SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 1*80 Va leta K 3'50 celo leto K 7*— za inozemstvo:	„	* 2*30	*	* 4*50	*	„ 9 —		Redakcija in administracija: Spodnja Šiška štev. 97. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 36.
Poroka v cesarski hiši : Nadvojvoda Karol Franc Josip s svojo nevesto princezinjo Cito. dv. fotogr. Retzner, Dunaj.
Po petnajstih letih.
Novela. Spisal L. Braun. — Poslovenil Ad. S.
(Dalje.)
Voz je prišel na mal [griček, raz kateri se je videlo na eni strani železniško postajico, a na drugi pa vas ob gradu Selhov.
„Lep razgled od tod,“ je dejal Pavel medtem, ko je voz drcal navzdol, „pa če se pogleda bliže in spozna razmere . . . . Življenje v ogerski vasi, kjer gospoduje graščak, na . . . Dovolite, da vas popeljem k hiši vašega brata.“
„Ne, hvala!“ je odgovoril Majer, „hočem na tihem priti in torej dovolite, da izstopim ter grem od tod peš. Hvala vam za vašo prijaznost.“
In izstopil je.
„Prosim,“ se nasmehne oskrbnik. „Sicer pa je bil to le egoizem. Ako mislite ostati dalj časa tukaj, upam, da se še vidiva. Stanovali bodete prav gotovo pri bratu?“
„Mislim da.“
Mlad mož se je za trenutek zamislil.
„Nič ne de. Če dovolite, vas bom jutri obiskal.“
„Zelo me bo razveselilo. Na snidenje tedaj !“
Majer je podal pri tem oskrbniku roko, katero je ta stisnil iskreno.
Voz se je pravkar vstavil pri vhodu v vas. Majer je stopil z voza in vzel kovček.
Oskrbnik pa je zaklical;
„Šolsko poslopje je zraven cerkve. Spoznali ga bodete, ker je zidano lepše od drugih poslopij.“
Majer še je enkrat zavihtel klobuk, voz pa je zavil na levo proti grajščini.
II.
V senčnici na vrtu, ki se je razprostiral za šolo, je sedel učitelj Majer z družino krog velike mize. Na mizi so stale še posodice za kavo. Učitelj je imel navado, da je čital ob tem času časopise, kijih je prinesel pismonoša ob štirih popoldne. Te navade ni opustil niti danes, dasi je bil že prihodnjo soboto rojstni dan grajščaka in cerkvenega patrona, gospoda pl. Selhova; tako slučajno srečno^ naključje se ne sme opustiti neopaženo. Že več dni je delal in skrbno sestavljal slavnostni govor, v katerem je hotel orisati veliki pomen tega dneva, in izreči z nadebudno mladino vred svojemu dobrotniku globoko hvaležnost in vdanost.
Pameten mož je bil učitelj Majer. Vedel je, kaj je’dolžan svojim predpostavljenim. Ves svoj živ dan je bil realist, in se ni bavil s politiko in z nobenimi novotarijami, ampak je gledal ljudi in svet tako, kakršen je bil nekoč. Da je ta način življenja za revnega človeka, ki hoče priti do službe in kruha, edino pravi, ni dvomil, zakaj imel je dokaze za to v svoji lastni usodi. Njegova sedanja služba, mu je z raznimi postranskimi zaslužki dajala veliko več dohodkov, kakor njegovim kolegom. Pri predstojnikih je bil v izredni milosti in temu se ima edino zahvaliti pametnemu življenju, ki ga je znal prilagoditi razmeram. Njegov brat, poln idealov, ki je bil nadarjenejši, kakor on, a so mu rojili po glavi različni načrti, ki se na tem svetu, ki je prepojen s hinavščino in egoizmom ki se itak ne morejo uresničiti, je moral kloniti duhom. Učitelj Majer se je čutil pri takih mislih nenavadno vzišenega nad bratom, katerega se je spominjal, kot nevrednega, ki dela sramoto njegovemu imenu in poklicu.
Sicer se je pa le redko spominjal, da je imel brata. Navadil se je, da ga je smatral mrtvim. Najbrže itak več ne živi
Josip, ki je izginil pred petnajstimi leti, a če še vendarle živi, toliko pameten bo vsekakor, da se ne bo vrnil več v Avstrijo. Že misel na to, da bi se to utegnilo pripetiti, mu je bila že zelo neprijetna, in Majer se je trudil vedno, da jo je kakor najhitreje zatrl.
