, in nijen vladika ni po-Kaj Se bi rekli, hote pravično in po strogih protresnililoblaščen narodom ukazovati o pravopisu, da si se je načelih sodili pastirske listove labodskega iladifttva; slorabno vršilo za Bamosilstva posamnih cerkvenih jezik in slog sta gladka kakor hoja po smoli ali »al-j oblastnikov, a ne očev. Pošteni slovenski bratje I ne janje po trn ji. Nikdar preveč zahtevati., a to, kar je j dajmo se dalje gaziti v svojih narodnih pravicah od odpadoiŠtva, uničiti nas hotečega, smetnjake in izmet pa naj pobere, čegar lastnina so. — Sevsema pogubno in kvarno je našemu življu rabiti v maticah in zapisnik iii da si nemški pisanih, krajnih imen slovenskih prestavo, kar so sklepale švabsko pisarnico in uredniki, zatiralci naš ine ; vrnimo se na prvejše stalo in pišimo vsa taka poznaniljanja samo slovenski, kakor so jo godilo pred 100 leti, toraj : Podsređa, Rače, Stračja ves, Bukovci. Cankova, nikakor Horberg itd., kajti tuja pi- potrebno, točno, inači Be gnji puhlost, kar Zalibog naša omika m še bol p? ponašanje glasno prič«. Kdor do-vriivši nektere razredi' srednjih učilnic svojo r dovinsko ime inači piše, negoli po slovenskem, nekn svojo narodnost, neka ka je Slovenec, a ka/e se pripravljen, da rado volj no žlezo kot priličet) plen v Bovražniško Žrelo, in iiiorodni sosed lehko in po vsi pravici popraša: kdo imate slovenska rodovinska imena, kajti Scliutz, .Mathiasehitsch, Illoschiitz imajo nemšk;i obliko ? Nokdo bi mislil, ka so to brde, prnje, malkosti, ne brate ne! jsava krajnih imen jo preselitev in protvoritev slovenske 1123 pravično nevoljo v srcih". Saj tako beremo v tem uradnem oklicu! G. Konrad je sam zlomil palico nad seboj in nad svojimi pomagači in pomagalcev pomagači, in če je še kje kaj pravice, mora po tem priznanji g. Konrad in njegovi organi sesti tje, kjer sedi onržoni in „pravično raznevoljeni" narod. Samo na znanje hočemo vzeti, da je g. Konrad samo slovenski jezik priznal za deželni jezik na Kranjskem : „der Ausdruek einer Abneigungdcr amtirenden Personen gegen die Lnndessprache." Za to priznanje mu damo en poduk. G. Konrad pravi, da je po zagotovljenih in obstoječih ustavnih postavah iu a-t e ri n i jezik ravnopraven. Materini jezik kot tak, negledć ali dotična oseba zna Še drug jezik ali ne! G. Konrad pa je zaukazal, da se naj samo z onimi strankami slovenski občuje, ki samo „kranjski" umo. Njegov zaukaz je torej protiustaven in Konrad zasluži, da se ga dene njega najprvega v disciplinarno preis-kavanje, ktero je zažugal svojim podložnim uradnikom! V disciplinarno preiskavanje g. Konrad ne sodi samo zarad tega zaukaza, ampak še bolj zarad tega, ker je toliko časa trpel uradne neustavnosti, člen XII državne osnovne postave o izvrševanji vladne in izvr šujoče oblasti jasno dovolj govori o tem. In kdor hoče brati še člen XIII. tiste postave, našel bode, kako je s prisego onih uradnikov, ki so pod Konradovim pokro viteljstvom „izrazovali mrženje proti deželnemu jeziku in vzbujali med prebivalstvom pravično novoljo." Ker nam prostora zmanjkuje, samo še dvoje opomb. Preziranje slovenskih pravic vzbuja opravičeno novoljo! To Konrad sam priznava. Zdaj je on pre-skrbel , da se to preziranje slov. pravic in vzbujanje opravičene nevolje v nekoliko odstrani pri davknr-skih in če je res tudi pri