FOR Freedom AND Justice NO. 74 Ameriška fciiTi i a ?i r AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ~NA MORNING newspaper AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, October 1, 1985 VOL. LXXXVII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Teroristi ugrabili štiri sovjetske diplomate v Bejrutu — Zahtevajo posredovanje ZSSR v bojih v severnem mestu Tripoli BEJRUT, Libanon — Včeraj so teroristi, ki baje pripadajo muslimanskemu gibanju Džihad, ugrabili štiri sovjetske državljane. Trije od sovjetov so diplomati, četrti je pa zdravnik v sovjetskem poslaništvu. Gre za prvo ugrabitev sovjetskih državljanov. Predstavniki ugrabiteljev so poklicali po telefonu zahodne poročevalske agencije in dejali, da bodo talce usmrtili, ako ZSSR ne bo posredovala v bojih, ki potekajo zadnje dni v severnem obalnem mestu Tripoliju. V tem mestu namreč napadajo pripadnike Džihad m druge muslimanske skupine oborožene levičarske enote, ki jih podpira Sirija. Ker dobiva Sirija orožje od ZSSR, ugrabitelji sovjetskih državljanov zahtevajo sovjetski Pritisk na Sirijo, naj le-ta ustavi napade v Tripoliju. Najnovejša poročila iz Bejruta danes zjutraj trdijo, da bodo ugrabitelji že v nekah urah začeli ubijati talce enega za drugega, ako ZSSR ne bo javno obžalovala dogodkov v Tripoliju. Sovjetska sredstva javnega obveščanja še niso v ZSSR poročala 0 ugrabitvi diplomatov. Nič novega o ameriških talcih Muslimanski Džihad gibanje menda zadržuje tudi 6 ameriških in 4 francoske državljane. Predstavniki Džhida trdijo, da bodo vsi talci izpuščeni, ko bodo v Kuvejtu izpulili 17 priprtih teroristov, pripadnikov Dži-hada. Ti teroristi so odgovorni za vrsto bombnih napadov v Kuvejtu leta 1983. V zadnjih dneh so predstavniki Džihada dejali, da se bodo vsi ameriški talci udeležili tiskov-ne konference, vendar do te še ni prišlo. Po dskovni konferenci, so trdili, v Džihadu, bodo ZDA nosile polno odgovornost za var-n°st talcev. Džihad namreč zahteva od naj pritiska na Kuvejt glede izpustitve Pfiprtih teroristov, tega pa ZDA nočejo storiti. Reagan sprejel kralj Hussein v Beli hiši WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Predsednik Ronald Reagan sprejel v Beli hiši Jordanski kralj Hussein, ki je na obisku v ^A. Reagan je podprl Husseinovo pobudo za od Združenih narodov sponzorirano kon-ferenco o Srednjem vzhodu. Sporna točka v jtrožnih neposrednih pogajanjih med Izrae-°m in Palestincem je še vedno vloga PLO, kl je v izraelskih očeh teroristična organizacija. Kralj Hussein je soglašal z Reaganom, a mora PLO vodstvo z Jasirjem Arafatom na Čelu izrecno priznati pravico Izraela do obstoja. Druga sporna točka med Jordanijo in DA je predlog ZDA za prodajo oziroma °bavo Jordaniji sodobno orožje v skupni Čednosti 1,55 milijarde dolarjev. Pobuda je 'gnila precej prahu v zveznem kongresu, r J* nasprotujejo predvsem poslanci, ki so | no naklonjeni Izraelu. Izrael se boji, da slr k tobko sodobnega orožja v jordanij-n rokah pomenila nevarnost za izraelsko ^.fnost. Med Jordanijo in Izraelom namreč nobene mirovne pogodbe, državi tudi ni-ata diplomatskih odnosov. eagan želi imenovati Margaret Heckler *a poslanico v Irski — Njen odhod iz administracija zahteva Donald Regan pr Washington, d.c. — včeraj je sednik Reagan prosil tajnico tajništva za histaVStV° 'n socialno skrbstvo v svoji admi-raciji Margaret Heckler, naj postane po- slanica ZDA v Irski. Hecklerjeva je prosila za nekaj dni časa predno bi odločila, ali bo ponudbo sprejela. Jasno je namreč, da 54-letna Hecklerjeva noče zapustiti Reaganovo vlado, da pa predsednik želi, da odide. Dobro poučeni viri v Beli hiši .menijo, da je v ozadju igre Reaganov najtesnejši svetovalec v Beli hiši Donald Regan, bivši zakladni tajnik. Regan je mnenja, da Hecklerjeva ne vodi svojega tajništva dovolj učinkovito. Predsednikov tiskovni predstavnik Larry Speakes je dejal, da je ambasadorsko mesto v Irski pomembnejša služba kot je vodenje tajništva za zdravstvo in socialno skrbstvo. Nihče od novinarjev ni te trditve vzel resno, predvsem zato, ker je sedaj Hecklerjeva članica Reaganove vlade, njeno tajništvo pa razpolaga z letnim proračunom okrog 300 milijard dolarjev. Sovjeti predlagali skupno 50-odstotno znižanje napadalnega orožja - Podrobnosti nove sovjetske pobude še niso znane ŽENEVA, Švi. — Včeraj so sovjetski pogajalci na pogajanji)! ZDA-ZSSR o omejevanju jedrske oborožitve predlagale 50-od-stotno znižanje napadalnega orožja, ki ga imata velesili. Na današnjem sestanku pojasnjujejo sovjetski delegati podrobnosti nove pobude. Prva ameriška reakcija je bila sicer pozitivna, češ da sovjetski predlog omogoča resnejša pogajanja. "z* Viktoi V. Karpov, ki votli sovjetsko delegacijo, je dejal, da bo uspeh pogajanj odvisen v celoti od ameriškega reagiranja na sovjetsko pobudo. Znano je, da želijo Sovjeti prisiliti predsednika Reagana, naj ustavi svoj raziskovalni program »vojna zvezd«, Reagan in tudi ameriški pogajalci pa vztrajajo na stališču, da ni mogoče misliti na kakšno omejevanje tega programa. Nihče ni pričakuje kakega sporazuma med ZDA in ZSSR pred srečanjem med Reaganom in sovjetskim voditeljem Mihailom S. Gorbačovom v Ženevi 19. in 20. novembra. Včeraj je Bela hiša objavila vest, da bo imel Reagan srečanje na vrhu v New Yorku z voditelji Anglije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in Zvezne republike Nemčije. - Kratke vesti - Johannesburg, J. Af. — Včeraj je južnoafriški predsednik Pieter W. Botha obljubil črnski večini v državi več političnih pravic, zopet