Kakor vsem sebičnežem, mu je bila lastna sreča največji cilj življenja. Vzel je za ženo hčer poštenega rokodelca, siroto, ne iz ljubezni, nego preračunjeno, katera mu je prinesla majhno doto. Pedantično strog, jo je sčasoma tako zbegal, da mu ni upala besedice nasprotovati, ako je enkrat on izrekel svoje mnenje.
Rodila mu je tri hčerke. Obe starejši hčerki sta bili v moraličnem oziru popolnoma podobni očetu. Po materi sta podedovali le komaj opažano milino in inteligenco.
Tretji otrok pa je bil izjema. Dobrota in razumnost matere sta se zedinili v Jerici z bistrim razumom očetovim. Radi telesne pohabljenosti se ni mogla udeleževati veselih iger otročadi. Tako je postala boječa in je
K cvetličnemu dnevu v Ljubljani: Najmlajša prodajalka na cvetličnem danu Mirica Mikšić-Bernatović.
med tem, ko so se drugi otroci igrali sedela v kakem kotu in čitala, ali pa pomagala materi pri gospodinjstvu. Kakor hitro so jele hčerke doraščati in se razcveta ti, si je jel zidati oče sebične upe na nje. Posreči se mu, da dekleta bogato omoži, še mora njegov vpliv narasti in služba se mu gotovo zboljša. Na Jerico seve ni mnogo stavil. Njen tihi, skromen značaj ni bil primeren, da bi zbujal pozornost bogatih snubcev in njena telesna napaka splaši celo manj premožne. Jerica ne bo naredila „dobre partije“.
Tako vsaj je mislil oče.
Ni pa vedel, da je bila Jerica, vkljub zapostavljanju, vendar srečnejša, kakor njeni sestri. Zakaj, ne sebičnost, ampak ljubezen osrečuje in Jerica je imela toplo in blago srce, ki se ni plašilo nobene žrtve. In to srce ji je pogosto utripalo burno in glasno, odkar je spoznala mladega oskrbnika iz Solhova, kojega prijazen in odkritosrčen značaj in ljubeznjivo vedenje se je tako zelo razločevalo od pedantičnega očeta,
visokonosečega barona in ponižnega kmetiča. Vendar za to skrivnost ni znal nikdo
—	niti lastni materi se ni upala povedati.
Najstarejša hči, Evelina, je bila že eno leto v Budimpešti za vzgojiteljico, kjer je upala najti svojo srečo. Druga, Marta, je iskala nestrpno, kdaj bo lahko pokazala očetovi hiši hrbet, kjer ji je tako dolgčas. A mora še čakati, ker še ni dokončala svojih študij.
Pravkar sedi na vrtu v senčnici in nekaj slika, ter se pogovarja z materjo o slavnosti, ki se bliža vsled rojstnega dneva barona Selhova. Jerica pa sedi v kotu in čita. Nje take slavnosti ne zanimajo.
Nikdov ni opazil, da se bliža tujec proti senčnici. Še le, ko se je pokazala pri vhodu v senčnico postava, so se zdramili. Učitelj se je dvignil naglo in stopil tujcu nasproti. Oba brata sta se gledala za hip vprašajoče.
„Martin“, izpregovori tujec z glasom, ki je kazal ginjenost ; „Martin, ali me več ne poznaš?“
Učitelj je stopil korak nazaj z grozo in strahom na licu in zajecljal :
„Josip —. Ti si?“
„Da. Vleklo me je, da vidim zopet po petnajstih ' letih svojo domovino in svoje drage.“
Podal je bratu obe roki, za kateri je učitelj obotavljaje prijel. Njegov obraz, ki je kazal vedno izraz zavedajoče se časti, je bil preplašen.
Ženske so se med tem dvignile in opazovale radovedno poteze prišlega sorodnika.
„Oprosti, da te nisem spoznal takoj,“ de Martin, ki se je hitro zavedal od osuplosti. „Zelo si se spremenil!“
„Ne pozna se mi pač res, da bi bil kedaj bogoslovec,“ odvrne Josip z ironičnim glasom.
