*-'• C. poštah. — E tet ogni gtovvdl mattina.
Posannznti itavitka 30 itot, »far» 50 ttei.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in up ra* Va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« stvo in podružnica uprave v trstu via Valdirivo 19/III; te« tefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
m
Hoo list
Naročnina za celo leto 15 L,, za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 9.
V GORIC!, ČETRTEK 27. FEBRUARJA 1930.
LETO U.
Tedenski koledarček.
28. februarja, petek: Roman, opat; Antonija; Rajmund. — 1. marca, so« oota: Albin (Belko);. škof: Hadrijan, mučenec. — 2., nedelja: 3. oredpepel« oična nedelja. Simplicij, p.; Neža (Janja). — 3., ponedeljek: Kunigunda, cesarica; Marin._ — 4., torek: Pust. Kazimir; Lucij, papež. — 5., sreda: Pepelnica. Jan. Jož. od Križa; Fride«
tik, opat. — 6., četrtek: Perpetua in
felicita; Evagrij, škof.
V petek dne 28. februarja je mlaj ; dež in sneg.
W ovlce.
Delo poslanske zbornice.
Od 20. aprila, ko se je novi parla« ment sestal, do 31. decembra 1929. je vlada predložila poslaneem v razpra« vo vsega skupaj 417 zakonskih načr« tov. To število je zelo visoko.
Potres.
V torek smo imeli malo potresa. Ob dveh in štirideset minut sta se za« Cutila dva močna sunka. Posebno Idrijci in Ajdovci so ju dobro čutili. °lednji so kar iz hiš pobegnili.
Svobodna luka.
Reški prefekt in poslanec Bacich sta že več časa v Rimu, kjer opozarja« ta vlado na težavni gospodarski polo« 2aj Reke. Govori se, da bo Reka z okolico proglašena za prosto luko. To oi pomenilo, da bi se uvažalo v mesto Yse blago brez carine in da bodo Re« cani živeli veliko ceneje kot danes.
Trgovski sporazum jDcd Italijo in Romunijo sta podpisa« la prvi minister in romunski finančni minister Madgearu. Listi polagajo na n°yo pogodbo veliko gospodarsko važnost. Upajo, da bo od nove pogod« be imel tudi Trst koristi.
Vedno višje.
Ho preteklega tedna se je naj višje povzpel z letalom Anglež de Havli« jmd. Prišel je 6054 metrov visoko. GNaj pa je dosegel prvenstvo v višin= skem poletu italijanski letalec Rena«
puicLu naujaiisKi leiaiec n.ena« 2? Donati. Plul je 6782 metrov visoko.
annuivo je pri tem razmišljanju to, t3 iv? Se Plezald na naj višjo goro sve« let | t- Everest povzpeli še višje kot
-, Tožba proti Pangalosu. i ./■ marca bodo sodili bivšega grškega 1 'tatorja Pangalosa in njegove to« anse. Dolžijo jih umazanih denar« * kupčij pri neki igralnici. Razpra« 'e bodo javne.
V samoto.
l. v.Klmu jc zbudil veliko pozornosti blvsi stotnik in odlikovanec dr. Vin« Dchia. Odložil je posvetne casti m vstopil kot brat Pavel v domi« mkanski red.
Vas pod plazom.
pravcata povodenj. Ker je odnesla
Nad vas Bolognola v pokrajini Ma« j voda dosti hiš, je 600 ljudi brez stre«
cerata je v petek 21. t. m. ponoči pri« drvel plaz, ki je porušil 11 hiš in ubil 19 ljudi. Iz razvalin so rešili med dru« gimi 1 (Metnega dečka, ki je 39 ur čepel med mrtvimi starši. Ta huda nesreča je vzbudila veliko žalosti, a tudi pri« klicala brzo pomoč.
Kardinal Perosi umrl.
V soboto je umrl kardinal Karl Pe« rosi. Perosi, ki so mu že pred lanskim zaradi bolezni odrezali nogo, je postal kardinal šele 1. 1926. Bil je tajnik kon« zistorialne kongregacije. Zdaj šteje kardinalski zbor 61 udov, in sicer 33 inozemcev in 28 Italijanov.
Obsodba znanega časnikarja.
Sodišče v Turinu je obsodilo Petra Bellija na 3 leta ječe, ker je izsilil od nekega industrij ca 180.000 lir. Belli je tovarnarju zagrozil, da ga bo v svo« jem listu napadel, ako mu ne da de« nar j a. Tovarnar je res dal nekaj na račun, a proti potrdilu. Piero Belli je šel na limanice in podpisal pobotnico. Tovarnar je izročil pobotnico policiji. Belli je bil takoj aretiran in izročen sodišču. — Piero Belli je dobro znan v Trstu. Bil je zadnji urednik popol« danskega lista »La Sera«. Tudi v Tr« s tu je Belli belil lase tovarnarjem in hišnim lastnikom in še mnogim dru« gim, dokler ni prefektura ustavila njegovega lista.
Prava tržaška burja.
Tržaški krojači in trgovci so tožili, da je radi mile zime premalo zasluž« ka, in Bog jih je uslišal. Že dober te« den brusi po Trstu burja, o kateri sa« mi Tržačani pravijo, da je hujša kot tržaška. Spravila je iz izložb marsika« Lero volneno obleko, suknjo in plah« to. Tudi za zidarje in kleparje bo ne« kaj dela, a ne toliko kot lansko leto. Več streh in žlebov je šlo v zrak. Zdravniki bi tudi prejeli svoje, ko ne bi javna bolniška strežba poslovala brezplačno. Pri Sv. Jakobu je burja vrgla na tla ženo s škafom na glavi, pri cerkvi je treščila ob zid delavca, ko je čakal tramvaj. Blizu Kolonje je 65«letna Katarina Kralj iz Trebč radi burje padla tako nesrečno, da si je pretresla možgane. Peljati so jo mo« rali v bolnišnico. Delavcu Francu Podgorniku je pri Sv. Jakobu padla na glavo zapornica. V Julijevi ulici je burja vrgla ob glavna vrata nekega vpokojenega mestnega čuvaja. Blizu mestnega vrta je radi burje padla na tla 27«letna Matilda Boletova.
Neurje.
Zadnjič smo brali, da je nevih£ redila strašno škodo v južni It na Sardiniji. Ta teden pa pri poročila o velikanskih nalivih ri škem. V glavnem mestu Atenah j
he. Par jih je tudi utonilo. Res prav muhasto vreme nam nosi letošnja zi« ma. Saj pišejo iz Njujorka, da imajo toplote 20 stopinj nad ničlo.
Komisar goriške deželne uprave.
Na mesto odstopivšega dr j a Pasco« lija je imenovan za komisarja goriške deželne uprave g. Gino Morassi, sin znanega veletrgovca iz Gorice. V če« trtek 20. t. m. je novega komisarja vmestil prefekt Dompieri, ki je pou« daril, da mora deželna uprava v prvi vrsti podpirati kmetijstvo in strogo varčevati z ljudskim denarjem.
Trgovska mornarica.
»L’Agenzia dii Roma« poroča, da so 1. 1929. štele jugoslovanske trgovske ladje 300 tisoč ton, dočim je pred de« setimi leti trgovska mornarica obse« gala le 100.000 ton. V jugoslovanskih lukah je 1927. pristalo 7Ò.894, 1. 1929. pa 85.000 ladij.
Bolezen se jih loteva ...
Ruski zdravnik Semaško v neki nemški reviji prav resno razpravlja o zdravstvenem, oziroma bolnem stan« ju, v katerega padejo skoro vsi boljše« viški mogotci. Zdravnik pravi, da se jih najprej polasti nek splošen nemir, jesti ne morejo, v želodcu jih začne tiščati, nazadnje se jih loti poapnenje žil. Vsi ti znaki izvirajo iz prevelike« ga in prenapornega dela.
Pijača je kriva.
Zakonca Paolin v Padovi sta 30 let živela v srečnem zakonu. Imela sta tudi odrastle otroke. Na stara leta pa je mož začel piti. V pijanosti se mu je začelo dozdevati, da mu žena ni zve« sta. Nič ni pomagalo zatrjevanje že« ne in otrok. Pijani ljubosumnež je po« stajal že tako nasilen, da so ga hoteli oddati v opazovalnico. En dan prej pa se je mož zopet opil in napadel že« no z očitki. Ta se je branila, tedaj pa je pijanec potegnil pilo in zabodel že« no v prsi. Nesrečnica je kmalu iz« krvavela.
Diplomatova smrt.
V Beogradu je umrl nemški posla« nik dr. Koster, ki se je odlično trudil za zbližanje obeh držav. Po prepriča« nju je bil socialni demokrat. Svoje« časno je bil tudi nemški zunanji mini« ster. V Beogradu so nazvali po njem eno ulico.
Žrtev poklica.
V Genovi bi skoraj umrif sloviti ra« diolog (učenjak, ki se ba\n s prouče«
vanjem radija) prof. Sciallero. Profe« sor je pri raziskavanju rontgenovih jih ustvarja radij, opazil, kroka preveč izpostavila kov. Kljub temu pa ni gà znastvenega dela. Te rali odrezati roko, da so

Kapitalistični narodnjaki.
Ko so milijoni mož in fantov krva» veli v strelskih jarkih, so jim višji rekli, da gre za »domovino«. Kje je bila ta nemška in avstrijska domovi# na lepo osvetljuje tožba, ki jo je na# perilo državno pravdništvo v Lip# skem proti veletovarnam kanonov in pušk, ki so last Kruppa in Thyssena. Ti dve veleindustriji, ki sta preskrbo# vali vojno orožje Nemčiji in Avstriji, sta med vojno silno obogateli in še dobili visoka zaslužna odlikovanja, češ da bi brez njih sodelovanja težko zadržali »sovražnika«. — Zdaj je pa prišlo na dan, da sta obe veledorno# ljubni tvrdki prodajali orožje tudi dr# žavam, ki so se borile proti Nemčiji.
Popis poljedelstva.
Dne 1. marca se prične uradno po# pisovanje poljedelstva. V to določeni organi bodo razdelili med kmetske posestnike vprašalne pole, ki jih mo# rajo ti izpolniti do 21. marca. Podatki ostanejo uradna tajnost in služijo iz# ključno za statistiko. Popisovalci jih ne smejo izdati davkariji. Kdor bi ne hotel izpolniti vprašalne pole ali bi dal napačne podatke, zagreši prestopek.
Tri goriške nesreče.
V Solkanu je avtomobil povozil 64# letnega kmeta Andreja Černeta iz Grgarja. Zlomil mu je več reber na esni strani; okreval bo v mesecu dni. — Lucija Jermolj iz Avč je padla in ri zlomila desno ključnico. Ozdravela bo v 60 dneh. — V Šempetru pri Go# rici je voz cestne železnice zadel 80« letno Ivano Čampa iz Renč in jo težko ranil na glavi. U božico so v težkem stanju prenesli v mestno bolnico.
Porast električne proizvodnje.