pa je odklonil možnost enakopravne volilne pravice. Splošna volilna pravica za črnce bi pomenila diktaturo najmočnejše črnske skupine, je dejal Botha, ki je sicer govoril zelo splošno. Opazovalci južnoafriških političnih razmer menijo, da govor Bothe ne pomeni bistvenega napredka glede odprave sistema apartheida. Mexico City, Me. — Reševalci še iščejo osebe, ki so preživele dveh velikih potresov 19. in 20. septembra. Sedaj je pa malo upanja, da bodo koga našli še živečega. V mehiškem stolnem mestu je umrlo najmanj 4600 ljudi, več kot tisoč jih še pogrešajo. Med žrtvami je najmanj 9 Amerikancev, 24 pa še pogrešajo. Ti so bili v velikih hotelih v središču mesta, ki sta jih potresa uničila, zato je malo verjeti, da so pogrešanci še živi. Panama City, Pan. — Ostavko je podal panamski predsednik Nicolas Ardito Bar-letta. Njegov odhod je menda zahtevala vojska. Bil je prvi svobodno izvoljeni predsednik Paname v zadnjih 16 letih. Nasledil ga je podpredsednik Eric Arturo Delvalle. Iz Clevelanda in okolice Pečenje školjk in Slejkov— St. Clair Hunting & Rifle Club vabi bralce na Lovsko farmo v nedeljo, 6. oktobra, za pečenje školjk oziroma Slejkov. Na voljo bodo od 1. ure pop. dalje. Lovska farma je na 6499 Ravenna Rd. Za informacije lahko pokličite Jožeta Caha na 261-5987. Prihodnji teden— Urednik A.D. je bil povabljen od State Departmenta v Washingtonu, da se udeleži celodnevnega programa, ki bo v četrtek, 10. oktobra, v prostorih State Departmenta. Govorili bodo razni uradniki, zvečer bo pa priredil sprejem za udeležence državni tajnik George Shultz. Zaradi urednikove odsotnosti, bo treba A.D. za petek, 11. oktobra, pripraviti precej vnaprej, zato so dopisniki in drugi bralci, ki bodo imeli dopise ali poročila za to izdajo, da jih dostavijo do naše pisarne vsaj to prihodnjega torka. Spominski darovi za študente- Za študente v Mohorjevih domovih so darovali sledeči dobrotniki: $20 Josephine Juhant v spomin na pok. moža Jožeta in sina Janeza; v spomin na umrlega Antona Zabukovec sta darovali $10 Paula Adamič in $10 Josephine Kovač; John M. Petrič je pa daroval $10 v spomin na pok. Marijo Balažič. Za darove se lepo zahvaljuje poverjenik Mohorjeve J. Prosen. Družabni večer— Tabor, DSPB Cleveland, sporoča članstvu in vsej javnosti, da lahko dobite vstopnice za družabni večer, ki bo v soboto, 19. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave., ako pokličete tel. št. 851-4961 ali pa 943-4681. Za Slomškovo kosilo— Vstopnice za Slomškovo kosilo, ki bo v nedeljo, 20. oktobra, v dvorani pri Sv. Vidu, so že v predprodaji. Imajo jih: John Petrič 481-3762 Julka Smole 391-6547 Vinko Rozman 881-2852 ga. Rudi Kolarič 944-1523 Frank Urankar 531-8982 Občni zbor— Občni zbor balincarskega krožka S.P. bo v nedeljo, 13. okt., ob treh pop. na Slovenski pristavi. Vsi člani vabljeni. Glasbena Matica vabi— Pevski zbor Glasbena Matica vabi na svoj koncert in večerjo s plesom, ki bo v soboto, 19. oktobra, v Slovenskem narodnem domu. Večerjo bodo servirali ob 7. uri zvečer. Vstopnice so po $12.50 in jih lahko dobite pri članih zbora ali pa lahko pokličete Johna Vatovec na 621-7151 (do 4.30 pop.), zvečer in ob koncu tedna pa na 524-4053. Uspešno okreva— Pretekli četrtek je v Cleveland Clinic bolnišnici uspešno prestala operacijo ga. Madeline Debevec, žena lastnika A.D. Jamesa. Zdravniki pravijo, da ga. Debevec zelo hitro okreva. Koncert »Fantov na vasi«— To soboto zvečer ob sedmih bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. letni koncert »Fantov na vasi«. Gostoval bo pevski zbor »Zvon« iz Fairfielda, navzoči bodo tudi torontski »Fantje«. Vstopnice boste lahko dobili tudi pri blagajni na večer koncerta. Koncert Marijinih pesmi— To nedeljo popoldne ob dveh ste vabljeni v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za koncert Marijinih in nabožnih pesmi. Pel bo zbor »Fantje na vasi« iz Toronta. Vstopnine ni. Pridite! Volitve danes— Danes so v našem mestu primarne volitve v vseh vardah in seveda tudi za župana mesta. Kot kaže, v collinwoodski var-di ima odbornik Michael Polenšek prednost, v senklerski pa ima mestni zastopnik Cio-lek močnega tekmeca v Gus Frangosu. Najbrž bosta Ciolek in Frangus tekmovala tudi na rednih volitvah 5. novembra. Aktivni so štirji kandidati za županovo mesto. Zanesljivo vodi župan Voino-vich, vprašanje je torej, kdo bo njegov tekmec 5. novembra: Gary Kucinich ali črnski kandidat William Barrett. Sodniki na teh primarnih volitvah ne tekmujejo, zato bo treba za sodnika Edmunda Turka počakati do 5. novembra. Turk pa ima močno nasprotnico v osebi bivše sodnice Sara Harper. Izpolnite svojo državljansko dolžnost in volite! Volišča bodo odprta do 7.30 zvečer. LILIJA ima sestanek— Dramsko društvo Lilija ima svoj mesečni sestanek v ponedeljek, 7. oktobra, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima sejo v torek, 8. oktobra, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Članice vabljene. VREME Pretežno oblačno in vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 57° F. Spremenljivo oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 58° F. V četrtek pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 62° F. Tudi za petek napovedujejo sončno vreme. Najvišja temperatura bo okoli 65° F. Jesen je tu. Ha-Hec-Hi-Ho*Humor! 