„V resnici, ne, — in tembolje za te,“ odvrne Martin. „Vendar, stopi bližje, mojo soprogo in hčerke si že poznal pred tvojim
—	pred tvojim odhodom. Tej je ime: Marta in oni: Jerica. Prosim, sedi, gotovo si utrujen !“
Josipovo obličje se je stemnilo pri tem hladnem bratovem sprejemu. Na Martina okoren poklon in osupli mali ženi, ki je pogledovala proseče svojega moža, kot bi ga prosila pomoči, kako se naj vede napram, kakor iz neba padlemu svaku, je odgovoril z rahlim nasmeškom. Na jezik mu je silila pikra beseda. Kar prime nenadoma mehka roka njegovo, in prijazen ; nežen glasek reče:
„Dobrodošel v domovini, striček. Zelo se veselimo, da te vidimo!“
Nežen glas je nekoliko potolažil jezo prišleca.
„Hvala, Jerica,“ de in pogladi ljubeznjivo mehke lase mladega dekleta. „Hvala ti za pozdrav ! “
Nato se je nasmehnil :
„Bolje bi bilo, če bi poprej naznanil svoj prihod. V tako dolgem se človek drug drugemu odtuji. Glavna stvar pa je, da vam nisem nadležen.“
„Nikakor ne,“ odvrne brat hripavo. „Želiš okrepčila, dokler ni gotova večerja?“ „Hvala ! Prosil bi le za kupico vode.“ Jerica je odhitela, da postreže stricu. Josip je gledal za njo. Oskrbnik je prav govoril. Hojo dekleta je bila sicer neenakomerna, a lahka in gibčna. In tudi v tem se mlad mož ni motil. Jerica je bila izmed vseh najboljša. Samo nji se je zdelo vredno, da je privoščila tujcu prijazno besedo.
Po daljšem mirnem molku vpraša učitelj :
„Prihajaš -od daleč?“
„Iz Brazilije.“
(Dalje.)
Letalni stroj sistema Kjuder-Renčelj : Stroj z repom in perutnicami.
Poroka v cesarski hiši.
(Slika na naslovni strani.)
Dne 21. oktobra t. 1. se je na gradu v Schwarzenau v bližini Dunajskega Novega mesta v navzočnosti Franca Jožefa, saškega kralja, veliko nadvojvod in drugih dostojanstvenikov in sorodnikov cesarske hiše izvršila poroka nadvojvode Karla Franca Jožefa s princezinjo Cito parmsko. Na predvečer poroke je papežev majordomus Bisleti izročil zaročencema sijajen dar sv. očeta, ki je vsa v srebru izvršena reprodukcija znane podobe Izve-ličarja od Leonarda di Vinci, posejana vsa z najdragocenejšimi biseri. Zaročenca sta se za dar sv. očeta presrčno zahvalila. Ob četrt na 12. uro opoldne se je začela ceremonija. V prvi vrsti je korakal nadvojvoda Karol Franc Jožef v uniformi dragonskega polka z zlatim runom, na njegovi desni strani cesar Franc Jožef L, na levi pa njegova mati nadvojvodinja Marija Jožefa. Princeza Cita Parmska je korakala v drugi vrsti, na desni šef rodovine Bourbon, vojvoda madridski, na levi pa njena mati Marija Antonija Parmska. Preden je Karol Franc Jožef pokleknil, je odložil sabljo. Poroko je izvršil v imenu sv. očeta majordomus monsignore Bisleti. Ko je majordomus zaročenca vprašal, se
hočeta H v zakon vzeti, je princezinja Cita odgovorila tako naglas po francosko „Oui!“
— ,,Da!“ — da se je cesar nasmehnil. Pri izmenjavanju prstanov je zapel zbor
krasno cerkveno pesem. Monsignore Bis-letiju je asistiral doktor bogoslovja, vse-učiliški profesor princ Maks saksonski.
Ob 1. uri se je začel obiteljski de-jeneur. Prvi je vstal cesar in napil poro-čencema : „Jaz napijam na zdravje zakonskemu paru, za katerega prosim nebo sreče in blagostanje.“ Nato je cesar trčil z nadvojvodo Karolom in princezinjo Cito. 8 8 Nadvojvoda Karel Franc Jožef je šele 24 let star, princezinja Cita pa 19 let. Nadvojvoda je naslednik nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda in poklican enkrat prevzeti cesarsko krono avstrijsko. Zaradi tega je ta poroka zbudila obče zanimanje.