Italija ima malo premoga in ga mo# ra uvažati. Pač pa ima izobilje vodnih sil, ki dajejo ceneno električno silo.
silnih mukah umrla. Domov so pisali, da je bila pljučnica. Nazadnje so pa zaprli njenega zapeljivca 37#letnega Maria de Benedictis, očeta številne družine, in zdravnika, ki ji je poma# gal pri splavu.
Nenavaden sunek.
Blizu postaje Henoska ne daleč od Chicaga je pretekli teden trčil brzo# vlak ob avto, ki je ravno v tistem hi# pu skušal zdirjati čez tračnice. Sunek je bil tako silen, da je vrglo vlak s ti# ra. 11 potnikov se je ubilo, 80 jih je pa ranjenih. Ponesrečenci se še niso dobro zavedli od prve nesreče, že je od zadaj prisopihal tovorni vlak, trčil ob prebrnjene vozove in se zvalil preko nasipa. Več dni bo treba, pre# den bodo vso goro polomljenih vo# zov spravili s tira.
Znanstveno predavanje.

če po stopnicah, pograbi samokres z nočne omarice in ga pomeri revežu, ki je še spal, v glavo. Mož je bil koj mrtev. Nazadnje se je izkazalo, da je Bilo tisto pismo le pomotoma naslov# Ijeno na njenega moža.
PRED POSEBNIM SODIŠČEM.
Pred posebnim sodiščem v Rimu se je vršila dne 22., 24. in 25. t. m. velika razprava proti trinajstorici kmetov iz Marezig pri Kopru. Obtoženi so, da so do 1. 1929. pripadali tajni komunistič# ni stranki, da so vršili nasilno proti* državno propagando in nekateri, da so ubili fašista ICavaliča. Listi jih označujejo za slovanske komuniste. Od 13 jih sedi pred sodnim stolom se# dem, in sicer: Franc Ferman, Marij Musenič, Ernest Vatovac. Venceslav Kocjančič, Albert Kermac, Jožef Lo# vrečič in Jožef Vergan. Ostala šesto#
19. t. m. je imel v bivši dvorani ir# f rjca> med njimi glavni obtoženci: Ru
govskega doma v Gorici znani mo# ! derni italijanski m/droslovec prof. i Silvio Tissi globoko zasnovano pre# \ davanje o psihoanalizi. V kratkem bo j izšlo v nemškem prevodu eno njego* S vih glavnih del, kjer se uglablja v slov# stvene mojstrovine Tolstega in Do# stojevskega in drugih slovanskih pi# sateljev.
»Pro Oriente«.
Milanski list »Oriens« prinaša zelo zanimive podatke o delovanju ustano» ve »Pro Oriente« v Bolgariji. »Pro Oriente« si je zgradila sredi bolgarske
dolf Marsič, Ivan Dobrinja, Anton in Ivan Koderin, Ivan in Mirko Marsič, je zbežala preko državne meje. Prvi dan so bili izprašani navzoči obtožen# ci, ki so vsi zanikali resničnost obtož» be. V ponedeljek so bile zaslišane številne priče, ki so opisovale zločin# sko delovanje obtožencev. Takratni policijski komisar v Kopru, poročnik orožnikov, orožniški maršal, politični tajnik fašistovske stranke in drugi so podali za obtožence zelo obremenilne izjave. Poudarili so, da vlada sedaj po aretacijah obtožencev v Marezigah in prestolice Sofije veličastno palačo. V j okolici najvzornejši mir. Po govoru
njej se nahajajo velika italijanska knjižnica in čitalnica, krasna dvora« na za predavanja, sprejemnica in dru« ge sobane. Tja vabijo bolgarsko raz« umništvo, da spozna italijansko kul« tro in dobi simpatije do Italije. »Pro Oriente« je tudi poslal skupine bol« garskih mladeničev študirat na razna italijanska vseučilišča. Ta širokopo« tezna organizacija se vzdržuje s pro«
Ko bodo poganjali stroje po večini _________ __=_______
italijanskih tovaren z elektriko, mesto j stovoljnimi prispevki za kruhke! da rabijo premog, in ko bo železnice gonila električna sila, ne bo Italija po« trcbovala skoro več premoga. Zato vlada in velika industrijska podjetja na vso moč hite, da izrabijo vodne sile.
Od leta 1928. do 1. 1929. je električna proizvodnja narastla za 8 odstotkov.
Od vajenca do gospodarja.
V Ljubljani je umrl Peter Kozina, znani veletovarnar čevljev. Iz niča, od vajenca, se je povzpel tako daleč, da je postal eden največjih podjetni« kov v Jugoslaviji. Njegovo podjetje je bilo trikrat večje nego mirenska Čevljarska zadruga.
Žalosten konec.
9. t m. je v hotelu »Giappone« v Neaplju žalostno končala 28«letna Jožefa Bremčeva iz Lokovca. Že v mladih letih je bila sirota in šla slu« žit v mesto. Nazadnje je bila v veli« kem hotelu "za prvo sobarico. Dekletu je šlo dobro. Elegantno se je oblačila,
Skregala sta se.
V mali kneževini Monaco med juž« no Francosko in Italijo (tam so tudi sloveče igralnice v Monte Carlu) je nastala huda zadrega. Vladajoči princ Alojz se je skregal z ženo princezinjo Karlo. Ta si je zakonski prepir tako gnala k srcu, da je ušla v Italijo. Iz« javila je, da se prej ne vrne domov, dokler ne spodijo princa iz kneževine. Parlament se zdaj posvetuje, ali naj ima raje kneževino brez vladarja ali vladarja brez žene.
Odlikovanja.
Vsako leto določi vlada, koliko odli« kovanj se sme v tistem letu podeliti. Letos je na razpolago 1352 komend reda italijanske krone, častniških križ« cev 2260, vitezov pa bo lahko le 8250. Za višji red sv. Mavricija in Lazarja je dosti manj mest na razpolago.
Vroča kri.
Napolitanec Lungo Montecorvo, po
lepa je bila, dvorljivcev ji ni manjka# ! poklicu uradnik, je dolgo živel v sreč« lo. Nazadnje, sama morda ni vedela nem zakonu. Te dni je šla njegova že« kako, se je zaplela v mreže zapeljiv« na zgodaj zjutraj na trg. V veži ji iz« cev. Ravnateljstvo hotela je prosila joči vratarica pismo, naslovljeno na za dopust, da gre v bolnišnico. V rpssK^&oža'. Žena pismo odpre in v veliko niči se je pa nastanila z škim v hotelu, kjer je čez
državnega pravdnika, ki je predlagal za obtožence kazni od 4 do 30 let tež# ke ječe, so v torek govorili branitelji in je bila izrečena obsodba: Dobili so: Rudolf Marsič 20 let, Ivan Dobrinja 19 let, Anton in Ivan Koderin in Ivan Marsič po 10 let, Ernest Vatovec 4, Franc Jerman, Marij Muselič, Vence« slav Kocjančič, Albert Kermac in Jo# žef Lovrečič po 3 leta. Oproščena sta bila Jožef Vergan in Miroslav Marsič.
Druga skupina.
V sredo dne 26. t. m. so stali pred posebnim sodiščem Franc Drole iz Porezna, Franc Golob iz Grahovega in Ignacij Sturm iz Kneže. Štirje dru« gi obtoženci iz te skupine, in sicer Albert Rejec iz Gorice, Julij Torkar iz Podbrda, Slavko Jelinčič in Aleks sander Furlan, oba iz Gorice, so zbe« žali in niso bili prisotni. Obtoženi so, da so širili prepovedano, protiitalijan« sko časopisje in pripadali tajni orga« nizaciji, ki je imela namen vršiti proti« državno gibanje in izdajati tudi vo« jaške tajnosti. V noči 19. dec. 1928: so na cesti med Grahovem in Hudojuž« no orožniki ustavili Franceta Droleta in našli pri njem nahrbtnik, poln pre«. povedanih časopisov. Drole je imel tudi samokres brez orožnega lista. Delna njegova izpoved in nadainja preiskava je dovedla do aretacije Go« loba in Sturma, ostali so pobegnili. O izidu razprave bomo poročali prihod« njič.
Zdravnik
dr. Simoniti sprejema od 1. marca da# lje na Travniku v novem stanovanju nasproti gostilne Fiegel. Opozarjamo na današnji oglas.
SPOMENICA ITALIJE.
Zunanji minister Grandi je predlo* žil zborovanju v Londonu že napove* dano spomenico o pomorskih zahte* vah Italije. Spomenico je izročil tudi inozemskim časnikarjem ter poudaril, da ne vsebuje v bistvu nič novega. V njej so obrazložene misli, ki jih je že davno razglasil načelnik vlade Mus* solini, ko je rekel, da je Italija pri« pravljena znižati, svoje vojno bro* dovje tudi na najnižjo mero, ako ne dobi nobena druga država na evrop* ski celini večje mornarice nego Itali* . ja. Zemljepisni položaj Italije je zelo j neugoden. Njen obstanek zavisi od j dovoza blaga iz tujine, ki prihaja za j tri četrtine iz prekomorskih držav. j Potrebščine se prevažajo .v Italijo po negotovih morskih cestah, ki stoje pod nadzorstvom tujih držav. Ker ni* ma Italija izven Sredozemskega mor* ja nobenega pomorskega oporišča, je zanjo še bolj težko ščititi lastno tr* govsko mornarico na oceanih. Pri Ita* liji gre torej za sam obstanek in ne le za obrambo daljnih dežel, ki stoje pod njeno oblastjo ali njenim vpli* vom. Razen tega je Italija podpisala pogodbo v Locarnu in prevzela v njej obenem z Anglijo dolžnost, da brani v slučaju nemškega napada Francijo, to se pravi evropski mir.
Italija je kljub tem večjim potre* barn voljna sprejeti za svoje vojno brodovje številke, ki se priznajo naj» bolj oboroženi državi v Evropi. Pod tem pogojem je Italija pripravljena glasovati za kakršnokoli znižanje voj» nih mornaric. Kelloggov dogovor, v katerem so skoro vse države na svetu obsodile vojno kot sredstvo narodne politike, pogodba v Locarnu in Zveza narodov nudijo dovolj jamstva proti vojni, da se sedaj lahko začne počas» no razoroževanje. Italija si ne more misliti, da bi mogla izbruhniti vojna med njo in katerokoli državo, zasto* Pano na londonskem zborovanju, ali Pa tudi državo, ki na zborovanju ni zastopana.
Sedem točk.
Na pomorski konferenci v Wa» shingtonu je Italija dobila leta 1922. pravico, da zgradi 175 tisoč ton veli* kih bojnih ladij; v resnici je pa med tem časom od 10 velikih bojnih ladij, ki jih je takrat imela, črtala kar 6, mko da jih poseduje danes le še štiri. Ualija predlaga vsem ostalim velesi» lam, da se tudi one prostovoljno od» povedo zidavi morskih orjakov, ki bi •im po določilih konference v Wa* shingtonu lahko zgradile v letih 1931. do 1936. Obvežejo naj se, da bòdo zi» dale šele po 1936.