'i, 1 > / Skuham/ an pogrel MECAN NESPORAZUM Bogat filmski zvezdnik je kupil svoji materi za njen rojstni dan papigo, ki je govorila v sedmih jezikih in je bila edina te vrste na svetu. Res, da je moral odšteti za njo 10.000 dolarjev, ampak, kadar gre za mater, vsota ni važna. Ker je papiga znala tudi peti v treh jezikih, je bil prepričan, da se bo mati zabavala in kratkočasila z njo še mnogo let. Čez nekaj dni jo pokliče po telefonu in vpraša, kako se ji dopade »ptič«. Malo je manjkalo, da ni padel v nezavest, ko je slišal njen odgovor: »Hvala, sine, tako okusnega mesa že dolgo nisem jedla.« »Ampak, mamal To vendar ni bil mlad fazan, to je bila papiga, ki je znala govoriti sedem jezikov!« »Zakaj pa potem ni nič rekla, ko sem jo dajala v peč?« Pri končnem izpitu, dober mesec pred posvetitvijo, je vprašal škof bogoslovca, kaj bi storil, če bi bil na otoku, kjer ni nobene vode(l), le nekaj juhe na peči in bi nujno moral krstiti otroka, ki lahko vsak čas umre. Bogoslovec je odgovoril: »Če bi bila tista juha na peči taka, kot jo dobivamo mi študentje, bi otroka mirno krstil. Če pa taka, kot jo dobivate vi gospodje, bi ga pa mazilil.« Honey, you always say I am overdrawn. Did it ever occur to you, that you might be under-deposited? Neki na smrt obsojeni kriminalec, ki je izčrpal že vse možnosti do nadaljnjih prizivov, si je za zadnjo željo izvolil buteljko vina letnika 1997. - Can February march? - No, but April may. Poskusil sem dobiti nov avto za ženo, ampak noben ni maral zamenjati. Prelistal sem oba dela knjige »Bojevniki za mir«. V Vestniku sem bral pripombo, da je tukaj najbrž mišljen mir na pokopališčih. Koliko kvizlingov, denunciantov, okupatorjevih hlapcev, verskih fanatikov in teroristov je imela uboga Jugoslavija prva leta po vojni! In kakšna sreča, da je končno vse dosegla pravična roka Udbe. Kaj pa škof Vovk? Ali je bil tudi on verski fanatik, da so ga kar na cesti z bencinom polili in zažgali? MINISTER: »Do you take this woman for butter or for wurst?« GROOM: »Oh, liver alone! I never sausage nerve!« - Kdo lahko skoči višje, kot novi Sohio building v mestu? - Vsakdo. Saj Sohio building sploh ne skače! Na gasilski postaji zazvoni telefon. Oglasi se razburjen ženski glas. »Mlad moški skuša priti skozi okno v mojo spalnico.« »Tukaj je gasilska postaja, ne policijska,« pojasni dežurni. »Saj vem, ampak on vendar potrebuje daljšo lojtro in te imate vi.« Obisk iz Rima CHICAGO, 111. - Skozi poletne tedne smo imeli obisk dveh oseb, ki delata za Slomška. Prišla sta dr. p. Bruno Korošak in dr. Maksimilijan Jezernik. P. Bruno je prišel v Lemont 28. junija in tako je imel priliko, da se je udeležil Slomškovega romanja in zborovanja v Lemontu 30. junija. Na tem zborovanju, ki so se ga udeležili člani krožkov iz Chicage in Clevelanda, je p. Bruno na kratko poročal, kaj se dela za Slomška in kako daleč smo prišli s procesom. Pater je posebno poudaril, da danes predvsem rabimo molitve in čudeže. Zato bi se naj goreče priporočali Slomškovi priprošnji. Dne 1. julija je p. Beno peljal p. Bruna v Marquette, kjer je delal celo poletje za Baragovo zadevo. P. Bruno je bil še na Baragovih dnevih na otoku Mackinac, kjer je govoril pri slovenski sv. maši. Dne 6. septembra je p. Bruno odletel proti Rimu. Sredi avgusta je prišel v ZDA dr. Maksimilijan Jezernik, ki je sicer bil poslan po Vatikanu v Južno Ameriko, da bi se zanimal za stanje v tamkajšnjih seminiščih. Nazaj grede se je ustavil tudi v Chicagu. Njegov obisk je bil zelo kratek. Dne 21. avgusta sem ga malo peljal po Chicagu, obiskal je go. Hozian, Lemont in sv. Jožef v Jolietu. Nato je nadaljeval pot v Cleveland, kjer se je sestal s člani clevelandskega Slomškovega krožka. Od Clevelanda je odšel v New York, Washington, Toronto in končno nazaj v Rim. P. Bruno in msgr. Jezernik sta veliko govorila o delu, ki mora biti izvršeno in predloženo sv. Cervki, preden Ona izreče končno sodbo o svetosti našega škofa Slomška. Msgr. Jezernik je še posebno poudarjal, naj bi se Slovenci zaupno zatekali k Slomšku, možu, ki je toliko naredil za slovenski narod. Naj omenim še, da oba Slomškova krožka, v Chicagu in Clevelandu, pripravljata kosilo: v Chicagu bo 29. septembra, v Clevelandu pa 20. oktobra. Lani so v Clevelandu na kosilu servirali nad 800 obrokov. Dobiček teh kosil pomaga finančno kriti stroške, ki jih ima dr. Jezernik pri procesnem delu za Slomška. S tem da pomagamo Slomšku na oltar, dokazujemo, koliko cenimo njegovo delo za slovenski narod. P. Atanazij Nabirka za obnovo Kipa svobode (Nadaljevanje s str. 2) Tisti, ki bi radi prispevali, naj naslovijo čeke na »Slovenians for the Lady« in naj jih pošljejo na glavni urad KSKJ na 2439 Glenwood Ave., Joliet, IL 60435. Mnogi slovenske organizacije kot tudi posamezniki so seveda že prispevali k veliki akciji za temeljito obnovo Kipa svobode. Obnova naj bi bila Tone Arko: CONFITEOR... n. Vožnja proti Ljubljani je bila dokaj nevznemirljiva. Ko sem končno pripeljal v mesto, sem si želel najprej poiskati prenočišče. Pri sebi sem imel seznam ljubljanskih hotelov. Ustavil sem se pri mnogih hotelih in povprašal po sebi, ker si nisem vnaprej nič rezerviral. Nisem namreč prej vedel, kdaj bom v Ljubljano prišel. Toda hotel za hotdorpvjsdfeiis, zaseden. Bilo je že pozno zvečer. Nazadnje mi je ostal še samo Hotel Bellevue, toda tega hotela nikakor nisem mogel najti. Iskal sem in iskal sem, a brez uspeha. Čeprav ni bilo najti na ulici bogvekakj ljudi ob pozni uri, sem vseeno našel pešca tu in tam ter začel povpraševati, kje naj bi bil ta Hotel Bellevue. Vsaki pa je zmajal z glavo in se opravičil, da ne ve. Ko sem tako vprašal že kakega petega ali šestega in še vedno brez uspeha, se mi je začela zdeti stvar malo sumljiva. Kaj za vraga je to? Saj vendar govorim slovensko, sem si mislil. Ali so vsi za luno, ali pa že tudi mene luna nese? Ko sem naletel na naslednjega mimoidočega, sem iz žepa potegnil moj seznam hotelov in mu pokazal ime hotela, ki ga iščem.' »Aaaa,« je malo zapel, »hotel Belvi!