Pripominjamo, da se je v soboto vršila poroka, v nedeljo pa so nemški listi že zabavljali, češ, nobena nemška beseda se ni slišala na ta slavnostni dan. Papežev odposlanec, ki je nadvojvodo in princezinjo Cito poročil, je v cerkvi govoril francoski in francoski sta nadvojvoda in nevesta izrekla svojj„da“. In pri slavnostnem obedu je sam cesar govoril francoski, papežev odposlanec pa italijanski.''Nobena nemška beseda se ni slišala, samo francoski in italijanski, se jeze nemški listi. No, slišalo se je poleg’francoskega in italijanskega tudi češki, nemški pa se je ta dan na gradu Schwär, zenau slišalo pač samo v kuhinji in hlevu. Pri poroki bodočega avstrijskega cesarja se je jasno pokazalo, da ima nemški jezik med svetom prav
malo veljave, le kak zabit slovenski renegat misli-da je nemščina „nobel“ in da se brez nje ne da živeti.
„Letalni teden“ v Dunajskem Novem mestu. V Dunajskem Novem mestu je bil vprizorjen v minolih dneh takozvani „letalni teden“. :— Vojno ministrstvo podpira v zadnjem času z neobičajno vnemo zrakoplovne poskuse. — Vojno ministrstvo je odkazalo precejšnje zneske kot nagrado častnikom-pilotom. Tudi nadvojvoda Karel Fran Josip je s svojo nevesto Cito posetil letalno polje.
I f Dr. Josip Vošnjak. |
Umrl je mož — nepričakovano je zazeval grob, in se zagrnil nad vzor možem — rodoljubom, pisateljem in buditeljem Slovencev. — Izdihnil je, zadet po kapi v soboto 22. t. m. zvečer svojo veliko dušo dr. Josip Vošnjak. Tako legajo v grob naši veliki možje, a mi, ki plakamo ob njegovem grobu, obljubimo, da hočemo napeti vse sile, da bomo hodili njegova pota, nesebičnosti, požrtvovalnosti in čistega rodoljubja. In njegov duh, ki bo bedel nad nami se bo radovai sadu, ki ga je obrodilo njegovo delo. — Slava dr. Jos. Voš-njaku !
Letalni teden na vežbališču v Dunajskem Novem mestu: Inženir Stagla razkazuje nadvojvodi Karlu (1)
in njegovi nevesti Citi (2) svoj aeroplan.
Letalni stroj sistema Kjuder-Renčelj : Leva perutnica in rep.
V prihodnji številki prinesemo slike in izpregovorimo več o velikem pokojniku.
Železnato vino lekarnarja Piccolija
je najboljše izmed vseh železna tih vin, ker ima toliko železa, kolikor ga je po zdravniških poskusih potrebno za odraslega človeka. Druga železnata vina pa večinoma ne vsebujejo več železa kakor navadna vina.
Letalni stroj. Te dni je bil v areni ljubljanskega Narodnega doma razstavljen letalni stroj, katerega sta izumila slovenska avijatika Kjuder in Renčelj. Ta letalni stroj se odlikuje od drugih letalnih strojev s tem, da vzdržuje stransko stabilizacijo s skrajševanjem, oziroma zdaljševanjem nosilnih kril, dočim vsa ostala letala vzdržujejo ravnotežje z zavijanjem nosilnih kril. Tak način vzdrževanja ravnotežja z zavijanjem nosilnih kril, pa je nepraktičen in zelo nevaren. — V slučaju, da se pokvari motor, ali pripeti avijatiku v zračnih višinah kaka druga nezgoda pri letalnem stroju, in bi ta začel padati proti tlom, tedaj je letalcu na razpolago krmilo, s katerim lahko v trenutku obrne nosilna krila proti padajoči smeri. Vsled zračnega pritiska se stroj zopet vzravna, ali pa pada v letalnem poletu na zemljo. S tem padobranom je dosežena varnost za letalce, kakor tudi za stroj sam. Danes prinašamo dve sliki tega letalnega stroja in časti tamo izumiteljema, da sta ravno ona, kot Slovenca, pripomogla velik korak do spopolnitve avijatičuega stremljenja.
Ruski bibliofili. V zadnjem času se ustanavljajo po vseh večjih mestih društva bibliofilov, t. j. prijateljev knjig. Kaki so
dela odličnih pisateljev v krasnih izdajah. Nedvomno je, da take izdaje ugodno vplivajo na okus čitateljev. Naša slika nam kaže skupino društev ruskih bibliofilov zbranih nedavno na shodu v Petrogradu!
g. A. Peskom v družbi z vlč. g. župnikom Hrabo na najsevernejšo točko slovenskega ozemlja na Koroškem na Djekše.
In ko so gledali zemljo, pokrajine, ki so se razprostirale pred njimi, pač otroci
Izle na najsevernejšo točko^slovenskega ozemlja na Koroškem :	Učenci Velikovške Ciril-Metod. šole
na Djekšah. — Vič. g. župnikgHraba in takratni učitelj g. A. Pesek, med njima župnikova mati.