Sicer pa je Italija — pravi spomeni* ca _ pripravljena glasovati tudi za to, da se morski velikani sploh odpra*
Moderne mornarice so uvedle po vojni tudi posebne ladje za preva» zanje letal, ki jih imenujejo nosilce tetal. Zborovanje v Washingtonu je
leta 1922. priznalo Italiji in Franciji, da smeta zgraditi vsaka po 60.000 ton takih brodov. Spomenica ministra Grandi ja izjavlja, da je Italija pri* pravljena število teh ladij znižati, ako ne bo nobena druga država v Evropi prekosila italijanskega števi* la.
V četrti točki govori spomenica o tistih ladjah, ki jih konferenca v Washingtonu leta 1922. ni vpošteva* la, temveč prepustila vsaki državi, da jih zgradi po svoji potrebi, kolikor jih hoče. Tega svobodnega brodovja želi imeti Italija toliko kolikor naj» bolj oborožena država v Evropi, to se pravi Francija.
Sem spadajo tudi podmornice, ki jih ima Francija 99, Italija 57, Anglija 63. Italija hoče imeti toliko podmor» nic kolikor najbolj oborožena država na evropski celini
Če je potrebno, bo glasovala pa tu* di za popolno prepoved podmorskih čolnov.
Končno izjavlja še spomenica, da je Italija pripravljena javiti vsaj 6 mese» ce\r, predno spusti v morje novo boj* no ladjo, drugim državam njene grad» bene posebnosti in pa glavno orožje, s katerim je brod opremljen.
Angleški in francoski glasovi.
Spomenica Italije, vsebuje sicer že znana načela italijanske pomorske po» litike, vzbudila pa je vendar veliko pozornost v mednarodni politični jav» nosti. Večina angleškega in amerikan* skega časopisja je potegnila z Italijo in napada Francoze radi njih nepo* pustljivosti. Časniki izražajo bojazen, da se bo pomorsko zborovanje v Lon* domi radi tega razbilo. Dopisnik nemškega dnevnika »Germania« trdi, da gre vsa taktika Francozov za tem, da razbijejo angleško * amerikanski sporazum, ki sta ga lansko leto sklenila Mac Donald in ameriški predsednik Hoover. Angleži so v tem sporazumu priznali Amerikancem enakost na morju. Glede Evrope se drže pa slej ko prej svojega starega načela, da mora njih brodovje biti kos združenima mornaricama dveh naj* močnejših evropskih držav. Angleži hočejo torej imeti brodovje, ki bi bilo vsaj tako veliko kakor francosko in italijansko skupaj. Ker sta si Ameri» ka in Anglija priznali druga drugi_ 1 milijon 250 tisoč ton veliko brodovje, bi francoska in italijanska mornarica, ako naj bo Velika Britanija kos obe» ma, ne smeli presegati tega števila. Francozi zahtevajo pa zase, kakor smo zadnjič pisali, nič manj ko 724 ti» soč ton, to se pravi 60 od sto angleške mornarice. Ako dobi ravno toliko Ita* lija, se vsi angleški računi prevržejo, in Anglija bo prisiljena, da gradi več, nego je Amerikancem obljubila. S tem se angleško»amerikanski sporaz» um podere, kakor se je radi protestov Amerike podrl francosko»angleški iz leta 1928. Tako se hočejo Francozi maščevati nad Amerikanci.
Francozi bodo sicer, če je treba, po»
pustili, a zahtevali v zameno druge važne ugodnosti, ki jih pa Angleži ne marajo dati.
Spomenico ministra Grandija je francoski tisk, kakor je bilo pričako» vati, odklonil.
Nova vlada.
Časniki skoro vseh strank pravijo, da mora Francija vztrajati pri svojih zahtevah in da ne sme priznati Italiji enakosti na morju. Sitno je bilo za Francoze, da je njih vlada padla ra v» no v trenutku, ko je Grandi predložil spomenico. Obstajala je nevarnost, da se bodo zastopniki drugih velesil pogajali v odsotnosti Francozov in postavili Francijo pred dovršen spo» razum. Da se to prepreči, so v Parizu sestavili že po par dneh novo vlado, kateri je sodeloval voditelj radikalno-socialistične stranke Chautemps (Šo* tàn). Novi prvi minister je izjavil, da bo Tardieujevo politiko v Londonu nadaljeval in se že odpravljal na po» morsko konferenco, ko je francoska zbornica tudi njega vrgla. Nova via» da je živela vsega 96 ur. Naslednik bo najbrž Tardieu.
Iz vsega se vidi, da bo francoska politika v Londonu ostala nespreme» njena. O izidu konference sodijo An* gleži slabo.
List »New Statsman« (Nju Stele* men) pravi, da ležijo po objavi italijanske spomenice sedaj vse kar» te odprte na mizi. Posamezne via» de so odkrile svoje načrte. Vse go» vore sicer, da ne marajo vojne, toda ena zahteva velike bojne ladje, druga se noče odpovedati podmornicam, tretja (Japonska, ured.) hoče imeti 70 od sto amerikanske, oziroma angle* ške mornarice in tako dalje. Če poj» dejo stvari v tej smeri naprej, se bo to razorožitveno zborovanje končalo prav gotovo z novim oboroževanjem in zgrešilo tako svoj namen.
ZA VERSKO SVOBODO V RUSIJI.
Že pred mesecem dni, dne 23. janu» arja. smo poročali o boju proti veri v Rusiji, in sicer izključno na podlagi sovjetskih listov in knjig. Protiverski boj sovjetov tako hudo pritiska na podložno rusko ljudstvo, da takega moderna zgodovina še ni videla. Pri tem moramo točno razločevati med sovjetskimi zakoni in dejanskim živ» Ijenjem. Ustava Zveze sovjetskih so» cialističnih republik zagotavlja versko svobodo, določajoč, »da je vsakemu državljanu svobodno, da se priznava h kateremu koli obstoječemu verstvu ali pa k nobenemu. Vera je zasebna stvar. Krajevnim upravnim oblastvom je prepovedano, izdajati naredbe, s katerimi bi kakorkoli ovirali versko svobodo.« Tako se glasi lepi paragraf sovjetske ustave, ki zagotavlja držav* Ijanom versko svobodo.
Toda obstoje še drugi, bolj živi in resnični zakoni sovjetov, ki versko svobodo — kljub lepemu paragrafu državne ustave — hudo tlačijo. Ob» stoji zakon, da se otrok do 18. leta ne sme poučevati v verskem nauku. Kdor uči otroke moliti, kdor jih vodi
v cerkev k službi božji, se kaznuje z ječo. To je res krasna svoboda!
Letos se izdali zakon, da se po letu 1931. ne bo smela zidati nobena nova stavba v bogoslužne namene. Prepo* vedano je zidati cerkve, samostane, zavode, cerkvene bolnišnice, sirotišnic ce in sploh vsako stavbo, ki bi služila Cerkvi v nje namene. Tudi ta zakon bije ustavi v obraz in kaže, da je lepi paragraf o verski svobodi le prazna beseda, namenjena za razširjanje ko* munizma po svetu. Tako se torej z zakoni tepta verska svoboda ruskega ljudstva.
Še bolj živo kot v zakonih pa se ka* že preganjanje vere v vsakdanjem življenju. Naj govore dejstva,- ki so uradno izpričana po samem sovjet* skern časopisju. Iz njihovih ust smo pobrali te besede in jih navajamo:
V zadnjih treh mesecih so boljše* viki zaprli 200 sinagog in mošej ter 980 krščanskih cerkva. Spremenili so jih v komunistične bralnice, kine, gle* dišča, ljudske odre. To spremembo so seveda izvršila komunistična oblastva. Ta oblastva tudi zahtevajo, da mora vsak učitelj učiti otroke, da ni Boga, da je vera strup itd.; učitelj, ki ga za* lotijo, da je veren, izgubi službo. To velja za vse uradnike sovjetske dr* žave. Kdor je za Boga, izgubi kruh. V sovjetskem časopisju se stalno po* udarja, da so le brezbožneži politično zanesljivi. Oblastniki tudi nič ne ta* ji jo, da hočejo zatreti vsako vero. Znani prosvetni komisar (minister) Lunačarskij je napisal v »Pravdi«: »Z zadovoljstvom sem čital v časopisu izseljencev, da hoče znani kulturni pe* klenščck Lunačarskij ruskim otrokom vzeti vero. Z zadovoljstvom izjav* ljam, da hočem res s prav peklensko naslado izruvati verski plevel iz naših polj in vrtov.«
Ves bo j proti veri vodi komunistič* na stranka, ki je za to ustanovila po* sebno društvo »Brezbožnih«. Po vseh državnih ustanovah, glediščih, šolah, kinih, radiju, podjetjih, povsod mora* jo komunisti vršiti protiversko pro* pagando. Pri lanskem čiščenju stran* ke so komuniste, ki so se cerkveno
poročili, izključili iz stranke. Ker mo* rejo biti le organizirani komunisti na važnejših javnih mestih, je komunist, ki so ga zasačili, da je veren, izgubil službo, s službo tudi polovico nakaz* nic za kruh, sladkor in druga živila .. i Veren delavec je v sovjetski državi politično sumljiv, zato ima manjšo plačo in manj živil zase in za družino. To je res vzorna verska svoboda!
O božiču 1929. je bilo v ječah 97 prač voslavnih škofov, v izgnanstvu na Soc loveckih otokih pa 105 škofov in na tisoče duhovnikov. Da škofje in du* * hovniki niso bili zaprti radi zločinov, j ampak zavoljo verskega delovanja — j to se razume. To je verska svoboda, [ ki jo obljublja lepi paragraf sovjetske j ustave!
Komunistična stranka razglaša, da j mora v petih letih — v »kulturni pec I tjorki« — izginiti Bog iz Rusije, izgi* ] niti iz kolektivnih podjetij! Z-a ta j smoter na vse moči delajo med mlac dino. Organizirali so; »rdeče pionirje«, dečke in deklice od 7.—16. leta, ki jih je 1,900.000 ter »komsomolce« od 16. do 20. leta, ki jih štejejo 2 milijona in pol. V te velikanske množice mladine boljševiki brizgajo sovraštvo do vere, do Boga, do cerkve.
: Ta dejstva pričajo, kako sovjetska država z zakoni in po oblastnikih preč ganja versko svobodo, kako komunic stična stranka s silo in zastrupljeva* j njem mladine hoče uničiti vero v ru* : skem ljudstvu, ki ječi pod jarmom ! diktature.
Slovesen protest papeža.
Proti temu nasilnemu preganjanju i vere v Rusiji se je dvignil poglavar ! katoliške cerkve in je v posebnem pic | smu dne 10. t. m. slovesno ugovarjal ; zločinskemu delovanju boljševizma I ter pozval vernike vsega sveta, naj j dne 19. marca skupaj z njim molijo za krščansko ljudstvo v Rusiji. Pape* j žev ugovor je vzbudil po vsem svetu ] silen odmev. Proti divjemu preganja* j nju kristjanov v Rusiji so slovesno nac : stopili tudi škofje Anglikanske cer* i kve, škofje Srbske pravoslavne cer* ! kve, sinod grškega pravoslavja, Evan* : gelska zveza v Nemčiji. Vse velike
krščanske veroizpovedi so se v brat* ski edinosti zavzele za milijone trpe» čih kristjanov v Rusiji. Posebno vi* soko je zavalovala ogorčenje v vrstah angleškega delavstva, ki je sicer so* cialistično, a prežeto z globoko ver» nostjo in silno zavzeto za popolno versko svobodo.