političnih uradih. Kaj pa v šoli in v sodnijah se bode še naprej vzbujala opravičena nevolja med prebivalstvom ? Ali više gosposke mislijo, da je v šoli in sodniji vzbujena pravična nevolja zarad tlačenja ustavnih pravic bolj — opravičena ? In kar je ravno tako važno : ali za Štajerce, Korošce, Goričane, Primorce niso ravno tako veljavne in zagotovljene ustavne pravice in da bi njih preziranje vzbujalo manj opravičene nevolje med dotičnim prebivalstvom ? In vendar se do zdaj po teh krajih še toliko ni storilo, kakor na Kranjskem. Pri vsem smo g. Konradu le za euo hvaležni , da se je dal v lastne mreže vjeti, in da je — kompromitiral svoje vrstnike po drugih deželah, kjer Slovenci stanujejo. Će nas hoče gosp. Konrad poklicati pred sodnijo, potem nam bo sam pomagal razširiti znanje o uradnih puhlostih v krogih, kjer zdaj se verujejo na gospodsko „očetovsko ljubezen in skrbnost." 4« lit* if. vojaške granice. osebine v nemško, madjarsko, laško, in v kratkem bi se lehko stavil popit: vi Slovenci, kde imate krajnu imena slovenska; Schvveindorf, Sauberg so nemška. — (irudenska ustava nam je vrgla §. 19. kost, da si na nji zobe zvihramo in skrhamo, a boljši nismo na narodnih pravicah niti za las, huje še nas tlačijo: deželni odbor za > tir.sk o pošilja nam vse dopise v nemščini, deželno namestništvo, deželno učilniško svetovalstvo v nemščini, knj. vi. labodsko stolništvo v nemščini, okrajno glavarstvo, sodništvo, zastopstvo v nemščini, nijenega srednjega učilišČa nam ne dajo za 2000 dijakov, nem ška vlada bečka neče za nas znati, da si včasih neko liko tomani in svetčuje, razume se, za se in na svojo korist in našo sramoto. Vse to so godi kljubu podpisu, kteri je na ravnopravnost vseh avstrijskih narodov storila neurazljiva in posvečena roka jegovega veličanstva. Toliko nevaren položaj zove vsakega omikanega narodnjaka na delo in brambo : hočemo li še mi mile slovenske matere sinovi pospeševati svoj prepad V Raj še trpeti, hrabro in junaški b o r i t]i se, in če bi treba bilo dično umreti, a nikoli dopustiti, da nam tujec brez skrbno k 1 j u j e sveto telo matere Slovenijo! Pod Klekoni. konec julija. Politično nebo se vedno huje in huje naoblačuje, vojskina krvava šiba preti tudi Avstriji in njenim nesrečnim narodom. Že sedaj je toliko kakor gotovo, da tudi nas potegnejo v vrtinec strahovito vojske. Morebiti ravno sedaj vašim čitateljem ne bode neugodno, ako dobe iz naših pozabljenih krajev glas — pravi glas javnega mnenja. To mnenje pa še nikdar ni bilo tako malomarno za Avstrijo, tako zagrizneno in pesimistično, kakor ravno sedaj. In kako bi moglo biti drugače V Narod vidi, da nima prijatelja med možmi, ki so ta čas na kormilu vlade, niti v Beči, še manj pa v Pešti in v Zagrebu. Naš narod nikomur no upa, najmanj Magjarom. Temu se ni čuditi. Počemši od tako zvane najnovejšo ere, je dobival s pestjo plusko za plusko v obraz narod, ki je branil mehkužni zapad barbarstva; narod, ki je za avstrijske dinastično inte reso na vseh bojiščih krvavel v prvi vrsti; narod, kte rega so leta 1848 in 1849 v zvezde kovali in ga reši telja Avstrije slavili. — A dandenes? Toliko, da nam se ne šteje v greh, ka smo graničari; toliko, da nas naravnost ne kaznujejo, ka smo se drznili vojevati proti Honvedom in rešiti Avstrijo. V Pešti slavijo