« Jaz sem namreč izgovarjal Bellevue na angleški način, to je »Belvju«. Šele sedaj sem razumel, zakaj so drug za drugim zmajevali z glavo. Ime pač izgovarjajo na originalni francoski način. Neznanec mi je hitro podal navodila in v dobrih petih minutah sem hotel našel. Obdan je precej z drevjem in ga zato takoj ne opažiš. Tudi ta hotel je bil vsaj uradno zaseden. Toda nekateri »posvečeni tovariši« se baje niso prikazali in je zato ostalo več sob praznih. Zaradi pozne ure jih niso več pričakovali in tako sem končno dobil prenočišče. Ker sem bil že več ur za volanom — vozil sem iz avstrijskega Gradca do Ljubljane brez prestanka — sem bil tudi pošteno lačen. Vrnil sem se k recepciji in vprašal, kje bi kaj dobil za pod zob. Uslužbenci so se malo spogledali in dejali, da je ob tej uri (bilo je že blizu pol dvanajstih) odprta končana do 1. oktobra 1986, do takrat pa naj bi Slovenci v solidarnostni akciji zbrali v kampanji »Slovenians for the Lady« zaželeno vsoto sto tisoč dolarjev. Nacionalno kampanjo oziroma nabirko v sklad za obnovo Kipa svobode vodi Lee lacocca, predsednik Chrysler Corp., katerega starša sta prispela v Ameriko kot naseljenca iz Italije in se najprvo ustavila na otoku Ellis. Ur. v vsej Ljubljani samo ena dežurna gostilna. Vprašal sem, kje je? Nekdo iz recepcije mi je precej časa razlagal, kje je in kako se tja pride, toda mi ni mogel prav razložiti. Zopet je poskušal, a mi še vedno ni bilo prav jasno. Končno je stopil zraven šef recepcije. Rekel mi je, naj počakam točno do pol dvanaj-. ste. Ob tej uri bo on končal fiislužbo, ponudil pa se je, da me bo nato pospremil do te gostilne. Sprejel sem ponudbo in;ob dogovorjenem času sva odšla. Ko sva odrinila, mi je začel spremljevalec pripovedovati, da je bil več let v Avstraliji in da zna angleško ter je takoj nato začel govoriti v angleškem jeziku. No, namesto, da bi jaz prakticiral materinščino, kar sem izrecno želel, je pa začel z menoj prakticirati angleščino. Povedal mi je, da zna zelo dobro angleško ter da redno bere angleške klasike. Če se prav spominjam, reke mi je, da je ravno takrat prebiral neko delo poznanega ameriškega pisatelja Jacka Londona. Ljubljana seveda ni New York ali Chicago, zato sva bila kar hitro na cilju. Ko sem iz* stopil iz avta, sem zaslišal iz smeri tiste gostilne precej trušča in glasno vpitje in govorico, podobno oni na meji, P°' mešano z glasbenimi zvoki- Tudi ženski glasovi so bili vmes. Jasno je bilo še, da so bili ti ljudje že pod precejšnjim vplivom alkohola. Spremljevalec me je popelj3* nekoliko vstran od največjeg3 šuma. Sedla sva. Od časa ^ časa sem pogledal v slTier’ koder je ves trušč prihajal- ^ so tiste ženske sem in tja vp tie v svoje hreščanje tudi kakšno slovensko besedo, se sklepal, da so Slovenke, spremljevalec je opazil mo vprašljive poglede in mi za pojasnjevati, da so to južni jaki, ženske pa so Slovenke, jim za primerno prodajajo svoje čare. 0 . sem v rodni domovini naJPRj| naletel na najnižji e*ement‘. n0 sem precej razočaran, Pose pa še, ker se je ta element P nujal ljudem, ki so b.l^P. mojem mnenju, na sc lestvici. Torej primer soci stičnega napredka in vn0^'.-n. tudi primer »bratstva in e stva«. Šele sedaj sem razarn j zakaj so se v hotelu usluž e med seboj spogledali, k0 bila ta gostilna omenjena. ^ S spremljevalcem sva se^ pogovarjala o tem in °n , Med drugim me je vPrap0. zakaj smo šli v Ameriko. jasnil sem mu, da je bu ^ oče domobranec in da je zato naš odhod nujen in P®1 ^ ben. Tega odgovora men 3 pričakoval. Kar nekam za žal je in rekel ter večkrat p° vil, da se bom moral v ji še marsikaj naučiti- AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: RT. REV. MSGR. LOUIS B. BAZNIK NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AO (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Poreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Phdays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home Publ.h 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 _ isned every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 74 Tuesday, October 1, 1985 Slovenske šolske sestre ob svoji 75-letnici V Maribor jih je poklical škof Anton Martin Slomšek kot Slovenske šolske sestre I. 1 864. V Združene države Ame-r‘ke so jih pa poklicali slovenski in hrvatski župniki, da bi Vz9ajale dobro in verno mladino. Ne bilo bi prav, če bi delo teh sester-misijonark prezrli v naši izseljeniški zgodovini. Njim je torej namenjen ta skromen članek v priznanje in 2ahvalo. Prve štiri sestre so se 21. septembra 1 909 odravile na p°t v Ameriko, v Kansas City, Kansas, kamor jih je povabil hrvatski župnik Martin D. Krmpotič. V New Yorku jih je sprejel p. Kazimir Zakrajšek, dal jih je na vlak in po šestih ^neh so dospele do cilja. Čakalo jih je 200 otrok. Takoj so Pr'čele z delom. Leta 1912 so prišle za njimi še štiri druge ®estre, in po vojski leta 1919 še devet sester iz Maribora, jj^dtem so vstopala k njim mlada dekleta slovenskih staraj tako so imele I. 1 925 že 1 5 novink. Že leta 1 923 je Kralj ustanovljena samostojna Provincija Sester Kristusa Ja s sedežem v Lemontu. V vseh njih letih od prihoda do ar|es so učile v 22 različnih župnijah, vendar so morale 2aradi finančnih razlogov ali pomanjkanja otrok 11 šol opustiti. Za popolnejši pregled, sledim njihovemu delu po naših r2avah po abecednem redu. I • — V Etiwanda, Kalif, jih je župnik Franc Horvat po-vabil v Slomškovo šolo I. 1965. Učile so tu samo 19 let, er se je šola preveč razširila. Z žalostjo so to šolo zapustile '• 1984. 