Boljševiškim mogočnikom ta odpor ni bil nič všeč. Zato so objavili v od* govor na papežev protest pismo pra* voslavnega metropolita Sergeja, ki taji, da bi se vera in cerkev v Rusiji preganjala. Izjavo so podpisali še štirje drugi škofje. Po zanesljivih po» ročilih iz Rusije je prišlo na dan, da so sovjetski oblastniki to izjavo ško* fom izsilili. Predložili so škofom že spisano izjavo in zahtevali, da jo podpišejo, sicer da bodo izgnali vse pravoslavne škofe na strašne Solo» vecke otoke in zaprli vsa svetišča. Da odvrnejo od Cerkve še večje zlo, so škofje izjavo podpisali, kakor jim je bila predložena. Ta potvorjena in z grožnjami izsiljena izjava pač doka* zuje le to, da se boljševiki poslužijo vsakega, še tako nagnusnega sredstva, če gre za boj zoper vero.
Zaprte cerkve, protiverski zakoni, katoliški in pravoslavni škofje in du» hovmiki v izgnanstvu na otokih in po ječah, delavci in kmetje, preganjani radi svoje vere, vzdihovanje milijonov vernih mater, ki jim komunistično brezverstvo trga otroke iz družin in jih zastruplja — to so pač žive in ne» pobitne priče velikanske barbarske borbe, ki jo vodi boljševizem proti vernemu ruskemu ljudstvu.
Zlato nagrade s
zlat prstan z lepim kamnom dobi brezplačno brez izjeme vsak, kdor zbere 200 listkov, ki so priloženi vsem po ki kg težkim paketom jajčnih te* stenin »PEKATETE«.
Darovi.
Za »Sirotišče«:	Volilo blagopok. Alojzija
Širce 100 L, veleč. g. Franc Klanjšček 150 L, veleč. g. Ciril Zamar 30 L. — Srčna hvala!
KRALJICA MATASU
V. J. Križanovska:
Roman iz življenja starih Egipčanov.
Menovo obličje je zadobilo ledeno mrzel izraz.
»Gotovo si zblaznel,« je rekel zaničljivo. »Zahtevaš pojasnila o stvari, ki se te ne tiče. Hartatef je neizmerno bogat. Poglej to ogrlico iz safirov in biserov; že to je premoženje, ki ga je daroval svoji nevesti. Po svojem položaju te daleč presega, tako da je Nejta sama spo* znala, da takega ženina ni mogoče odbiti. LJparn, da ti to pojasnilo zadostuje.«
Nejta je s plamtečim pogledom prisostvovala sporu obeh mož. Pri poslednjih bratovih besedah ji je obličje zaplalo.
»To si upaš trditi, nesramni lažnivec, ko se moram žrtvovati zaradi tvoje časti! Glej, kako cenim dar tega zopernega človeka!«
Raztrgala je safirno ogrlico s tako močjo, da so se obodci razpustili in kamni raztresli po tleh.
? Veruj mi, Keniamun,« je rekla, tresoča se od ogor*
čenja, »da se žrtvujem, toda ne zaradi zlata. Zaničuj me, če hočeš, toda več ti ne morem povedati.«
»Verujem ti in te pomilujem. Kar se tiče Mene, mu ne bom nasprotnik, toda nikoli mu ne pozabim te ure,« je rekel Keniamun in odšel.
Ko sta ostala sama, je Mena srdito rekel sestri:
»Brezumnica, nas vse boš uničila. Kdo ve, kakšne sumnje je zbudila tvoja klepetavost v tem spletkarju? In kaj si napravila z ogrlico? Kaj poreče Hartatef?«
»Kar mu drago! Le poberi odlomke in dodaj jih k onemu delu, ki si ga prejel za mumijo našega očeta, brezvestni sin, sramota našega rodu,« je rekla Nejta za» ničljivo.
Toda Mena se je že pomiril.
»Ko te slišim tako govoriti, bi rekel, da sem sam zastavil mumijo,« je odvrnil in prekrižal roke. »V tej zadevi mi je Pagir rade volje pomagal. Morda bi tega sploh ne bili napravila, da se ni Hartatef v tebe zagledal. Plačal bi rad, samo da bi te dobil. Mumijo odkupimo, pa nas ne bo stala obročka srebra, ti pa postaneš ena izmed najbogatejših in najimenitnejših žena v Tebah. To je zares velika nesreča!«
Nejta ni nič odgovorila. Dobro je poznala sebič» nost svojega brata, toda takšen se pred njo še ni po*
Glas naših pastirjev.
Knez in nadškof goriški dr. Franci* šek Borja Sedej je izdal pastirski list, v katerem razlaga vernikom katoliški nauk o družini in vzgojevanju otrok. Iz lepega lista prinašamo dva pomen* Ijiva odlomka:
Družina in krščanski nauk.
»Prvo naravno in potrebno ozračje pri vzgoji — tako piše sv. oče — je družina, ki je nalašč za to poklicana od Stvarnika. Zatorej je navadno ona vzgoja bolj uspešna in trajna, ki se dobiva v dobro urejeni in disciplini* rani krščanski družini, in ta je tem bolj uspešna, čim bolj jasno in stano* vitno sije dober vzgled staršev.
Zares, otrok čisla in ljubi svoje ro* ditelje že po naravi in se ravna v vseh rečeh po njihovem vzgledu. Vsako de* janje očetovo ali materino jim je rav* nilo, vsaka beseda resnica. Zato pa postanejo navadno otroci taki, kakor so njihovi starši in vzgojevatelji. Ja* bolko ne pade daleč od drevesa. Zato je sveta dolžnost krščanskih mater, da otroke že v prvih letih vodijo h Kristusu, da jih učijo moliti, da jim pripovedujejo kaj o Bogu stvarniku in o Jezusu, našem Odrešeniku, da jih učijo varovati se greha itd. Slavni Ketteler, škof mogunski, je zapisal te velevažne besede: »Vzgoja mladine na kolenih materinih in v šoli do pr* vega obhajila navadno odloča o časni in večni sreči otrok«.
Ob tej priliki opozarjam starše, da morajo po vesti in po cerkvenih pred* piših redno pošiljati otroke h krščan* skemu nauku v župnijske šole, druga* če ne dobe spovedne odveze, zakaj I krščanski nauk je podlaga vse vzgoje, ! modrosti in sreče, ker je božja beseda.
Besede le tolčejo, zgledi vlečejo.
Sv. oče Pij XI. naglaša v svoji | okrožnici o vzgoji mladine dober vzgled staršev in domačinov. In res! Besede le mičejo, vzgledi vlečejo. Lju* dje verujejo bolj svojim očem ko ušesom.
*|nnaminnnrrwil|), wwMHWRj.jjjr.vr’fliwggsx».' «v * ssrannra : rarrac-rmeo mnemee
Okrožje in ozračje, v katerem živi otrok, vpliva močno na njegovo vzgo* jo in značajnost. Prašam, zakaj je ono dekle tako . lahkomiselno, nečimerno, posvetno? Zato ker ji mati prigovar* ja, naj se lepo oblači, v javnosti kaže in prilizuje, da dobi ženina. Zakaj so oni dečki tako razposajeni, tako hlad* ni za božjo službo, za prejem sv. za* kramentov? Zato ker doma zabav* I ja jo zoper Cerkev in njene služabni* ke, zoper cerkvene družbe in bratov* ščine, ker čitajo vpričo otrok slabe časnike in knjige, ali jedo meso ob postnih dnevih. Ni čuda, da v tako okuženem ozračju ne more vzrasti nobeno dobro drevo. Kaj poreče ta* kim staršem naš božji Zveličar ob po* slednji sodbi.
Poleg dobrega vzgleda morajo star* ši in vzgojevatelji tudi svoje otroke in učence nadzorovati. Ni dovolj, da se vse je jo v mlada srca krščanski nauki, treba je tudi skrbno čuvati, da sovražnik ne priseje ljubke, ki rast dobrega semema zavira ali celo zamo* ri. Nadzorovati pa je treba otroke že v nežni mladosti, da se spoznajo njih dobra in slaba nagnjenja, njih razvi* jajoče se strasti, katere je treba o pra* vem času uravnati.
0 katoliškem programu.
Tržaški škof dt. A. Fogar je izdal globokoumno pastirsko pismo »o ka* toliškem programu«, iz katerega pri* našamo odlomek o nacionalizmu: Ne* kateri pravijo, da se katolicizem in cerkev v zadnjih svetovnih krizah ni* sta obnesla. To pa ni res! Če se nam* reč kako rešilno sredstvo splošno ni uporabilo, temveč zanemarilo ali celo zavrglo, se ne sme trditi, da se to sred* stvo ni obneslo. Kaj takega bi se sme* lo trditi le, če se je zdravilo pravilno rabilo, pa vendar ni dobro učinkovalo. Cerkveni katolicizem s svojimi nauki, postavami in zveličavnimi sredstvi se je vedno in povsod blagodejno ob* nesel. Niso se pa obnesli narodi, ki se
upajo imenovati se katoliške, pa ni* majo poguma biti res katoliški v pol* nem pomenu besede in so morali radi tega trpeti hude posledice. Svetovno krizo j c povzročilo žalostno dejstvo, da so narodi pozabili Kristusov na* črt: »ena sama čreda in en sam pa* s tir«. Cerkev si želi eno samo družino narodov, v kateri bi posamezni narodi in jeziki bivali bratsko skupaj.
To, česar protestantstvo ni še do* vršilo, skuša dovršiti moderni preti* rani nacionalizem. Katoliška zamisel o echini, nerazdeljivi družini narodov z enim samim Očetom v nebesih in z enim samim pastirjem, papežem, na zemlji, krog katerega bi naj bili po* samezni narodi kot sinovi in bratje, ta zamisel gineva vedno bolj v zavesti narodov. Neka sredobežna moč na* rodov hoče zmagati nad privlačno silo Cerkve. Strahotno je število tistih, ki so najprej Francozi, Nemci, Italijani, Slovani in potem še le v drugi ali tretji vrsti katoličani. Kedaj bo več sloge med državami in kedaj se bodo dosledno zboljšale svetovne gospo* darske razmere? To se bo zgodilo te* daj, ko bo katoliška ideja pobratim* stva med narodi zmagala nad moder* nim pretiranim nacionalizmom in bo krščanska privlačna sila večja kot sredobežna paganska sila; z drugo be* sedo, kadar se bo zopet mislilo naj* prej katoliško, kakor to Bog zahteva, potem še le narodno. Kdor tega ne umeva, bo sicer lahko pristen Fran* coz, Nemec. Italijan, Slovan, nikakor pa pristen katoličan.
Natečaj.
Ministrski odlok razpisuje izpite za sprejem gojencev v službo javne varnosti (policije). Na razpolago je 150 mest. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1. Pojasnila daje kabi* netna pisarna na prefekturi.