spomin zarad veleizdaje ustreljenega Batthyanyia, a v Zagrobu so je z oboroženo silo zadušilo slavje, namenjeno banu Jelačiću, čigar spomin jo svet vsacemu graničaru. — Andrassv je osnoval z Rauchom, kako bi nas pozobal malo po malo , kajti vsi na enkrat bi mu znali pre3e dati. No tudi posamezni kosovi so pretrdi za magjar ske zobe, zato nam je Andrassv poslal generala Moli narya, da bi nas mečil in pripravljal za rnagjarski želodec. No meni so zdi, da ta gospoda dela raženj, ko še pečenke uima. Naj si dobro zapomnijo v Beči in v Pešti, da graničar ne bode več brezvoljno in slepo orožje tujim, a najmanj magjarskim namenom. Grani čar ima hvala bogu 1 toliko naravnega razuma, da pre vidi, kaj nameravajo ta gospoda ž njim, neprašaje njega, kaj on k temu poreče. Geslo vse granico je Pod nikakor šn o ceno pod MagjaraV O gra niči brez granice n c s m e in ne bode n i k d o odločeval! Našo deputacijo, ki smo jo iz svoje sredine po slali pred Njegovo veličastvo, znala sta Andrassy in Molinary izpodbiti, da ni prišla pred vludarjevo lice Ali kaj ste s tem dosegli? Res, da vladar ni čul iz naših ust naših pravičnih pritožob, ali zato te niso nič manjše a nezadoveljnost in razdraženost v narodu je toliko veča. Kacega mnenja je graničar, od prvega do zadnjega, o tem je imol Molinary dosti priliko prepričati se, ko je zadnji Čas popotoval skozi naše kraje. Na svoje oči jo mogel videti našo goloto, naišd nezasluženo siromaštvo, naše zanemarjeno duševno iu materijalno stanje; na svoja ušesa je čnl mnogo grenko resnico, ki je bila dostikrat zavita v ostre, bodeče besede. Ne vemo, koliko od tega, kar je videl iu čul, bode poročal v Beč iu Pešto, koliko bo pa za so zadržal; to je njegova stvar. Ali to bo moral poročati, da je naše stanje žalostno, našo nezadovoljstvo preveliko ; da obče mnenje ni umetno narejeno, da ni od nekoliko — kakor so mngjarske novine pisale - nezadovoljnih in hrezposlenih glav zatrošeno med ljudstvo. Ako bo hotel vesten biti, moral bo tudi poročati svojim gospodarjem, da to obče mnenje, ta nozadovoljnost ni iz-rastla iz ruskih rubljev, temveč da so avstrijsko-ogor-ski državniki sami dovolj za to skrbeli. No da sami vidite, kako naš narod misli in govori, bodem Vam priobčil v kratkem, kako so so starešine naših bližnjih korapanij tožili potujočemu iVIoli-narvu. „Vaša ekselencija! je govoril Gjoko Jaklič v Skradniku — leta 1848 smo na dve strani prelivali kri, v Italiji in v Avstriji ; sam premilostivi oesar je pripoznal našo zasluge in obetal nam jo po neporabljenem našem svetlem banu Jelačiči, da nam bode preložil in nam dal našo pravice; pa k;ij smo dobili? Kedar nas potrebujete, takrat nas poznate, kednr nas ni treba, onda nas pregledate. — Mi smo svoje dopu- lirce [poslali k premilostivemu cesarju — a vi ste jih ustavili. To nas je v srce peklo." Molinary veli na to, da deputacija ni bila v redu oljena, da obrstar ni vedel za to stvar. Na to odgovori Gjoko: „Narod je poslal depu-tirce, tu ni treba nikogar druzega; njihov glas bil bi glas naroda, ali niste jim dali govoriti. — Mi smo zmerom pokorni premiloBtivemu cesarju, ali Magjar nas no bode nikdar imel. Rajši pod Sultana nego p od M agjara." To je zbodlo generala. „Ne verujte vsega, kar novine pišejo" jih tolaži. Skoro isto pritožbe jo čul v Jezerani od