Zgoraj (od leve na desno) soj: E. A. Ljac-kij, A. M. Bélov, P. N. Seffer, A. K. Bo-rordin, B. L. Modzalevskij, L. P. Lobov, N. U. Lisovskij, A. S. Rajevskij, B. U. Go-rodeckij, I. K. Antoševskij, A. G. Maksimov, Ch. M. Loparev, N. P. Pavlov - Silvanskij, A. J. Ma-lenin, A. L. Lipovskij, V. N. Korablev, P. M. Bogdanov, K. J. Chranevič, spodaj (sedeča) Bočanovska M. S., F. A. Vitberg, S. A. Vengerov, E. F. Lisovskä, A. M. Lovjagin, V. Bočanovskij, A. J. Lašenko in T. A. Lovjaginova.
Ob Soci. Danes prinašamo še dve sliki iz onih pokrajin, katere je gledal „go-riški slavček“ Simon Gregorčič in zapel domači reki : „Krasna si bistra hči planin . . .“
niso pomislili, da gledajo potujčeno zemljo. Ali morda? . . . Ali je kateremu izmed njih prišla v spomin pesem Gregorčiča, ki jo je čital doma ali kje že? . . . Pesem, ki vsebuje toliko obtožbe in bolesti.
„Pozdravljam sdlnčna te ravan, ki pred menoj si razprostrta !
Ti lepa si, kot sen krasàn, pododa rajskega si vrta.
In vendar, rajska ti ravan, ko nàte potnik se oziram, moj duh teman je in mračan, in solze iz oči otiram.
Naš bil nekdaj je ves ta raj, očetom našim domovina; tuj nàrod tód se širi zdaj, naš raj je tujcev zdaj lastnina
Zatrt sedaj je tod naš gläs, in tuji króg zvene glasóvi, tuj trg in*grad, tuj ves je kras, oh naši so samó — grobovi !...
Josipina Šipankova, operna primadona v slov. dež. gledališču ljubljanskem (Santuzza: „Cavalleria rusticana“).
Ob Soči : Most čez Sočo pri Kobaridu.
Fotogr. Smrekar.
njihovi nameni ? Bibliofil skrbi za opremo knjig, za zbirko vseh del gotovega pisatelja, ali pa zbira dela, tikajoča se gotovega predmeta, ali vprašanja. Društva bibliofilov izdaja od časa do časa zbrana
Izlet na najsevernejšo točko slovenskega ozemlja na Koroškem. Danes prinašamo sliko družbice iz izleta, učence Ciril in Metodove šole v Velikovcu, ki so poleteli s svojim takratnim učiteljem
Gdč. Josipina Šipankova je Pražanka ter je absolvirala Ina praškem konservatoriju glasbene študije. Izučila se je za harfo. Potovala je s slavno Češko Filharmonijo po Rusiji in med Poljaki. V Lvovu
je začela nastopati kot koncertna pevka, Pevske umetnosti se je učila v Brazdanih in v Berolinu. Kmalu je bila angažirana kot prva pevka v Varšavo, kjer je pela veliko partijo Salome v moderni operi Rikarda Straussa, ki je sam dirigiral. V sezoni IQOS'OQ je bila angaževana za ljubljansko slovensko opero; tu je pela „Balilo“, v operi „Zrinjski“, „Prodano nevesto“, „Werther“ in „Onjegin“. Nato si je v Pragi osnovala svoje pevsko šolo za operne začetnice. Za sezono 1911, 12. je zopet angažirana v Ljubljano kot prva operna pevka. Gdč. Sipankova ima čist, visok sopran izvrstne šole ter čedno zunanjost. Zlasti za mladodramatične, pre-tične in patetične uloge je izredno uporabna. A tudi za visokodramatične partije ima dovolj sile v svojem lepem glasu. Ljubljančanom je iz prvega njenega angažmana v najboljšem spominu.
Drobiž.
Slovenskim gospodinjam prav toplo priporočamo ponovno našo domačo Kolinsko kavno primes, ki je najboljše blago te vrste. Poživljamo pa tudi vse slovenske gospodinje, naj se ne zadovoljujejo samo s tem, da same kupujejo ta izborni domači kavni pridatek, temveč naj ga izkušajo tudi razširiti tja, kjer ga morda še ne poznajo.