Do istega dne je treba vložiti tudi prošnjo za policijske uradnike. Teh mest je 80 na raz* polago. Zahtevajo se dovršeni pravni ali njim sorodni nauki.
naslov »novegaTistaTIe^
»Novi list«, Gorizia, via Mameli 5. Ni treba dodajati ničesar drugega.
kazal. Še nikdar se ni čutila tako siroto. Nihče se ni zanimal za njeno bodočnost in srečo.
Kakor v snu je šla k stopnicam. Mena pa je po* kleknil na tla ter skrbno zbral vse zlate odlomke ogr* lice. Nejta je odšla v svojo sobo.
_ Ko je stopila na hodnik, se je srečala s Hartatefom, ki jo je iskal. Ostremu očesu mladega Egipčana ni ušlo, da nima Nejta na vratu več njegove ogrlice.
•i A^am 8re moja zala nevesta?« je vprašal in se sklo* ml k njej. »Zakaj si tako bleda in potrta, Nejta? Kje
iev?^ica’ ki si jo imela pri obedu? Ali je bila pre* težka?«
»Da in ne. Odlomke ogrlice najdeš na tleh terase. Kaztrgala sem jo.« je pristavila s temnim glasom, »ker me je Mena vpričo Keniamuna obdolžil, da sem se ti Prodala za ogrlico in za tvoje bogastvo. Da jima do* "azem, kako cenim tvoje darove, sem raztrgala nakit ra kose. Ponavljam ti: rajši bi imela okrog vratu gada kakor tvoje salire in bisere!«
Hartatef je zmajal z glavo.
n* . ena Je tepec. Ni prav, da polagaš toliko važnost ('pnn^e^°Vc' klepetanje in da zaradi tega kvariš drago* dr,,rc,c". ,ei!J33 se ogrlica popraviti. Imam pa še go, ki m nič manj lepa. To si nadeneš, .ko te jeza
i
mine. Nadeneš si jo,« je ponovil s poudarkom, ko je videl, da je Nejta odkimala z glavo, »kajti ženske ho* če jo biti lepe.«
»Za kdaj si določil poroko?« ga je deklica naglo prekinila.
»Za tri mesece bo moja palača pripravljena za tvoj sprejem.«
»Dobro. Toda do onega usodnega dne te prosim, da me ne nadleguješ s svojo navzočnostjo. Odpočiti si hočem in uživati zadnje dneve prostosti.«
»Bodi vendar razumna, Nejta. Ne bom te vzne* mirjal, vendar pa bom prihajal in ti pošiljal rože in darove, ker nečem, da bi me smatrali za skopuha. Svet ne bo zvedel,« je nadaljeval Hartatef mirno, »kako drago me staneš. Odkupnina tastove mumije ni malen* kost.«
Nejta ni nič odgovorila. Obrnila se je in odbrzela.
IV.
Iskanje resnice.
Ne meneč se za to, kaj poreko, je Kcniamun takoj ostavil Pagirovo palačo. Srd in strastna želja po mašče* vanju sta prevzela vse njegovo bistvo. Pred no pa bi kaj

nam
Iz Reške doline.
Padež. — (Smrtna nesreča.) —14. t. m. je šel iz Padeža v Volosko 72=letni posestnik in mlinar Štraus Jo» žef po opravkih. Na cesti pri Šapja« nah je moža do smrti povozil neki tr« žaški avto. Preden je prišel Zeleni križ iz Trsta, je ponesrečenec izdiha nil. Pokopali so ga v Brezovici
Vatovlje. — (Slovo dušnega pastirja.) — 12. t. m. se je poslovil od nas č. g. Milan Kuret. Stopil bo v pokoj in bo menda opravljal službo božjo v neki kraški vasi, če mu bo zdravje dopuščalo. 'Odhajajočega duš« nega pastirja smo imeli prav radi. Po« leg naše kaplanije je upravljal še Bar« ko in Kozjane. Sedaj bo treba romati po poldrugo uro daleč k maši. Bojimo se, da bomo dolgo časa brez duhov« nika.
Gor. Zemon. — (Lahkover« n o s t pa taka!) — K nam je prišla vedeževalka. Imela je dosti uspeha v obliki klobas in liric. Lahkovernim de« kletom je pa pustila nado na lepega in bogatega ženina. Mladi svet se joče, da ni nič plesov in pustnih norij. No, pa ne bo treba na pepelnico muca pe« stovati.
Kal. — (Potreben tečaj.) — Čudno je, da smo sedaj zopet brez vode. Vodovod iz Gor. Košane je pokvarjen. Prosimo, da se na občini malo zganejo. — 16. t m. smo zaključili gospodarski tečaj. Vsa hvala gosp. učitelju. Uspeh tečaja se že kaže.
Iz Brd,
Kojsko. — (Elektrika.) — Od marsikod čitamo, kako se hvalijo, da imajo električno luč. Drugi upajo, da jo bodo v kratkem imeli, ali se prito« žujejo, da jim ie bila obljubljena, pa da je od nikoder ni. Med temi smo tudi mi v Kojskem. Že pred par leti nam je bila obljubljena in že dvakrat so šteli, koliko luči si bo vsak naročil. Pri tem je ostalo. Ne bi se zmislili se«
dežele? •
daj na elektriko, ko bi ne videli v Go« rico grede, da jo napeljujejo po Oslav« ju. Če bo hodila tako hitro kakor iz Pevme v O slavi j e, bomo še lepo vrsto let čakali. Najbrže se klancev boji.
Hum pri Kojskem. — (Beri » N o« ve postave« v 8. št.!) « Marsika« teri posestnik pri nas in tudi v Cero« vem ter drugod po Brdih mora seči v žep, če je kaj notri, in plačati tisoča« ke po bankah, ker je bil nekemu »po« štenjaku za poroka. Omenjeni je bil zbral 25 porokov, ki bodo morali pla« čati skupaj kakih 120 tisoč. Marsika« te rega poroka bo spravila ta stvar škoro na boben. Lepe reči.
. Gor. Cerovo. — Naš cerkveni zbor se je za polovico prenovil. Novi gla« sovi obetajo biti dobri. — Kljub slabi vinski ceni nasi vinogradniki kar tek« mujejo, kdo bo nasadil več trt. Ali bi ne bilo dobro tudi malo na sadjarstvo pogledati? Dosti gospodarjev se že poslužuje umetnih gnojil, dosti je pa še med nami starokopitnežev.
Podsabotin. — (M i smo mi!) — Gostilne, kjer bi pela harmonika, ni« mamo. Kljub temu se nočemo o pustu pusto držati. Po svoje se zabavamo, da nam ni dolg čas. Kregamo se med seboj. Marmorje se jezi na Podsenico. Podseniea in Marmurje gledata grdo ' na soseda sv. Miklavža. Ti pa kažejo | pest vsem skupaj. Vsak zase, vsi sku« ; paj pa proti duhovniku in mežnarju. ; Ko bomo ta dva naučili reda v cerkvi, ; ne bomo prizanesli niti nemarnim ] strežnikom. Mi ukažemo, pa je »fer« tig!« Tako smo sklenili za ta pust
Iz goriške okolice.
Ajševica. — (Smrt — čudna bolezen.) — Zopet je legla v grob mlada žrtev 16«letna Angela Merviče« va. Pred njo sta šla mlada Slavica Mladovanova in Mirko Komel. N. p. v m.! — Mladine se preveč polašča ; gotovo pomenek
pustna bolezen: srbečica na petah. Zdravijo jo prav korenito.
Iz Gor.
Tolmin in okolica. — (Novi g r o« bovi. — Ogenj. — Poroke. — Prošnja.) — V prvi polovici mese« ca februarja sta umrli Eliza Kersni« kova roj. Sovdat iz Tolmina in Ma= rija Jarčeva iz Poljubinja. V petek pa je umrla v Poljubinju Marija Janež (p. d. Zinakova). N. v m. p.! — V sre« do 19. t. m. je v šolskem poslopju na Piroli pri Čadrgu nastal ogenj. Veter je raznesel z ognjišča žerjavico po sobi in so se vžgala tla. Škodo cenijo približno na 6000 lir. — Ta teden sta bili pri nas dve poroki; prvi par je bil iz Praprotnega in drugi iz Poljubinja. Še ena poroka bo bajè pred pustom in tudi ta le iz okolice. Tolminci so se pa res ustrašili zakonskega jarma in vse kaže, da bodo morali letos »vleči ploh«. Pred časom sta zakonca Sko« čir « Melinc iz Doli obhajala zlato po« roko. Kako redek družinski praznik! — Nekje na Postojnskem ali Vipav« skem se nahaja Jakob Gabršček (p. d. Balančev) iz Gaberij pri Tolminu št. 14; ker pa njegovi domači ne vejo natančno, kje biva, prosijo tistega, ki bi ga poznal, dà mu sporoči, naj se vrne domov radi važnih zadev, ki se njega tičejo. (Sam namreč ne zna či« tati, zato se obračamo do tistih, ki ga poznajo.)
Gor. Tribuša. — (Divja zver« j a d.) — K nam je priromala čudna divjačina. Po vseh gozdovih se vidijo divji prašiči. Kmetje se boje, da jim bodo delali po polju veliko škodo. — V teku enega meseca sta pri nas zapu« stili ta svet dve ženski. Obe sta se ime« novali Marija Hvala. — N. p. v m.! ì	V rata pri Čepovanu. — (Plesne
| priprave.) — Prav bi bilo, da zi= nemo tudi mi Vratarji katero v svet. Zimo imamo prav milo, a tudi če bi bila hujša, nas ne bi prav nič ovirala, da bi nedeljo za nedeljo ne plesali zdaj v tej zdaj v oni hiši Če le vidiš skupaj dva fanta ali dve dekleti, je o plesu. Za pust se
bajè pripravlja velik »plesni venček«, tudi par »šolanih« deklet bo prišlo.
sklenil, je hotel vedeti za resnični vzrok, ki je tako naglo izzval Nejtino odločitev.
Hkrati mu jc šinila v glavo neka misel.
— »Kako da mi ni to prej prišlo na um?« je dejal šepeta je. »Ona mora vse vedeti. Za zlato izda tudi Ozi« risove1) tajnosti.«
Z zadovoljnim usmevom je odpel s svoje obleke zlato zaponko ter jo shranil za pas. Nato sc je brzih korakov napotil k bregu Nila. Tam je najel čoln in se dal peljati v oddaljeno predmestje, ki je stalo blizu tujskega oddelka. V tem kraju, ki nj užival dobrega slovesa, je živeia tista, ki jo je iskal.
Ko je čoln pristal, je Keniamun spretno skočil na breg. Veslačem je velel, naj ga počakajo. Nato je iz« ginil v ozke ulice. Čez nekaj minut hoda je stopil na dvorišče, v čigar ozadju se je dvigala velika stavba. Vpitje, petje in mešanica sirovih, hreščečih glasov se jc razlegala v notranjosti.
Keniamun je ne glede na ta hrum stopil v dolgo in veliko dvorano, ki je bila razsvetljena z bakljami, dasi je bil dan. Goste saje so pokrivale strop in stene dvo« rane. Okrog velike, s klopmi obdane mize se je gnetla
9 egipčanski bog.
množica vojakov, pomorščakov, delavcev in drugih ljudi, ki so jedli in pili iz preprostih posod.