2- — V državi Illinois učijo sestre v osmih šolah. Začele a° leta 1 91 2 v župniji Marijinega Rojstva v Jolietu in po 73 6Hh še vedno učijo v tej župnijski šoli. Leta 1915 so bile °vab|jene na hrvatsko faro Srca Jezusovega v Chicago, in 6 sedaj po 70 letih pridno delajo v šoli mešanih narodno-h- Na slovenski župniji sv. Roka v LaSalle, III. so bile le eno in sicer 1 919/1920. Ko je p. Kazimir leta 1 922 dovršil . lo Pri cerkvi sv. Štefana, so slovenske sestre takoj prišle uČijo tu že 63 let. Čeprav pri Sv. Juriju v South Chicago $e imeli slovensko šolo, so sestre tja hodile učit našo ^adino; šele 1950 so zgradili svojo župnijsko šolo in tam . vedno pridno učijo sestre. V hrvatski cerkvi Presv. Tro-Ce v Chicagu učijo že od I. 1915. Prevzele so šolo v ^asca, m. | 1963 in v Bolingbrook, III. Veliko skrb posve-I ^eJ° sestre svoji lastni šoli — Mount Assisi Academy v koritu že od leta 1951. 3. ~ v Gary, Indiana, kjer je bil župnik p. Mirko 0dina, naše sestre učijo že od leta 1921. s ~ Ostale so zveste svojemu prvemu misijonu v Kan-OsL ^ansas oc* 1909 do danes in učijo v šoli ter rbujejo sirotišnico za otroke. I — Leta 1 920 jih je hrvatska fara sv. Pavla v Cleve-ig u Povabila; odzvale so se in učile tam 50 let do I. t °- Prav tako so rade šle v slovensko faro sv. Kristine v c,id, Ohio, kjer že učijo od I. 1928. Deset let so učile tudi slovenski fari v Barbertonu, Ohio (1960-1970). Drobtinice, sladke in žaltave O romanju v Frank CLEVELAND, O. - Starček sem si še eno malo daljšo »furo« pred zimo privoščil. Poromal sem k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio. V našem romarskem vozu, ki smo ga ono nedeljo, 22. septembra zjutraj, napolnili pred cerkvijo Marije Vnebovzete, smo bili vsi »fejst« ljudje — nasmejanih, zadovoljnih obrazov. Med pičlo dvourno vožnjo smo, kakor se romarjem spodobi, molili in peli. Jaz, kmet od vrha do tal, sem med vožnjo pasel oči po velikih koruznih njivah in sem bil vesel samega sebe ob mislih, da bomo še jedli polento in koruzne žgance. Tam v Franku sem šel v cerkvico, v klopi na pol klečal in na pol sedel, pričel z molitvijo veselega dela rožnega venca, končal pa tam: ki si svojo Mater v nebesih kronal. Res nisem imel kakšnih neumnih misli. Ne, gledal sem lepa, barvasta okna poslikana z božjimi podobami, pa križev pot po stenah se mi je zelo lep zdel. Za vernega starejšega človeka je nekaj ob gledanju podob, ki ponazarjajo Kristusovo trpljenje. Po nekaterih novih, modernih cerkvah — Bog mi to kritiko odpusti — pa visi navkriž nekaj robatih polen s pripisom kot, na primer, Jezusa pribijejo na križ. Človeku takega testa kakor sem jaz, se bolj smili tisti, ki se je tisto spakovanje zmislil, in duhovno gospod, ki je dovolil ropotijo na steno obesiti, kakor sam Križani. Cerkvica v Franku je majhna, romarjev različnih narodnosti pa je vsako leto leč, zato so si ondotni gospodje pomagali na svojevrstni način — postavili so novo, odprto cerkev, samo streha v obliki sklenjenih molečih rok (praying hands). Pod to lepo, obširno streho je prijetna senca in se ni treba bati nenadnega dežja — pozimi pa bi ne bilo kaj prida tam sedeti. Tam pred pričetkom sv. maše smo se malo spozabili in smo napravili tak »živ-žav«, kakor da bi bili v koncertni dvorani. Upajmo, da nam je Bog to odpustil, saj nismo bili hudobni, le malo prezgovorni. Lepo pa smo se zadržali, molili in peli pri naši sv. maši, ki jo je daroval prevzv. škof Edward Pevec ob somaševanju č.g. P. Krajnika in č.p. Fortu-nata. Maša je bila darovana za vse žrtve vojne in revolucije. V pridigi se je p. Fortunat to leto posebno lepo spominjal v vojski in revoluciji padlih, še posebno lepo je omenjal trpljenje in žrtve naših domobrancev. (V današnji Kanadski Domovini poroča o tem romanju tudi g. O. Mauser. Op. ur.) Popoldan smo šli v procesiji do vseh 14 postaj in molili križev pot izrecno za domobrance in vse protikomunistične borce in za vse žrtve. Po križavem potu smo se vrnili zopet v odprto cerkev in tam s petimi litanijami Matere božje in z blagoslovom z Najsvetejšim zaključili letošnjo romanje, zaključili spominjanje štiridesete obletnice naše narodne tragedije. Na povratku domov je voditeljica našega avtobusa, ga. Mary Kokal, povprašala, kako smo bili na tem romanju zadovoljni in koliko jih je, ki bi drugo leto zopet šli. Vsi v avtobusu so z dvignjenimi rokami povedali, da drugo leto zopet romajo. Ga. M. Kokal, menim, je pogrešila, ker Koncert Marijinih pesmi »Fantje na vasi« iz Toronta bodo priredili koncert Marijinih pesmi v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v nedeljo, 6. oktobra 1985, ob dveh pop. ni kar takoj denar za voznino za drugo leto »pokolektala«, saj se zna zgoditi, da bo eden ali drugi besedo požrl in ga drugo leto ne bo. Tudi »drobtiničar«, ki rad kritizira, je bil z romanjem na celi črti zadovoljen. Pevski koncerti na pretek Sedaj smo v času, ko se kar zapovrstjo vršijo pevski koncerti. Tekom 20 ur bosta kar dva. To soboto (5. oktobra) zvečer bodo prepevali v SND na St. Clairju naši »Fantje na vasi« ob opori gostov, pevcev zbora »Zvon« iz Fairfielda, Conn. Menda se bodo tem pevcem pridružili za točko ali dve tudi torontski Fantje na vasi. To nedeljo (6. oktobra) ob 2. uri popoldne pa bodo v naši lepi cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v