Priloga. Današnji številki smo priložili vsem naročnikom izven Goriške prospekt, ki ga je izdala „Goriška Tiskarna“ A. Gabršček. Gg. čitatelji naj se poslužijo pridjane dopisnice. To kulturno podjetje prav toplo priporočamo.
Zaklad starega denarja. Na vojaških vajah blizo Osjeka so pijonirji naleteli na neki grob s človeškim okostjem in 300 do 400 komadi srebrnega denarja. Častnik je preprečil, da si niso vojaki prilastili denarja ter je zanimivo numismatično zbirko izročil svojemu poveljniku.
Grob prvega ruskega kneza. Blizu Lado-škega jezera iščejo ruski arheologi grob prvega ruskega kneza Rurika. Do zdaj so našli „bratovsko gomilo“ (skupni grob), o katerem sodijo arheologi zaradi bogatih in umetnih okraskov, da so bili v njem pokopani staroruski bojarji. V grobeh so našli različno orožje, med katerim zbujajo pozornost sekire in stari meči.
Čudna cvetlica. V Arabiji raste svetlo rumena cvetka, ki nosi črna semena grahove velikosti. Domačini posuše ta semena in jih raztolčejo v prah. In če človek, ki se morebiti še ni nikdar smejal v svojem življenju, zavžije ta prašek, se nagloma spremeni. Do-tičnik se začne obnašati kakor kak „neumni Avgust“ v cirkusih, pleše, poje in se gromko smeje. To razpoloženje traja nad eno uro. Potem sledi trdno spanje. Ko pa se tak človek prebudi, je vse pozabljeno. O vseh svojih neumnostih, ki bi mu drugače delale težko vest, se ne ve več spominjati; spoh ne ve o ničem, kar je delal in počel.
Nekaj zanimivosti o dežju. Vsako sekundo pade na zemljo 15 mil. ton dežja, vsako uro 53.000,000.000 ton, na dan okoli 1 bililon 271 tisoč milijonov, na leto približno 464 bilijonov ton. Ako bi se ta ogromna masa vode razdelila enakomerno po vsej zemeljski površini, bi stala voda po nji 91 cm visoko. Ali dež pada zelo neenakomerno in neenako na raznih predelih zemeljske oble. V mnogih krajih ne pade celo leto ni kaplje dežja, medtem ko bi na drugih krajih stala voda, ki pada iz oblakov, po več metrov visoko. Tako pade n. pr. na nemški jugozapadni afrikanski obali tako malo dežja, da bi stala dežnica na dotični površini komaj 1 do 4 cm.
Člani ruskega „Bibliografičnega društva“ na shodu v Petrogradu.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
I....II--lt=l
Slovenski brivec
v Trstu
ANTON NOVAK
v ulici Sette Fontane 13
se toplo priporoča vsem tržaškim Slovencem za obilen obisk. Brivnica moderno higienično urejena.
:: Postrežba točna. ::
I.... IF=1F=1
F. K. Kaiser
puškai v Ljubljani, Šelenburgova ulica st. 6, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (bi-ciklov) kakor tudi ume-talni ognnj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno Cenovnih zastonj in poštnine ::	prosto.	::
Sklicujte se pri nakupovanju na Slovenski Ilustrovani Tednik!
Ob Soči: Pogledjia Sočo s Kobariškega mosta.
Išče se več starejših, dobrih
mizarjev
na politirana pohištva, z dobro plačo in proti takojšnjemu vstopu. — Ponudbe sprejme Otto Troidl, Graz,I Harmonie.
Vljudno priporočam svojo
knjigoveznico
v mestu in na deželi.
Albert Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12.
Lahek zaslužek
za na dom, za fante in dekleta že od 14 leta naprej, kjer se lahko zasluži na dan 3—4 K in to brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela, naj pošlje 60 v v znamkah, katere se mn pa vrnejo, ako dela ne sprejme. Izrezljarska trgovina trg Lemberg, Šmarje pri Jelšah.
Pri nakupovanju daril
za Božič in Novo leto
se priporoča
L. J. Fröhlich
portretno slikarstvo in umetniški zavod, Ljubljana, Hrenova ulica 17. Ustanovljeno 1899, po-štno-hranilnični čekovni račun 113.059. Izvršuje pod garancijo po vsaki fotografiji slike s črno kredo, akvarele in z oljnatimi barvami od 5 K naprej. Zahtevajte cenike.