Ženske v zbledelih in revnih oblekah so sedele med moškimi. Nekatere izmed njih so bile zariple v obraz; videti so bile pijane in so pele na vse grlo. Sredi dvo« rane sta ob zvokih mandoline plesali dve mršavi, napol goli plesalki. Na osamljenem koncu je stalo na nizkem odru nekaj mizic z raznimi jedili. Dve mizi sta bili po« kriti z vrči in čašami.
Med tema dvema mizama je sedela gospodinja. Z odločnim pogledom je nadzorovala goste in sužnje, ki so se gnetli med množico, raznašajoč pivo. vino in sadje. Bila je visoka ženska mogočnih udov in volov« skega vratu. Pravilno obličje je imelo dobrohoten izraz, toda to dobrohotnost sta kazili posmehljivi in pronicavi očesi z gostimi obrvmi. Po orlovskem nosu, navzven štrlečih čeljustih in širokih ustih z ostrimi, belimi zobmi je bila podobna ujedi. Odeta je bila v svetlo progasto haljo, prepasano z medenim pasom. Debeli vrat ji je krasila ogrlica iz steklenih biserov. V ušesih so ji riseli tako težki in: veliki obroči, da je bila lahko ponosna na svoja ušesa. V rokah je držala kratko palico, s katero je vzpodbujala sužnje, če se niso dovolj hitro pregibali.
(Dalje )
Soča. --(Odhajajo. — Požar.) — Zadnje čase se je tudi od nas iz« '•elilo okoli 40 ljudi v belgijske in ni» zozemske rudnike. Ta pojav za nas ni preveč čuden, zakaj ljudje so se tudi pred vojno močno izseljevali v Ameriko in Nemčijo. — Predzadnjo sredo se je zaradi slabega dimnika vnelo v K ravanj evi hiši v Lepeni. No» tri so bili nastanjeni miličniki. Komaj so rešili strelivo. Drugo je pa vse zgo» rei o. — Bali smo se, da ne bo snega. Pa ga je vendar nekaj padlo, da smo lahko spravili domov drva.
Volče. — (Resen glas.) — Da» nos se oglašamo, a žal sebi v sramoto. Plešemo in zapravljamo po gostilnah in zasebnih hišah od desete maše do ponedeljka zvečer. Celo sosedje se nam smejejo, da bomo vse po grlu pognali.
Staro selo. — Naš vodovod je po» treben popravila. Pridemo večkrat skupaj, se spričkamo, pa gremo nara» zen. Združimo se. da bo v korist vsej vasi!
Cerkno. — (N a koru. — Gori pri gasilcih.) — S prenovljenimi orglami se pa res postavimo. Kdor je daroval za nje več kot 50 lir, prejme spominsko diplomo. Na žalost pa mo» ramo priznati, da so zastran pomanj» kanja naše dobre volje cerkveni zbori v okolici boljši kot naš. Le kakih šest deklet še hodi na kor, ker so se fantje nekaj spuntali. — Čudno se sliši, a res pa je le, da je gorelo v gasilnem domu. Zgorela je motorna brizgalna in avto. Obilo gasilskega orodja pa je pokvar» j enega. Škoda znaša okoli 10.000 lir.
Krti nad Kanalom. — (Popravek.) — Goriški list »L’ Isonzo« je napadel v št. 17. z dne 8. t. m. »Novi list« in podpisanega, češ da se mu ni zdelo vredno spreieti gospoda prefekta ob njegovem obisku v Kalu, in sicer zato. ker se mu je mudilo radi važnih cer» k veni h zadev v Gorico. Resnica pa je ta: 1. podpisani je šel z doma že prej» šn ji dan ob 10. uri z j. (priča gosp. obč. komisar Volpini): 2. podpisani je bil na dan prihoda g. prefekta že ob 714 uri zjutraj v Gorici (priča g. postaje» načelnik iz Avč); 3. podpisani je bil °b tisti uri in minuti, ko se je mudil g- prefekt v Kalu, t. j. ob 11. uri z ju» tra j, na. tehničnem uradu v Go» rici (priče gg. inž. D’ Adami in asi» Venta Cappuzzo in Doldi); 4. gosp. Cuccia, učitelj v Kalu, je tudi povedal V>sp. prefektu, da sem šel prejšnji uan v Gorico in da se nisem še vrnil. vvČe bi podpisani le slutil, da nas ohi» g. prefekt, bi odložil svojo pot v Gorico, ker toliko izobrazbe in toliko '-uta dolžnosti že ima.
Štefan Podberšček, kurat.
, Ponikve. — (Smrt v v o d r k u_)x:— D- t. m. zvečer je pri dvig vode padla v vodnjak 18 letna ' uenka Jožica Brisarjeva, dekla »Seljakovih« Zapušnikom. Dom; ?: a 12 Zakojce. Komaj mesec di bila v novi službi, kjer je našla nesrečno smrt. Pogreb je bil lep. jC žalostni konec mladenke pret vse. Naj ji bo Bog milo s ti v.

S Pivke.
Šempeter na Krasu. — (Red» kost.) — V soboto 15. t. m. je skoti» la ovca posestnika Penkota Karla kar štiri jagnjeta. Mladiči so prišli vsi zdravi na svet. Takih slučajev je prav malo.
Hrenovice. — (Obljubljene pipe.) — Skozi našo vas gre postojn» ski vodovod. Obljubili so nam, da na» pravijo za odškodnino dve pipi. Bilo bi nujno potrebno, ker naši vodnjaki ob suši ne zadostujejo. — V naši ve» liki fari smo še vedno brez cerkvene» ga petja. — V zimi smo imeli včasih dež m toploto, zdaj proti pomladi pa dež in sneg. Vendar nam zima ne mo» re do kosti. Le poglejte starega Ivan» čiča. 90 let ima, pa jih krepko nosi.
Zagon pri Postojni. — (Predolg p r e d p u s t.) — Pred nekaj dnevi smo pokopali spoštovanega družin» skega očeta Antona Gržino. Bil je skr» ben gospodar svoje grude, ki jo je zdaj prepustil številnim otrokom. N. p. v m.! — Star pregovor pravi: dolg predpust, malo ohceti. Tako je tudi pri nas, čeprav je dosti fantov in de» klet v klasju. Na noge. fantje, kaj se držite, kot da bi vam kisla repa vise,la iz nosa. Dosti so krivi tudi nekateri starši, ki nočejo dati hčerk tistim, ki gnoj kidajo.
Hruševie. — (Malo več sna» ge!) — Hruševje je prav čedna vas. Le voda je umazana. Živino napajajo ravno tam, kjer se voda zajemlje. Za« to je pa tudi pri vodnjaku tako kot na gnojišču. — V vaško krčmo prihaja večkrat fant, ki se prav oblastno po« naša, češ da ni Roga in da le v poln kozarec verje. Modrijan!
!z tržaške okolice.
Draga pri Trstu. — Dne 10. t. m. smo spremili k večnemu počitku mia» do šestindvajsetletno ženo Frančiško Mihaličev» iz Krvavega potoka. Pod» legla je neizprosni jetiki. Pokojnica je bila poročena šele dve leti in zapušča malega otroka in moža, ki je odsoten. Da je bila pokojnica priljubljena vsem, ki so jo poznali, je pričal veli» kanski pogrebni sprevod. Vso pohva» lo zaslužijo pevci iz Gročane in Ko» zine.
Ricmanje. — (Elektrika. — Ceste v redu. — Sv. Jožef se bliža.) — Po posredovanju obč. na» čelnika in drugih vodilnih oseb, dobi končno tudi naša občina — seveda, a.k o bo število odjemalcev zadostno — električno razsvetljavo. Po vasi so že nabirali naročnike. Samo bojimo se, da bo naše ljudstvo, vsaj ricmanjsko, težko zmoglo potrebno svoto za na» pel j avo. — Priznati moramo javno, da so naše ceste v redu. Želimo, da bi bile zmeraj tako. — Vaščani se prid» no pripravljamo na otvoritev osmič za praznik sv. Jožefa. Pa ne bodo vsi prosilci dobili dovoljenja. Umevno, kam pa naj gredo gostilničarji?
Dolina. — Odkar nas je zapustil naš g. dekan, se bojimo, da ne bo mo» gel prevzvišeni precej časa poslati du» bovnika veliki dolinski fari in boljun» j ski kaplani ji. Začasno se nas je usmi»
lil č. g. Vranjac iz Ricmanj. Iz naših krajev imamo v bogoslovju dva go» spoda. Za redovnico je pa šla Angela Toravs. — Pust nam je že dal 3 pare, tri svatovščine pa bomo še obhajali.
—	Zadnji ples je vrgel 400 lir — zgu* be. — Kmalu bomo dobili elektriko; čas je po petih letih! Z zaslužkom še gre nekam, ker se je delo v kamnolo» mi h podvojilo. Kamenje vozimo v Trst k sv. Jakobu, kjer zidajo pet ve» likih palač. — Rojstva tudi pri nas močno nazadujejo. Rodilo se jih je la» ni 33, predlanskim 44, umrlo jih je 28. Izselilo se je 70 mladih moči.
S Krasa.
Štanjel. — (Stavke v cerkvi.
—	Slabe kupčije.) — Pri nas so začeli stavkati najprej pevci, potem organist, zdaj pa še cerkovnik. Plače* vati jih noče nihče. Če bi mogli dobiti svojega duhovnika, bi se dalo kaj ure» diti. — Tudi od nas je šlo dosti mia» deničev v Južno Ameriko. Zdaj mi» slijo iti še dekleta za fanti. — Vino gre malo izpod rok. Ceno ima od 135 do 150 za hekto. Ker ne gre vinska kupčija, so se nekateri po Krasu in tudi po Vipavskem lotili prodaje drv. To ni prav. Ne bo ne denarja ne lesu.
—	Da bo še kaj veselega, povemo, da so se vzeli v tem predpustu štirje pari.
Merče pri Sežani. — (Ples na skednju. — Vaške potrebe.)
—	Da bi nam kdo ne očital, da se le* tor> nismo udeležili pustnega norenja, je treba povedati, da smo imeli 16. feb. ples na Godčevem skednju, ki je dobro došel merčanskemu hotelirju. Odkar je odprl Tajko Tončkov osmico v Sežani, se mu Sežanci ku« jajo! To pot so pa bili častno zasto« pani! Še celo marsikatera tetka je šla iz zapečka. Merčanci nimamo še elek« trične razsvetljave. Prav bi bilo. da bi se Merčanci zgenili ter zaprosili pri občini nekaj nerabljenih svetilk, ki jih imajo sedaj Sežanci na razpolago. Naše vaške poti so kljub večkratne» mu popravljanju zelo slabe, posebno ona, ki vodi iz Merč v Plešivco; tudi vaški kal se je začel rušiti. — Za nove zvonove pri sv. Andreju smo nabrali precejšnjo svoto; upamo, da jih v kratkem dobimo.