Mara-viča. „Dajte šole narodu" — spregovori omenjeni poštenjak med ostalim. — »Ves graničarski narod blizu 1,300.000 ima samo dve viši gimnaziji in Še od teh je slaba korist, ena jo v Senji na morji, druga v dalnjem Vinkovcu. Za naš narod dozdaj ni ni kdo ničesar storil, vsak poglavar jo obetal, a mi smo zmerom na istem mestu, neuka sirotinja in soldatija. Kaj nam pomagajo same besede? S žalostnim srcem moramo izreči, da nikomur več ne upamo do edinega cesarja in še k temu nam se pot zapira. Za našo vernost, za naše požrtvovanje, za našo lojalnost nas sedaj pitajo s puntarji, panslavisti. ruskimi spletkari in bog si ve s čim ne!" Ko j t; general na posledku obetal reformo, mu veli nekdo: „Zakonov nam je treba, dajte nam obči zbor vojaške in civilne Hrvatske, potem si bo narod po zakonitem polu sam pomagal." Na to se jo general poslovil in šel dalje. Naj vam na koncu samo Še povem, kako so ga sprejeli vrli Brinjani. Starešina Borić je spregovoril : Presvetli gosp. general! Bridko nas peče in sramota je velika, da na; presvitli cesar in kralj, za kterega smo v potocih svojo kri prelivali, za ktorega smo v vsakej nesreči verno stali, ni hotol prejeti našo deputacije, in to na svet onega Andrassya, ki bi rad še to malo Hrvatske pozobati. Ali pri moji veri, dokler jo še uas in naših brinjskih mišic, mi svoje domovine pod sramotnim magjarskim jarmom ne pustimo; mi vsi, kolikor nas je gra'i carska mati rodila, vsi smo pripravljeni žrtvovati svoje življenje in svojo deco.w Molinarv pravi na to: n Ali vi niste poslali onih ljudi 1" Vsi nazoči zaviknejo : „Mi smo jih poslali, mi smo jim dali pooblastila'" Borič nadaljuje: „Ravno zato nas tako peče, in ravno zato, ker smo jih mi poslali, zato jih Magjari niso pustili pred lice Nj. veličanstva. Iz vsega tega vidimo, da res nameravajo nas graničare prodati našemu zakletemu krvnemu neprijatelju — Magjarom." „Ni res", odgovori Molinarv, nnikdo vas ne bo dal Magjaru v roke, ako bodete spojeni s civilno Hrvatsko, bodete spadali pod /agreh, a ne pod Magjara. Dobili boto železnice, šole i. t. d," Na to spet zavikne vsa množica: „Ne, mi nečemo pod Zagreb, kjer so zavladali ljudje, ki so huji od turških ag in paš, ljudje, ki so hrvatsko ime osramotili z nei/.brisljivo sramoto, ker so hrvatsko svojo do-domovino Magjarom prodali. Mi zahtevamo samo to, kar je naša deputacija v Beču zahtevala." In tako je šlo to dalje, od kompanijo do kompanije po boloj granici isti ghiB. Tako misli, tako govori vsa granica od jadranskega morja do Donave in Tise. Ako vsa znamenja ne lažejo, zaigralo bode tudi v Avstriji vojno kolo, še predno bodo listje rumenelo. Takrat bo morala tudi grauica marširati. S kacim srcem, s kacim navdušenjem, sedaj sami lehko sodite. j. n. Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. L u Ntatistiuue est u uas i In Htutistiquo est a umi r a i s o nn e o de I n i tu. b c i e u a e (Dalje.) Leta 1854 (ifyl2) je presvitli cesar konečno potrdil popred le začasni „osnovni učni načrt." Vsled tega najvišega ukaza so je tudi veljava §. 