Collinwoo-du prepevali »Fantje na vasi« iz Toronta. Nastopili bodo s skrbno izdelanim programom Marijinih pesmi. Na kateri koncert bomo šli? Jaz, moja žena in naši vsi, bomo (če Bog da srečo) seveda na obeh koncertih prisotnih. Podobno naredite vsi, če vam je kaj na tem, da se sprostite in razveselite ter s svojo navzočnostjo podprete »naše«, ki se trudijo, da slovenska pesem med nami še živi. Cerkveni koncerti so med nami bolj redkost. Lep užitek pa bo poslušati Marijine in nabožne pesmi, še posebno, ker bo pel zbor dozorelih fantov, kakršni so »Fantje na vasi« iz Toronta. Kdo med nami jih ne pozna? Rečeno je, da bo ta cerkveni koncert brez vstopnine — če pa le pride kolektor s peharjem za prostovoljne prispevke, položi vanj svoj dar, lahko pa tudi zadremljaš za toliko časa, da odide pehar mimo. Samo pridite poslušat in uživat te vrste dušno hrano, ki jo v tem direndaju prav vsi potrebujemo. Prostora za parkiranje je pri naši cerkvi dosti — v cerkvi pa imamo 1.000 sedežev. Veselega svidenja v velikem številu si želi tudi: J. P. Sklad za obnovo Kipa svobode Rev. David Stalzer iz Illinoisa je sprožil akcijo za denarno nabirko med Slovenci, katere cilj je zbrati vsaj $100.000 za obnovo Kipa svobode, ki je na otočku v new-yorškem pristanišču. Apelira na vse Slovence, naj v ta sklad prispevajo, menda bo pa akcija potekala pod vodstvom KSKJ. (Dalje na str. 3) 6. — Od I. 1 924 do 1 977 so učile v župniji sv. Petra v Steelton, Pa., pa so morale po 53 letih dela in poučevanja opustiti zaradi malega števila otrok. Prav tako so učile v župniji sv. Jožefa v Bethlehemu, Pa. od I. 1926 do 1977. Pri cerkvi sv. Nikolaja v Pittsburghu pa so učile 38 let (1931-1969). 7. — Bile so povabljene v župnijo Srca Jezusovega v Milwaukee, Wis., vendar so morale kmalu opustiti učenje, ker ni bilo finančne podpore. Rade so pa sestre hodile med Slovence v Willard, Wis., kjer so pripravljale otroke na prvo sv. obhajilo. Z veseljem so učile 54 let, od I. 1923 do 1977, v fari sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, pa so tudi to morale opustiti. K cerkvi sv. Janeza v Greenfield, Wis. so prišle šele I. 1968, torej delajo v tej fari 1 7 let. Samo sestre vedo za vse težave po različnih šolah in župnijah, vendar vztrajale so in rekle: Bogu služimol Mount Assisi Convent v Lemontu Petnajst let po prihodu prvih sester v Kansas City, so sestre s pomočjo škofije kupile majhno farmo v Lemontu in začele so graditi majhno cerkvico in samostan za novinke (1 925). Šele 1941. leta so se upale zgraditi večjo hišo na hribu, delo na polju pa je v glavnem prevzela s. Salvatora. Šolske sestre pa mislijo vedno bolj na šolo in že I. 1951 so začele organizirati svoj Mount Assisi Academy ter že I. 1956 so vstopile v novo zgradbo. Do danes je iz te višje šole graduiralo že 3650 deklet, ki prihajajo tja iz cele okolice. Niso pa sestre pozabile dela usmiljenja. Že v letih 1 943 do 1 964 so skrbele za ostarele v prvi hiši ob cesti in I. 1971 so zgradile za ostarele Alvernia Manor; dosedaj so sprejele že več kot 250 oseb. Sestre vedno pravijo: Bogu služimo in Bog nam je zvest! Mi jim pa kličemo: Še na mnoga leta! P. Kalist, O.F.M. P.S. — Za svojo 75-letnico so izdale knjigo: School Sisters of St. Francis of Christ the King, 1909-1984. Tudi med avstralskimi Slovenci beračijo za medicinski aparat Ali ni čudno naključje, da so se kar naenkrat začele akcije pri slovenskih skupnostih v tujini za nabiranje denarja, s katerim bi nabavili razne medicinske aparate za slovenske bolnišnice in klinike? Leta in leta tega ni bilo, zadnji čas pa kar dežuje po teh akcijah. Že smo v našem listu poročali o akciji v ZDA, oziroma kar dvojni akciji, ker sta si prišli nekako navkriž med nabiranjem denarja SNPJ in PSA. Zadeva je bila rešena tako, da je SNPJ dobila polni kredit za 55.000-dolarsko nabirko, PSA pa za 6000-dolarsko. (O slednji bomo še poročali.) Seveda sta morala potovati v Ljubljano za izročitev daril tako predsednik SNPJ Edward Hribar in predsednica PSA Florence Unetich. Kar uživala sta v objemu prisrčno hvaležnih obla-' stnikov v Sloveniji. Potem je bila na vrsti Kanada, kjer se je akcija komaj začela. Pri kanadskih Slovencih so bili pri Matici bolj lačni glede denarja, saj gre tokrat za dobrih 125.000 dolarjev. In sedaj poroča urednik Rodne grude Jože Prešeren o akciji v Avstraliji, kjer naj bi Slovenci nabrali kar 130.000 (ameriških) dolarjev, prav tako za nakup Ultrazvok ehokardio-graf. Seveda ne poznam teh medicinskih aparatov, zdi se pa, da gre za isti aparat, za katerega naj bi Slovenci v Kanadi nabirali denar. No, tokrat, v avstralskem primeru, je aparat namenjen Univerzitetni pediatrični kliniki. Naslov Prešernovega članka pa je: za zdravje slovenskih otrok, s podnaslovom: Akcija »HELP« v Avstraliji. Članek objavimo v celoti. Morda se bodo točke v njej zdele nekako znane rojakom, ki so seznanjeni z načinom akcije v Kanadi. Rudolph M. Susel Ljubljanska otroška klinika ali, kot se danes uradno imenuje — Univerzitetna pediatrična klinika, je bila že v prvih povojnih letih deležna velike in širokosrčne pomoči naših izseljencev, ki so zanjo poslali v domovino vrsto dragocenih medicinskih aparatov in drugega materiala. O tem človekoljubnem dejanju priča tudi spominska plošča v veži te klinike. Lani, ob proslavah 80-letnice Slovenske narodne podporne jednote in ob 50-let-nici Progresivnih Slovenk Amerike, je delegacija obeh organizacij obiskala tudi to kliniko, kjer jim je prijazno osebje razkazalo vse prostore, način zdravljenja