Doberdob. — Kot marsikie drugod je tudi pri nas vse v plesu. Prav mla« dih plesalk vidiš po enajstih zvečer skoraj več kot starejših. Moški spol ima pa glavni tabor v gostilni in pri kartah. Zato je tudi popoldanska služ» ba le za otroke in stare mamice. Pri maši je še nekaj ljudi, a vse se drenja na kor med pevce.
Štorje. — 22. t. m., ko je burja naj» huje razsajala, ie pričelo goreri pošlo« pje obč. čuvaja Pavla Kariža. Ogenj se je bliskovito širil in takoj vpepefil 6 slamnatih poslopij. Razburjenje doma» činov je bdo veliko, ker se je bilo bati hujšega. Po telefonu poklicani gasilci iz Trsta so no 6 urnem pridnem gaše» n ju preprečili nadaljno širjenje ognja, za kar jim gre iskrena hvala. V nesreči so z vso vnemo pomagali tudi obč. uslužbenci iz Sežane. — Prizadeti tr» pijo veliko škodo.
botami, pa bi se marsikaj zboljšalo.
—	Ko so nam oljke pomrle, so oblju« bili odpis davkov. Prava mana za nas bi bila tudi odprava cestnih užitnin v Trstu.
Iz Vipavske doline,
Vipava. — (Belgijci se v r a « č a j o.) — 10. t. m. je odšla iz našte ve» like občine večja skupina fantov, mož in žen proti Belgiji. V Vidmu so žene poslali nazaj, ker niso prejele potnih listov. Naprej so šli le možje in fant» je. V četrtek so si že po Belgiji ogle» dovali tamkajšnje razmere. Ker jim ni ugajalo, so se trije takoj vrnili. Še več bi se jih, a žepi so bili prazni.
Erzelj nad Vipavo. — (P o ž a r.) — V nedeljo 9. februarja po 10. uri zve» čer je začela goreti hiša g. Bizjaka (p. d. Žniderjeva). Zgorelo je vse in le s težavo so rešili žival iz hleva. Prišli so tudi gasilci iz Vipave in bližnji ljudje, da so obvarovali sosedna po» slopja. Kjer je stala lepa stavba, je se» daj kup razvalin.
Batuje. — (Farani, na no ge!)
—	»Pojdemo v gozd po drva,« se je včasih slišalo, ko smo vozili iz trnov» skega gozda. Zdaj pa poje sekira mrt» vaško pesem našim lepim hrastom. — Ljudje so se tudi močno lotili kopa» nja za nove vinograde. Bog daj, da bi jih upi ne varali. — Cerkveno pred» stojništvo se je odločilo za podaljša» nje župne cerkve sv. Ane. Z zidanjem pričnemo brž ko bo vreme ugodno. Dolžnost vseh faranov je, da svoj po» nos, hišo božjo, podprejo z delom, prispevki in materialom 1
24. februarja je umrl po operaciji priljubljeni vaški sodar Leopold Ko» ron. Pokopali so ga na domačem po» kopališču. N. p. v m.! — Ta predpust se jih je precej vzelo. Med temi je tu» di bivši vrli prosvetni delavec Anton Koron, ki je vzel za družico Pepco Ve» trihovo. Obilo sreče njemu in ostalim!
Iz idrijskega kotla
m okolice.
Klavnica. — Sporočili smo že, kako nujno je Idrija in okolica z 11.000 prebivalci potrebna nove, moderne klavnice. Načrt je sicer pripravljen, ovire za udejstvitev pa do danes še niso odstranjene. S številkami se lahko prepričamo, da je zidava klavnice za Idrijo, ki oskrbuje z mesom tudi vso okolico, neodložljiva. Saj so zaklali lansko leto nič manj ko 2286 glav ži« vine v teži 248.919 kg! Za to goro me» sa smo Idrijčani in okoličani plačali 1 milijon in 902.281 lir.
Pokojnine. — Nekaj vdov, ki prejemajo pokojnino na podlagi de« kreta, je te dni dobilo knjižice, v ka» terih je zopet nakazilo znatno zni» Žano. Zelo težko pričakujemo splošne ureditve pokojnin naših vdov in vpo« kojencev. Prosimo urade, da to po« spešijo.
Novgrob. — V sredo 19. febr. je po tridnevnem trpljenju umrla 24 let» na Ivana Jazbarjeva, rudarjeva žena.
| Zapušča 11 dnevno hčerkico. N. v | m. p.!
I Odlikovanje. — 17 rudarjev, | ki imajo po 40 let službe, je prejelo i naznanilo, da jim je priznana zasluž« ; na kolajna.
‘ Rudarji. — Največja in najvaž» j nejša socialna zadeva idrijskih rudar« j jev je, da jih priznajo za državne na« | meščence. Rudar, ki je 40 let delal, se I bo veselil pokoja, ker bo gotov, da bo | pokojnina odgovarjala življenskim j potrebam vpokojenca, kar danes žal j še ni. V kratkem pride v Idrijo odpo« | slanstvo ministrstva, ki ima nalogo natančno proučiti to velevažno vpra« šanje. Iskreno želimo, da bi bil zaklju« ček za stare in mlade rudarje ugoden.
Vsej okolici. — Kdor hoče imeti celotno krasno povest »Kraljica Ha» tasu«, naj hitro naroči »Novi list«. Dobil bo še vse letošnje številke.
j
f
Betanija pri Divači. — (Požar.)
—	11. februarja popoldne je gorel na Gaberku kraj železnice travnik biv» šega vaškega načelnika Žnideršiča. Požar je zanetil stroj tovornega vlaka, ki je sopihal proti PostojfruL Ogenj je poškodoval tudi pašnik jusarjev iz Ležeč, Gradišča, Brežca in Betanije. Prizadeti trpe občutno škodo ter so se radi odškodnine obrnili na višje mesto.
Škrbina. — Iz zadnjega dopisa iz Škrbine izhaja, da so se fantje iz Temnice prišli pretepat in da je slepi invalid Alfonz Škabar bil najbolj pri» zadet. Treba pribiti, da je ta ubogi in» valid miren človek, ki se pretepati niti ne more!
Tomaj. — (Redek slučaj.) — Poročila sta se gdč. Roza Sončeva in g. Miro Žvab. Na svatbi je bilo osem svatov, ki so z ženinom vred — neka« dilci. Res, izreden slučaj v današnjih dneh, ko že otroci kadé. Ženinu in fantom vsa čast, drugim naj služi v posnemanje!
Iz Istre.
Osp. — (Misijon. — Pobalin» s t v o.) — Cd 19. do 16. januarja smo imeli sv. misijon. Verniki so prihajali tudi iz sosednih vasi. Skoraj vsi do« mačini so prejeli sv. zakramente. Sklepna procesija je bila prav veli« častna. Tudi možnarji so grmeli vmes. Čč. misijonarji so odnesli prav lep vtis. — Malo so jim ga pokvarili po« balini, ki so metali ponoči kamenje po strehah in tudi na farovž. Nekate« re druge barabe so v noči na 14. t. m. porezale našemu gostilničarju več sto trt. Orožniki so dva aretirali. Dobro bi bilo, če bi jih še par več. Tisti zna« ni pobalini, katere je »Novi list« že javno posvaril, se še vedno izkazujejo s pretepi in tatvinami.
Kubed. — Poročil se je g. Alojz Vi« dali z gospodično Antonijo Kocijan« čičevo. Bog daj srečo! Za ta pust se nam obeta še par porok. Za ples se že prav pridno pripravljamo. — Mrt» vašnica na pokopališču čaka že eno leto na popravo. Cerkev na pokopali« šču tudi ni več za rabo. Z izkupičkom za košnjo bi bilo primerno kupiti ma« li zvon. — Predzadnji ponedeljek se je pripetila Jakominu Antonu huda nesreča. Padel ie tako nesrečno, da se je do smrti pobil. N. p. v m.!
Pobegi pri Kopru. — (Oporni n.)
—	Naši fantje pa tudi gospodarji tr= dijo, da za liste nimajo denarja. Čudno je pa to, da vidiš celo ob ponedeljkih polne gostilne. Nekateri gredo potem za srečo; saj morajo, če tako delajo. Sicer je pa tudi res, da ni denarja od nikoder, ker glavni naš pridelek vino nima cene.
Dejani. — Težave življenja smo pozabili od 9. do 12. februarja ob sv. misijonu. Farani so se vzgledno držali. Tudi pevci so storili svoje. — Srce se nam krči, ko vidimo, kako se naše naj« boljše moči izseljujejo.
Flavije. — (Pomagajte kme» tu!) — V plavskih vasicah imamo par cest, ki so zelo potrebne popravila. Malo z občinsko podporo, malo z ro«
NAŠI ZLOČINI.
Že od dneva, ko je z dovoljenjem načelnika vlade začel izhajati »Novi list«, ni bil všeč urednikom goriškega lista »L’ Isonzo«. S poželjivimi očmi so prežali na vsako besedo, ki je bila v njem napisana, da jo politično izko« ristijo in nas ovadijo kot sovražnike države. Da v tem poklicu niso mogli imeti sreče, se razume. Tu pa tam so iztrgali par besed iz lista, jih po svoje zavili in nas začeli ogorčeno napadati, da žalimo njih najsvetejša italijanska in fašistovska čuvstva. Njih namen je bil, nahujskati proti nam italijansko javnost, ki našega lista ne bere in ne more zato zvedeti o nas vse resnice. Da bo naša javnost spoznala, kakšnih sredstev se poslužujejo proti »Nove« mu listu«, bomo našteli zločine, kate» rih so nas obdolžili v zadnjem če« trtletju.
1. Sredi novembra je »Novi list« prinesel poročilo o letini v Julijski Krajini ter ugotovil, da se je gospo« darski položaj v 5 okrajih poslabšal, v 14 okrajih zboljšal. Gospodje pri »Isonzu« so planili po koneu! Obdol«
žili so nas, da smo orisali gospodarski položaj VSE JULIJSKE KRAJINE za slabši, nego je bil lani, in spravili te neresnične vesti v tržaške liste. Dr. Besednjak v »Novem listu« šču» va s slabo letino proti Italiji, proti vladi, proti fašizmu! Potvorba gori« škega »Isonza« je našla prostor celo v rimskem dnevniku »Tribuna«.
Slučaj je pa hotel, da je dva tedna za tem sam načelnik vlade postavil »Isonzo« na laž, ko je 8. decembra v svojem govoru o žitni bitki rekel, da jc bila žitna letina v Julijski Krajini letos slabša nego 1928. Po »Isonzevi« logiki je torej tudi Mussolini delal propa« gando proti vladi in fašizmu.
To ie bil naš prvi zločin proti Italiji.
2. Drugo protidržavno hudodelstvo zadnjega četrtletja pa je bilo to, da nismo naznanili v »Novem listu« pri» dig o Don Boscu, ki jih je imel neki duhovnik v goriški stolnici. »L’ Ison» zo« se je dvignil na noge in nam oči» tal, da smo to storili radi tega, ker je bil don Bosco — Italijan!!! To je to« rej nič manj nego politična borba proti umrlim svetnikom. Na take na«
I
pade ni mogoče drugače odgovoriti, kakor da človek molči ali pa da »Ison« zu« častita recimo — k njegovi brihtnosti.