17, ki jo za avstrijsko nenemške nnrodo tako zlo važen, jako zlo skrčil«. Dotični odstavek so namreč glasi: „Glođe na učni jezik ima veljati kot glavno načelo, da se vedno in povsod v taistem jeziku podučuje. v k t e r e m se izobraževanje dijakov najbolj pospešuje; tedaj se mora vsakakor podučevati (d eni na ch i s t u n t e r allen Umstanden —) v jeziku, k t e-rega učeni tako znajo in so v njem tako izurjeni, da se ž njim s popolnim v s p e-ho m poduivije. Tudi tam, kjer vsled izrečenega načela nemški jezik ne more biti izključljivi učni jezik, se mora na vseh gimnazijah (razun lombardo-beneških) podučevati v nemškem jeziku toliko, kolikor temeljiti izobraženosti služi: vsakako tedaj v viših razredih. Nemški jezik ie tudi na vseh gimnazijah zapovedani učni predmet. Kolikor se s temi načeli sklada, se znajo tudi drugi deželni jeziki kot učni jeziki rabiti. Po teh načelih ima minister za uk in bogočastje določiti vse dotične naredbe za posamezne gimnazije." (Ueichsg. BI. Nr. 315 «5. 2 in glasovitega germanizatorja Bouitza sestavek v G. Z, 1855 str. 93 in naprej.) Kar je cesarjeva jasna beseda nam bila šo pustila, so po cesarjevem dnstavku ministerske zapovdi in naredbe popolnoma uničile (M. Er. 16/12 1854 št. 1432) Slovenski dijaki so sicer od leta do leta v ogromnišeni številu v našo gimnazije hiteli , pa nikdo se ni oziral na njihovo narodnost. 1'odučevali so se vsi predmeti le v nemškem jeziku in to že v prvem razredu. Naši ministri in njihovi pomagači so naravnost v zobe bili vsem zdravim odgojnim načelom, ki jih je osnovni učni načrt (§ 17) izrekel in je presvitli cesar še 1. 1854 vsaj deloma za naravna in koristna očitno oklical. V Novo mesto so č. frančiškanom pošiljali ostre prepovedi in zapovedi, iz Ljubljane pa tudi prestavili skorej vso domačine in poduk slovensko mladine izročili tujcom, ve čidel Nemcem. Ccš vsaj ti ne bodo mladine okužil z narodno idejo! Da bi jo ti tujci bili vsaj v prvih letih, v nižih razredih pri učenji vsaj nekoliko z domačo besedo podpirali, djansko ni bilo mogoče. Preskočimo vse manjše in veče ministerske ukaze in ukazice, vse važno in nevažne zapovedi in naročila naše deželno vlade, ki so pri vsakoj priliki razne Btvar tako zavijali , da bi se v šoli in po šoli v deželi po nemčovnlo (G. Z. 1856. XII. h. p. IV. f.) Preskočimo vse naredbe onih let, po kterih se je vladajoči sistemi na ljubo avstrijansko šolstvo spreminjalo, V resuici zanimiva leta I Kdo so ne spominja onih časov, ko bo očitno govorili , da bodo jezuiti prevzeli našo glavno gimnazijo (poleg drugih avstrijanskih kakor n. pr. zagrebško, dunajsko akademično itd.) Pot jim je bil leta popred že potrebil glasoviti grof Thun. O tej zadevi je jako zanimivo neko pismo ki ga jo jezuitski general Beks tedajšnjemu ministru pisal. Ta Beks je ravno taisti predstojnik jezuitskega reda, ki ga je pred dvoma mesecema francoska „Illustrationu priobčila kot nasprotni ideal prezvičenega jugoslovanskega mecena Stros-majerja. — lbksovo obširno pismo popolnoma zamota osnovni učni načrt in vse avstrijsko šolstvo, naj je to v posvetnih ali rodovskih roknh. V njegovih očeh vse naše gimnazijo niBO vredne piš't vdova ranj" Ai Hlxa /e osem let e- tfj "J Kazne stvari. (Naznanilo.) Ker namerava dramatično društvo v prihodnji gledališki saisoni napravljati vsak Bračko Miha od sv. Tomaža v mesec po tri predstave, bode treba odboru nekoliko stopijo 86. gg.: Zmazek Franc pevskih in igralnih moči stalno angažirati, ker le tako bode mogoče izpolniti to nalogo. Obrača se tedaj odbor do pevk in