Proda se hiša s trgovino
novozidana, visokoparterna, v švicarskem štilu, ki stoji tik deželne ceste in večje tovarne ter železniške postaje. Oddaljena je od farne cerkve in šole 15 minut hoda. Hiša obstoji iz 3 sob, kuhinje in z velikim, za trgovino primernim prostorom, s 3 kleti in s 3 hlevi za svinje. Zraven hiše je velik vrt za zelenjavo in prostorno dvorišče. Vknjiženih lahko ostane 2500 K. Cena je 12.000 K Več se izve pri g. Vincencu Prešern v Poljčanah.
Ivan Millonig
Trst, Via Caserma 14
Trgovina delikates in kolonijah Razpošilja od 5 kg naprej: Riž, kava, Čaj, rum i. t. d.
Kdor se hoče
bolečin v pljučih, vratu in goltancu, če so še tako trdovratne ali pa astme, če je še tako stara in se zdi neozdravljiva, rešiti enkrat za vselej, naj se obrne na A. Wolffsky, Beroiin N., Weissenbur-gerstr. 79. Tisoče zahvalnih pisem. Brošura zastonj.
Christofov očni zavod
priredi od 1 novembra 1.1. naprej poučne večerne tečaje za gdc..prodajalke, blagajničarke, vajenke itd. v računstvu, dopisovanju, strojepisju itd. Šolnina neznatna. Oglasi se sprejemajo vsak dan od 2. do 3. ure popoldne v Sodni ulici 2. Na zavodu se bodo vršila tudi razna poučna strokovna predavanja.
Vinski kupci, :: pozor! ::
Jako dobro in ceno vino se dobi v Žetalah pri Rogatcu.
na-
posojilnice istotam.
Cene zmerne.
Vino je imelo 18° do = 21° sladkorja. =
Kopasta tu—«
Pojasnila daje čelstvo
M. Mulley, Ljubljana
Slovenski Ilustrovani Tednik.
3E3
XII. zvezek H. Volaričevih skladb vsebuje za ženski dvospev in klavir I. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Cena 1 K 50 h. Se dobi pri Frančiški vdovi Volaričevi v Zgor. Šiški št. 100 pri Ljubljani.
I------IF^I------1
Bukova V drva = •
zrezana na 60 cm dolga polena in zložena v se-ženjske skladnice, dalje
drobno razcepljena jelova in bukova drva 20 cm dolžine in zvezana v okrogle butarice 50 cm v premeru dobavi najceneje v poljubni količini prosto postavljena do hiše v Ljubljani : Leva grofa Auersperga gozdarski in upravni urad v Namrš-Iju, p. Studenec-Ig pri Ljubljani. — Blago se lahko naroči po pošti ali pri hišniku v Gospodski ulici štev. 15.
Hočete H dobro in varno voziti ?
Izdelovatelj vozov
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25, priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih
T70Z0 ' •
KaMa Wiflmajar
modna trgovina pri „Solncu“
v Ljubljani.
Resnica je, da se
nagrobni : venci :
s trakovi in napisi ter umetne cvetlice dobe le v moji trgovini najceneje in o tem se lahko vsakdo sam prepriča.
Posebno se še priporočam gg. trgovcem na deželi.
TRI ŽLICE

železnatega vina lekarja Piccolija Ljubljani, c. in kr. dvorn. založn, vsebujejo množino železa, ki jo mora zaužiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nipiajo ni-::	kake medicinske vrednosti. ::
Polliterska steklenica 2 K.
Tržaški Slovenci! —
Poslužujte se edino slovenske zlatarne in urarne v Trstu, Vašega rojaka, podpornika nar društev
Vekoslava Povha =
v ulici del Rivo št. 26 (pri sv. Jakobu.) Postrežba točna, cene nizke, izbera velikanska. Cenik franko.
Dobra tehnična moč
je na razpolago.
Sprejema dela na dom in gre tudi v kako tehnično pisarno. — Pisma na upravo „Tednika".
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K'2 — do K 100 000 —
proti 5% obrestovanju, ter povrača zneske do K 5000 brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice.
Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Za varnost hranilnih vlog in njih obrestovanje jamči občina Drniš.
PRESENETLJIVA NOVOST!
600 komadov samo 4 krone.
Krasna pozlačena 36 ur idoča precizijska anker ura z veri-rižico, natančno regulirana, za kar se jamči 3 leta ena moderna svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev 1 krasen prstan z imit žlahtn m Kamnom, 1 cevka za smodke z jantarom, ena elegantna ženska broška (novost) eno krasno žèpno toaletno ogledalce, ena usnjata denarnica, en žepni nožič, en par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentiranimi kaveljčki, en srčkan album za podobe s 36 podobami naj-krasnejšimi celega cveta, 5 šaljivih predmetov, velika veselost za staro in mlado, en jako praktičen spisovnik za pisma, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja stane samo 4 krone.