in vse drugo, obenem pa se je ponovno zahvalilo ameriškim Slovencem in vsem izseljencem za pomoč, ki je bila veliko več kot zgolj darovanje materiala, iz nje odseva tudi tesna navezanost naših ljudi po svetu na rojstno domovino. Lani, v letu 1984, pa je med obiskom stare domovine obiskala pediatrično kliniko v Ljubljani tudi avstralska Slo- venka Eleonora Cigoj, poročena White, ki živi v Avstraliji že 36 let. Zanimala se je za njihovo delo, primerjala z razmerami v svoji novi domovini, odkrivala posebnost, ki jim dajejo pečat naši zdravniki. Direktor klinike dr. Jože Jeras jo je seznanil s problemi, s katerimi se ubadajo. Eleonora White po tem obisku ni ostala neprizadeta, srce ji ni dalo miru in tako je zrasla v njej pobuda za akcijo, kakršne še ni bilo med avstralskimi Slovenci. Začela je z velikopotezno humanitarno akcijo. Vsem avstralskim rojakom, ne glede na to, v katerem društvu so vključeni ali glede na njihovo prepričanje je naslovila prisrčno pismo, v katerem je med drugim zapisala: »Ko sem videla otroške obraze v bolniških posteljah, se mi je omehčalo srce in obšla me je misel: Bi avstralski Slovenci lahko kaj pomagali tem otrokom v Sloveniji? Morda bi zmogli zbrati denar za aparat za diagnostiko najtežjih oblik bolezni otroškega obdobja. Ta aparat bi v Ljubljani nujno potrebovali. Najsodobnejša diagnostika temelji na ultrazvočni metodi, ki omogoča prikaz bolezenskih sprememb na raznih organih otrokovega telesa. Še posebej velja to za prirojene in pridobljene hibe srca. Ta prei-skavna metoda (ehokardiogra-fija) je za bolnika povsem nenevarna in neboleča, v nasprotju z dosedanjo diagnostiko srčnih bolezni (kateterizacija srca ipd.). Cena tovrstnega aparata je zelo visoka in znaša okrog 130.000 ameriških dolarjev. Ker pa bi bil tovrstni najsodobnejši in za diagnostiko srčnih in možganskih bolezni pri otrocih najzmogljivejši aparat firme Hewlett-Packard prvi v Jugoslaviji, daje ta firma 10% popust pri ceni. Cena je resda visoka — toda tudi plemenitost slovenskih src je velika! Upam, da bi Slovenci ob tej plemeniti akciji po vsej Avstraliji lahko poslali naši Ljubljani naj dragocenejše darilo, ki bo služilo zdravju naših rojakov doma...« Eleonora White je zastavila to akcijo na široko in jo razširila na vse slovenske skupnosti v Avstraliji ter tudi na same Avstralce. Ustanovili so »Nacionalni komite« (v Kanadi Meddruštveni odbor, op. ur. A. D.) te akcije z geslom »HELP«. Komite vodi poseben odbor (zopet kot v Kanadi, op. ur. AD), katerega izvršni odbor vodi predsednica in pobudnica Eleonora White, tajnica je Pavla Gruden, blagajnik pa Karlo Samsa. Nacionalni komite sestavljajo še senator J. A. Mulvihill, pater Valerijan Jenko, pater Ciril Božič, Jože Čuješ, Helen Brown, Štefan Šernek in Peter Mandel. Odbor si je za zdaj zadal nalogo, naj bi potrebno vsoto zbrali v 18 mesecih ali vsaj v dveh letih. Odbor je v stalnih stikih z ljubljansko univerzitetno pediatrično kliniko, ki si je med tem že pridobila dokumente za oprostitev plačila carinskih dajatev, obenem pa sledijo tudi vsem tehničnim izboljšavam tovrstnih naprav, da bi bil aparat, ki ga bodo nabavili, resnično najbolj sodoben. Posebni odbori, ki bi skrbeli za zbiranje denarja v svojem okolju, naj bi bili ustanovljeni v vseh večjih izseljenskih skupnostih. Skrbeli naj bi tudi za to, da bi bili zbrani tudi točni podatki darovalcev, imena z naslovi, da bi lahko darovano vsoto vrnili, če ne bi uspela akcija. Ob uspeli akciji pa bi vsak odbor izbral tudi po enega delegata, ki bi v Sloveniji prisostvoval slovesni izročitvi ehokardiografa pediatrični kliniki. Pisali smo že, da so take nabirke seveda koristni za ustanove, ki medicinske aparate dobijo, ne bi pa smeli biti pod vtisom, da so te akcije povsem nepolitične. Za režim v Sloveniji so tudi ciničen način, po katerem skušajo doseči povečan političen vpliv nad v tujini živečih rojakov. Ur. MALI OGLASI St. Vitus Area Ranch Very sharp older ranch. Perfect starter. 2 car garage. 2 bdrms. Nice yard. Not a drive-by. Must see. $23,900. Call Joan Bradbury at 289-3500. Cutie Older Ranch Very clean house needs new owner. 2 bdrms. 2 baths. Inlaw suite. New carpeting. A little gem. Won't last. $27,900. Call number above. St. Vitus Area Mint condition, 3 bdrm. home. Modern kitchen and bath. 2 car garage. Nice yard. Good starter home. $29,900. Call Charlotte Hari at 289-3500. Smyth Cramer Realtors (74-75) For Sale 8 room single home. One block from St. Vitus Church. $19,900. Call 951-2031. (66-85) V NAJEM Grovewood okolica. 3 sobe s kopalnico, zgoraj. 'Kličite 731-1860 ali 481-2436. (71-74) MALI OGLASI Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 ali 729-1023 (x) HOUSEKEEPER — COOK WANTED East side couple seeking take-charge person, with good, organized housekeeping and cooking skills and can- work together congenially with other help. Must have current drivers license and excellent references. Good starting salary. Please send detailed background information to Box 123, c/o American Home Publ., 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103. (73-75) EUCLID SPECIAL, by app‘-Bright, cheerful 3 bdrm. bung. Finished Bs., cement Dr. with 1 Vi car gar. Nice lot wtih garden area. Immediate possession. Call Tony Sturm Hunter Realty 442-0142 or 382-7272 (74-75) U.S Postal Service STATEMENT OF OWNERSHIP, MANAGEMENT AND CIRCULATION Required by dV U S.C. J6SS) 1 A. TITLE OF publication .'VEIISKA DOliOVI.I’’ IB. PUBLICATION NO. !'