pevcev za veče naloge, kakor tudi do igralnih moči sploh, ki bi bili volje stopiti v zvezo z dramatičnim društvom in ki imajo potrebne zmožnosti, da se oglase pri odboru, kteremu naj naznanijo svoje predloge do 20. avgusta t. 1. V Ljubljani 1. avgusta. Odbor. (Iz odborovih sej dram. društva.) V občnem zboru dne 29. maja izvoljeni novi odbor je imel do zdaj tri seje. V prvi seji se je razdelil odbor tako-le: Predsednik g. Gr a s se 11 i, blagajnik g. Žagar (oba voljena v občnem zboru), tajnik g. Nolli Josip; v znanstvenem razdelku so gg.: Erjavec, Stritar, Guttman, Grasselli, dr. Poki u-kar, Šolar, Žagar; v igralnem razdelku gg.: dr. Bleiwei8, Drenik, Nolli Josip, Rav-1 nikar, Valenta. V vseh treh sejah pečal so je odbor najbolj s zimo, z vprašanjem o glavnih pevskih in tudi igralnih moči in z raznimi osebnimi zadevami. Dne 15. julija se jo začel trimesečni kurs slovenskega jezika za gospodičine. Igralni odsek je sestavil pregled iger za prihodnjo saisono in se obrnil na razne strani zarad novih operet in iger. Za potrebne spremembe pravil se je volil poseben odsek treh odbornikov, ki bodo o tem poročali. Da se budi med našo mladino veselje do dramatike, odločil je odbor 100 iztisov „priročne knjige za glediške diletante* dijakom slovenskih učilišč po znižani ceni. Iz poročil tajnikovih je razvidno, da je bil odbor v teh dveh mesecih na vse strani delaven, sprejelo se je ksj novih iger ter nazaj poslalo pisateljem nekaj sposobnih rokopisov, g. dr. Dosta podaril je društvu iz zapuščine rajneega svojega očeta lepo zbirko dramatičnih del ter izdatno obogatil društveno knjižnico, za kar se je odbor srčno zahvalil. Pristopilo jo novih podpornih udov 12 in 1 ustanovnik, pač le malo šte-vilce, ki nikakor ne ustreza nadam, ktero so bile žo večkrat tu izrečene. Če bode dozdaj gotovo delavno društvo opešalo vsled prevelike mlačnosti slovenskih domoljubov, krivo no bode ono! .1. N. * (Imenovanje). Nj. Veličastvo je •/. najvišim sklepom 26. julija za ude deželnega šolskega svela na Kranjskem za postavno opravilno dobo imenovalo stolnega dekana dra. J. Pogača rja, korarja Jurija Savraschni g-a, više realke profesorja M. Pelo r-ne la in ljudskega učitelja And. P r a p r o t n i k a. (Wien. Ztg. 2. avg. 1870.) * (G 1 a v n a š o 1 a c. k. rudnika v Idriji) je izdala prav zanimljivo letuo sporočilo. Iz šolskih veBti izvedamo, da je to šolo obiskavalo vsega vkup 635 učencev in učenk, med temi je 516 obiskovalcev in obiskovalk vsakdanjo šole. Učilo je letos f) učiteljev in 2 učiteljici. Med učnimi predmeti nahajamo tudi : risanje, godbo, petje, dekliška obrtnijska dela, sadjo-rejo, telovadbo. Šolska sporočila so naznanjena nemško in slovensko ; vse hvale vredna je korektna pisava slovenskih imen. Prav lep dodatek sporoeihi je slovenski sestavek : „ I d r i j s k e g a rudnika z g o d o v i n- Irdatelj in vrednik .iolon To m* I* dne 23. t. m Vsaki teden je bil ta mož v g. dekanovi hiši ter je celo pismeno baral po ovem „polajšauji", toda brez vspeka. Zakaj ? V začetku t. J. je bilo tu-kajšno cerkovno oskrbništvo slovo dalo dekanijskemu obhodniku, kj jo tirjal pivusoko plačilo, ter je č. g dekanu v Tominu n:\rocilo, naj vse reči po našem občinskem obhodniku pošilja, da se hrezpohvbni stroški cerkvi prihranijo. Ta beseda za blagor cerkve