Pošlje se po povzetju potom centralne razpošiljalnice
F. Windisch Krakov št. T/22
---------NB Za neugajajoče denar nazaj. -----
UNDERW0ÒD
Brezobvezno razkazovanje! Ceniki franko.
THa Pav Г,л Ljubljana.
*	IVtA. v>VJ. šelenburgova ul. 7.
Dr. B. Ipavic =
(ženske bolezni) zopet ordinira
v Ljubljani, Zaloška cesta.
+
Najboljše, najzanesljivejše
pariške novosti,
kakor tudi izdelovanje vseh vrst chi-rurgičnih bandaž, kakor kilnih pasov z ali brez peresa, trebušnih obvez, suspenzorijev itd., pokončne držaje, umetne ude in druge aparate proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu priporoča
po nizkih cenah bandažist in rokavičar
FRANC PODGORŠEK
Maribor, Burggasse št. 7.
najboljše vrste, zlasti zarezno in navadno strešno in vsakovrstno drugo opeko, kupite dobro in po ceni samo pri slovenski
tovarni za glinske izdelke
:::	v Račju.	:::

Največja zaloga oblek
za gospode in decke, ter konfekcije za dame in deklike.
Cene zelo nizke.
Angleško skladiščeoblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg št. 5.


■ ix:
J
N
Minka Horvat, modistinja.
Jaz podpisana ne delani kričeče reklame, pač pa postrežem cenjenim damam v svoji stroki, kar najbolje, ker imam dovolj spretnosti za to. Vedno pazim, da imam, kolikor mogoče majhne režijske stroške, zato mi je mogoče nuditi svoje blago in delo, kar najceneje. Kdor se o tem prepriča, ostal mi bode zvest odjemalec. Dame z dežele dobe na zahtevanje slike.	Vsa popravila najceneje.
Minka Horvat, modistinja
Ljubljana, Sv. Jakoba trg.
3000 parov čevljev
razdamo zastonj.
Zavoljo vpeljave naših izbornih chevr. čevljev smo se odločili, da razdamo zastonj 8000 parov čevljev. Naši čevlji so elegantni, iz najbolišega usnja (moderni trpežni) in Vam jih damo 3 pare zastonj, ako nam povrnete stroške za delo, v znesku 12 K 3 pari stanejo drugače 36 K in mi Vam jih toraj v resnici darujemo, in to samo zato, da priporočate čevlje naše tovarne med svojimi znanci.
Jasno Vam mora biti, da Vam pošljemo v resnici le dobre čevlje, ker računamo potom Vaše priporočbe tudi na druge odjemalce. Zahtev po naših gratis čevljih prihaja dan za dnem veliko. Kakor je razvidno, bodo čevlji, ki so določeni v ta namen, kmalu pošli. Ako hočete izrabiti to priložnost, blagovoliti poštnoob ratno naročiti in dobite 3 pare čevljev, s katerimi boste gotovo zadovoljni. Pošljemo Vam, kakor si želite, čevlje za gospode ali dame iz najboljšega usnja in v vsaki velikosti številke ali po centimeterski meri, katero naznanite. Ako bi Vam ne ugajali, vzamemo čevlje ra devo] j e nazaj, tako da je zguba popolnoma izključena. — Čevije pošiljamo proti povzetju ali če se plača naprej. Naročuje se pri
tovarni čevljev v Oswiecim štev. 566. Avstrija.
— Pristen dober	—
se dobi pri L. Šebeniku
Ul Uljev ec v Sp. ИШ pri Ljubljani.
TEODOR KOR N
kleparstvo, krovstvo in vpeljava vodovodov, Ljubljana, Poljanska cesta 8. Izvrševanje vsakoršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriljem, z asbest-cementnim Skrilj em (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesnocementno in strešno opeko. Vsaka stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto,
Kdor si ogleda najlepše, zgodovinsko slovansko mesto : DL) Д ГЛ-----------------naj
=== zlato 1 Јл/\\ЈГх-/ prenočuje Kavarna Slovenski časopisi y hotelu Zlata Husa Vaclavske namesti	100 najmodernejše komfortovanih sob
Telef. inter. 1277. HOTELIR ALOJZ JUNGER. Lastnik palače Vacl. Klofač, državni poslanec.