• 0 2. DATE OF FILING 10-1 —8*1 3. FREQUENCY OF ISSUE SEill WEEKLY except first two ifoek ti in JI'LY ABD OWE u'EEJC AFTEO CH PI ST’AS 3A. NO. OF ISSUES PUBLISHED ANNUALLY 98 3B. ANNUAL SUBSCRIPTION PRICE £33.00 twice wk. no ii,r»t i nwly:— 4. COMPLETE MAILING ADDRESS OF KNOWN OFFICE OF PUBLICATION (Street, City, County, State and 7.IP+4 Code) (Not printers) 6 11? St. Clair Ave., Cleveland, QM n Uln m_______________________________________________ 5. COMPLETE MAILING ADDRESS OF mE HEADQUARTERS OF GENERAL BUSINESS OFFICES OF THE PUBLISHER (Not primer) 6117 St. Clfll.-r Ave., Clpywipna nviir, LLnnj______________________________________________ 6. FULL NAMES AND COMPLETE MAfUNG ADDRESS OF PUBLISHER, EDITOR, AND MANAGING EDITOR ('/’his item MUST NO'!’ be blank) PUBLISHER (Name and Complete Mailing Address) American Home Publishing Co., Inc. 6117 St. Clair Av*. m^i^R nv^n 4^103- EDITOR (Name and Complete Mailing Address) * English-- James V. Debevec- 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 Slovenian- Dr. Rudolph M. Susel- Oil? St. Clair Avr., mPirP-ior,R lunnS— MANAGING EDITOR /Name and Complete Mailing Address) j . ¥ .. 4 cuxu. ^ MANAGING EDITOR (Name and Complete Mailing Address) James V. Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 7. OWNER (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders owning or holding 1 percent or more of total amount of stock If not owned by a corporation, the names and addresses of the individual owners must be given If owned by a partnership or iher unincorporated firm, its name and address, as well as that of each individual must be given. If the publico tion is published by a nonprofit organization, its name and address must be stated ) (Item must be completed.) FULL NAME American Home Publishing On., Tnc, MadellTiR D, Tlpfopypn._____ QhicJi^10^ - ■ ■ , ------ 'ohio-44103 6117 St. Clair Ave., Cleve..»..Ohio- 8 KNOWN BONDHOLDERS, MORTGAGEES, OTiifcR SECUHI VY HOLDERS OWNING OH HOLDING 1 PERCENT cR MOfifc OF TOTAL AMOUNT OF BONDS. MORTGAGES OF! OTMrR SECURITIES (If there ate none, so state) FULL NAME COMPLETE MAILING ADDRESS 6117 St. Cl at t* five., Olnvft-, OhiuJ^-^t! 6117 st, mm-n ^ nhio—4^1°^ 9. FOR COMPLETION BY NONPROFIT ORGANIZATIONS AUTHORIZED TO MAIL AT SPECIAL RATES (Sedion 423.12 OMM only) The purpose, function, and nonprofit status of thl* organization and the exempt status for Federal income tax purposes (Check one) HAS NOT CHANGED DURING PRECEDING 12 MONTHS HAS CHANGED DURING PRECEDING 12 MONTHS (If changed, publisher must submit expt change with this statement ) I a nation of EXTENT AND NATURE OF CIRCULATION (See instructions on reverse side) A. TOTAL NO. COPIES (Net Press Run) C PAID AND/OR REQUESTED CIRCULATION 1 Sales through dealers and carriers, street vendors and counter sales 2. Mail Subscription (Paid and/or requested) C. TOTAL PAID AND/OR REQUESTED CIRCULATION (Sum of mm and I OH2) D FREE DISTRIBUTION BY MAIL. CARRIER OR OTHER MEANS SAMPLES COMPLIMENTARY. AND OTHER FREE COPIES E. TOTAL DISTRIBUTION (Sum of C and D) F COPIES NOT DISTRIBUTED 1. Office use. left over, unaccounted, spoiled after printing AVERAGE NO. COPIES EACH ISSUE DURING PRECEDING _______12 MONTHS 3011 __667 2045 271? -272X 290 IsljuE^PU B L l' SHED^NEAR ^'sT^rO Fll ING DATE ------------------- 3011 667 2041. _2212_ J232J~ 290 2. Return from News Agents G- TOTAL (Sum of E, FI and 2 -should equal net press run shown in A) 3011 3011 1 certify that the statements made by me above are correct and complete SIGNATURE AND TITLE OF EDITOR, PUBLISHER, BUSINESS MANAGER. OR OWNEB . Publisher Kanadska Domovina Izbrane besede brez logike TORONTO, Ont. - Pri prebitju zamejskega in zdomske-ga tiska, mi je prišel v roke tudi avstralski Vestnik, ki ga IZ(kja »Društvo Slovencev v Melbournu« in katerega ure-^n'it je g. Marijan Peršič. Na str. 6. v junijski številki ZaT 1985 tega glasila, urednik pod naslovom »Nikoli yeč!« Vsaj mislim, da je čla-^e*t napisal urednik, ker v as°pisnem stolpcu stoji zapito; »Rokopisov ne vrača-Za podpisane članke od-6°varja pisec.« Ker pod ime-j'°vanim člankom ni bilo no-. "ega podpisa, smatram, da )e Ml urednik tisti, ki je članek Opisal. ^a bodo bralci Ameriške in Qnadske Domovine bolje ra-zteli namen tega mojega pi-tja, bi bilo pametno objaviti e°tno izjavo g. Peršiča, ki v '°jem Članku takole piše: Nikoli več! Pričetkom junija je minilo Vf ^et> odkar je bilo iz Koroške l^enih v Slovenijo preko c slovenskih domobran-v V 'n Pripadnikov drugih slo-l^ih protikomunističnih ^ ridov. Kot je bilo kasneje javljeno, so bili domala bi, z izjemo onih, ki so bili h Vanj kot sedemnajst let, Oljeni. Lf0ft tej epizodi, ki jo ena l opravičuje kot zasluženo Jen> druga pa označuje kot Je asiišan množičen poboj, se rnnogo črnila, a pre-j)0 ° *o še mnogo časa, da se L nc”>jo gledalo in jo sodilo strastnih občutkov sovra-Ijb Sele ko bodo izumrle ^eije, ki so doživele in bf Ut^e vse strahote in dileme 1 %0n'Ornih let na sv°j' k0ži> s° Zanamci brez pristransko 15°i vplivov lahko pre- ' ‘n obsojali. lV °Zemiju ceie Slovenije so j fi° ftku zadnjega leta vojne ^riatkih v podlistku »Leto \rQku svobode«, objavlje-|%(.v ljubljanskem »Delu«, ‘\ZQnski odredi šteli 38.000 t>i,j v in bork, domobrancev b‘i° P° številkah iz istih ,\‘,Sarn° na ozemlju Ljub-Pokrajine kakih 12.000 \‘r predvsem Dolenjcev in 'tyj Arijcev, medtem, ko so I ^morskem in Gorenj-°i>stojale številčno manj-Je ^P‘ne- Največji del teh se na Koroško in se ki ' na Vetrinjskem polju \Qe,°vcu. Po približno \) so jih britanske k^ijske sile pričele prisil-t Q(