izrečenu ni padla na rodovitno zemljo ; č. g. dekan je pošiljal potle kakor prej vso le po svojem trabantu. Tega raz-žaljivega postopanja se naše cerkovno oskrbništvo ni ustrašilo, ker je bilo prepričano, da tirja le pravično reč, in da pravična reč prej li slej zmagati mora. Zato ni hotelo prejeli ničesar več od g. dekanovega trabanta niti potnine mu plačati, ampak mu je vselej na silne ponudbe dalo odgovor : Vas ne potrebujemo. Po tej poti ;,e šlo celega pol leta. In glej čudo I Vsa duhovska in neduhovska opravila so se vršila pri nas redno kakor tam. kjer so g. dekanovomu obhodniku cerkovne de-rv. narje v roko naštevali brez vgovora. Zdaj reci kdo, da je tako naštevanje naši cerkvi potrebno, koristno! Ko mine pol leta. se naveliča č. g. dekan gledati ove liste, pisma, knjige, ki mu jih je njegov trabant, nazaj donašal, ter jih zveze v en obširen zavitek pa nese na pošto misleč: Naj gre naprej, da mi ne bo na v Sromlah, Cernko poti ! Šlo je ; pa kam ? Vsak bo rekel : Na Ponikve. Iu vendar ni res. Poštarski konj je moral to šaro nazaj v Gorico peljati previsoko častitljivemu k. nadškof, ordi-nnriatu na razgled in od ondi nazaj v Tomiu na pošto, Tu jo je zdaj prevzel naš občinski obhodnih ter brezplačno na Ponikve prinesel. In tako se je še le v juliju spoluilo, kar je naše cerk. oskrbništvo že v januarju zahtevalo. Vsled tega je prišlo toliko pisem prepozno, med njimi tudi „polajšanje 40 danskega posta." Zdaj s ali svol, kaka svojeglavnost vladari v naših vjših krogih, kjer se zavoljo sebičnih namenov visoko ker-ščauske dolžnosti v nemar puščajo, in to vkljub dobremu opominovanju nižih krogov. Na Toniinskem 26. aprila 1870, A. Ž. Bog vikar. i^sr Jaz Viljelmina Rix vse depotn razpustila sem kot vdovn ranjk. dra. ■ '/iJLi^j« 7 •«■•>>*■». 4. za m J ponarejavanja. Moja dina in sama izdelovnl- ka prave in nepokvarjene nr i g i nal - p n s t e 1'oin-padour. ker le jaz poznam skrivnost priprav-ljenja. S tem torej naznanjam, da su odsebmal omenjena pasta Fompadour nepopačena dobiva left stanovanji na* Prava P a s 1 ■) Ko bi no imela ljenega vspelia, bode m prava pasta Pompadour, ijtudi i-arobna pasta ime-'Jhiovana, nikdnr ne ostane n) brez vspeha, ki je vzvišen S nad vsaku pričakovanje, II* I edino garaniOV niio sreil-1''(fjstvo za hitro tu ne/.mot-J^ljivo odpravljanje vseh !Jj mozoljev na obrazi, sa-zaže-ftfjjeveev, peg, Sinj in ogor-iFo"cev. Garancija jo tako V mojem Dunaj i, LeopoUlHtndt, (0 denar brez ovir nnzn jH tovn, da se denar rctoili' groRBe Mobrongasse 14, l M pnslnl. Vjf)P°*nje' ko bi vspehi izo- Stiegc Thiir ij'j; svarim,1« .. " stali. Piskerc te izvrstne naj se nikjer drugje ne "* Li'V'^«J»rOi:«..i..;«ip3jiJi* pasto s podukom l f. SOkr. kupuje, ker zdaj nimam Po#IMa se po pov/emi u v ni depota ni filiale in sem fNaelmabme). %alivalna piNiiia n<» ra*f*la»ujo. ■na t..-• uttMvu^NU mm . m......i-- -1 "trag*-1"i Naznanilo. Kdor zeli zgubljeno prebavnoat zopet doseči, naj se posluži brez odloga BIt'3"- iz plcmmshih zelišč i /VIponls.rttii.ter—I aquor), Ta od najizvedenejib zdravnikov priporočeni lek proti prebavni moti se dobi zalogi lekarja VVallrand Ottmar Bernhard-a vSalcbnrgi in Minihovem, kakor tudi pri Vraiac*€»£ii W aitle-u. tr^oveie na % raiiNkcm eklenioa a podukom po 70 kr. a. v. (3) Joč* Voćnjak In drugI 99