3.	Tretje naše hudodelstvo je bil dopis iz Kala, kjer se dopisnik veseli, da je prefekt Dompieri nepričakovan no obiskal vas in se zanimal za doma# če potrebe. Pri tem dopisnik obžaluje, da ni bilo doma g. župnika, ki je mo# ral po opravkih v Gorico.
»Isonzo« je planil takoj na noge. Drzen in prebrisan župnik se je od# dalj il namenoma iz vasi, ker ni hotel sPrejeti fašistovskega prefekta. To je zaničevanje fašizma in Italije, »Novi list« agitira proti državi. Da je pre« rekt prišel v vas popolnoma nepriča# kovano, je za »Isonzo« postransko! Navihani župnik, ki zna delati tudi točo, je zvedel iz »črnih bukev« že Prej za prefektov prihod, pa jo je v svojem peklenskem sovraštvu do dr# zave ucvrl naravnost v Gorico.
4.	Najbolj zloben napad, kar jih je »Isonzo« napisal proti »Novemu H« stu«, je pa nastopen. Naš list je o ne# sreči, ki se je pripetila »Popolu di Trieste«, prinesel na prvi strani vest tedaj, ko je ubogi Neri bil še živ. Na# Pad je označil za ZLOČIN, ki je v Prebivalstvu vzbudil OPRAVIČENO OGORČENJE. »Isonzo« nas je začel takoj naskakovati in jel drzno trditi, da nismo niti »oddaleč namignili« z
besedico, da napad obsojamo. Spustil je na nas ploho psovk in žaljivk, nas označil za brezčutne cinike in pozival v boj proti »Novemu listu« kar vso javnost Italije. Po tolikem prežanju so mislili, da jim je vendar prišla pra# va kost med zobe. Sedaj, ko je vsa javnost Italije do skrajnosti ogorčena in razdražena, je treba priliko teme# Ijito izkoristiti in uničiti »Novi list« in njegove urednike. Za prvim član# kom je izšel drugi, nato še tretji, kjer so nas označili kar za moralne sokriv# ce zločinskega napada na uredništvo »Popola di Trieste«. V strasti svojih napadov so celo trdili, da smo pisali o SMRTI Neri ja že v SREDO, čeprav je ubogi Neri umrl šele v prvih urah ČETRTKA. Posledica njihove huj» skarije je bila ta, da so oblastva za# stražila naše uredništvo in tiskarno. Ko smo naslednji teden opisali smrt in pogreb Nerija bolj obširno, so nas spet napadli, da smo hinavči. Če pišeš na kratko, si brezsrčnež, če pišeš ob# širno, si hinavec; človeka s hudobnimi nameni pač ni mogoče zadovoljiti. To strašno žaloigro, ki je pretresla vso državo, so hoteli izkoristiti v svoje malenkostne osebne namene. Tak na# čin boja ni lep. Posebno pa ni lep za# radi tega, ker je naperjen proti dru# gorodcem, ki jim niso naredili doslej nič žalega, ki se drže zakonov in ne žele drugega, nego da žive v miru na svoji rodni zemlji.
interniran za dobo 3 let na otoku Pon« zi. Dr. Kiener je edini Nemec, ki se je nahajal v pregnanstvu. Na Ponzi je živel s svojo ženo. Razen tega so osvobodili 8 oseb policijskega nad« zorstva. Sedaj ni med nemško manj# šino v Poadižju nikogar več, ki bi bil iz političnih vzrokov podvržen kake« mu policijskemu ukrepu. Šlo je torej y vsem za 9 oseb.
Dunajsko časopisje se tega veseli in poudarja, da je to začetek spora« zuma med italijansko in avstrijsko javnostjo.
Kaj st sliši pa svetu.
Mrtvečevo maščevanje.
Stara egiptovska legenda pripove« duje, da kdor se bo dotaknil faraon« skih grobov, ga bo doseglo maščeva« nje mrtvih mumij. Te besede, ki pri« bajajo iz dvatisočletnega molka pira« mid ob Nilu, se menda uresničujejo. Znano je, da je pred nekaj leti par an« gleških učenjakov odkrilo grob fa« raona Tutankamena. Vsi ti so na skrivnosten, često zdravnikom neznan način, umrli. Teh žrtev je že 19. Po zadnjo žrtev je prišel Tutankamon pretekli teden. Oseminosemdesetletni obče spoštovani lord Westbury je v Londonu skočil skozi okno svoje pa« lače in obležal mrtev. Lord je bil tudi udeležen pri izkopavanju faraonovih grobov! Prav čudni slučaji.
Živahna kri.
Nekje v Macedoniji živi mesar, star že 110 let. Pa se ne gre starina ženiti pred dvema letoma in ti vzame za dru« žico neko 30«letno sosedo! Prvič se je stara korenika oženil pred 83 leti.
Kralj goslačev.
Na Madjarskem je te dni umrl vodja ciganske godbe Bela Radič, ki je slovel kot prvi umetnik na vijolini. Igral je večkrat pred cesarico Eliza« beto in na ruskem dvoru. Madjari lju« bij o cigansko godbo in ciganske »pri« mase« (vodje godbe) nad vse. Zato se je pri ciganovem pogrebu zbralo čez 100.000 ljudi, ki so z glasnim jokom poslušali, kako poje 500 vijolin po« grebno pesem umrlemu »primasu«.
496 dolarskih milijonarjev.
Zadnji izkaz ameriške davčne obla« sti izkazuje 496 milijonarjev, pri če« mer moramo pomisliti, da v Zedinje« nih državah ni še milijonar oni, ki ima en milijon premoženja, marveč oni, ki plača najmanj en milijon davkov. Ford velja za najbogatejšega. Cenijo ga na 1200 milijonov dolarjev. Za njim prihaja Rockefeller, in sicer oče in sin, s 600 milijoni. Sicer bi bil Rockefeller najbogatejši mož v Ameriki, da ni raz« dal v dobrodelne namene že več ko 600 milijonov dolarjev. Za temi pri« ha j a bivši državi tajnik Mellon z 250 milijoni, nato pa Astor, Vanderbilt, Morgan, Sinclair itd. V Evropi bi se lahko samo dva bogataša merila z ameriškimi denarnimi veljaki in ta sta vojvoda Westminsterski, ki razpola« ga s 40 milijoni angleških funtov (1 ang. funt = 92 lir), in Bazilij Saharov
O leno v svet»
Schober v Berlinu.
Avstrijski načelnik vlade kancler Schober je po svojem obisku v Rimu odpotoval sedaj tudi na obisk v oerlin. Zunanji minister Curtius je Pozdravil Schoberja kot zastopnika bratskega avstrijskega ljudstva in pri# j, atei j a Nemčije. Rekel je, da se Nem« ^'ja veseli uspehov, ki jih je Schober dosegel v Haagu v vprašanju vojne odškodnine, ter poudaril, da se go« sPodarski odnošaji z Avstrijo morajo boljšati.
Glavni vzrok Schoberjevega obiska ?? namreč različni gospodarski spori, xj s° nastali v zadnjem času med T,ejnčijo in Avstrijo. Politični cilj . Seh Nemcev je združenje Avstrije JJ.Nemčije v skupno državo, toda k bzanje se je vršilo doslej samo na C. «urnem in zakonodajnem polju, e/okenmjaki so izdelali in izdelujejo j v e zakone, ki naj veljajo v obeh zavah, odpravljeni so potni listi, iz« v /• na srednjih in visokih šolah so xfiayni ravnotako v Avstriji kakor pripravljajo se enake šolske Jige in tako dalje. V gospodarskih Praskanjih pa, kjer gre za denar, se ne štfv10 sP°razumeti. Nič manj nego , V. rat so odposlanci nemške in av« stnjske vlade sedli k zeleni mizi, da enejo trgovsko pogodbo, a pogaja# „ ? s9, se vsaki krat razbila, oziroma stavila. Pokojni Stresemann je v eptembru 1929. obljubil tedanjemu strijskemu kanclerju Streruwitzu, JJ* se bodo pogajanja z Avstrijo ob« °Vlla- » se danes še niso. Avstrijci
se pritožujejo, da radi nepremostlji» vih carin ne morejo izvažati v Nemči« jo živine in lesa, dočim se nemški industrijski izdelki vedno bolj širijo po Avstriji. Posledica je, da se je av« strijski uvoz v Nemčijo samo v prete# klem letu znižal za 1000 milijonov ši« lingov, to se pravi za 269 milijonov lir. Avstrija kupuje sedaj iz Nemčije za 340 (prej le 240) milijonov šilingov več nego njej na leto proda.
Ker noče Nemčija znižati carin, je avstrijski kršč. socialni voditelj Kun« schak pred kratkim nemško vlado kar javno napadel. Nezadovoljnost so iz# razili tudi mnogi dunajski časniki in rekli, da se mora krvno bratstvo Av« strijcev in Nemcev kazati v dejanjih in ne le v besedah.
Dr ju Schoberju se bo po obisku v Rimu morda posrečilo, da te težave v Berlinu premaga. To je namen njego« vega potovanja.
Potrjeno prijateljstvo.
V torek 26. februarja je avstrijski parlament razpravljal o zaključkih vojnoodškodninske konference v Haagu ter o pogodbi prijateljstva, ki sta jo v Rimu podpisala Schober in Mussolini. Poslanci so obe pogodbi enoglasno sprejeli.
Prva posledica italijansko « avstrij# skega prijateljstva je bila ta, da je načelnik vlade ukazal, naj se prekli« če j o vse kazni, ki so jih oblastva odredila iz političnih vzrokov proti Nemcem v Poadižju. In res je bil takoj izpuščen na svobodo dr. Josip Kiener,
s 25 milijoni angl. funtov. Saharov si j je pridobil svoje premoženje edino le j z dobavljanjem vojnega materijala v j svetovni vojni. A tudi Šved Ivar Krcu* j g er, kralj vžigalic, jih ima pod pah i cem. Državam posoja denar in te mu ! odstopajo monopol na vžigalice. De* ■ vet držav na evropski celini mu dol* guje težke milijone.
TRST, 25. februarja:
Kronipir ogrski 40, domač 45. Jajca 45.
Zelenjad: rdeči radič 400, zeleni radie 320 do 360, radič za kuhanje 240, vrzote 60. kapus 70, cvetača 80, špinača 360, korenje 150, solata endivija 80 do 90, solata domača 230 do 250.
Opomba: Zelenjadi je na trgu malo, cene rastejo.
GORICA, 26. februarja:
Zelenjad: špinača 160 do 180, rdeči radič 280 do 300, zeleni radič 160 do 200, vrzote 30 do 40, motovilec 350 do 400, peteršilj 50, ze* lena 100 do 120, cvetača (brokoli) 80 do 100.
Krompir 40 do 50, domače maslo 12 do 12.50, jajca 40 do 45.
Opomba:	Do danes so bile cene nekoliko
višje, posebno pa špinače. Zelenjad gre pred* vsem v Avstrijo, nekoliko v Jugoslavijo, špi» nača v Prago, kar pa trgovcem ostane, pošljejo v Trst, kamor gredo skoraj vse vrzote.
OospoiMl hniedar zb marec.
Od 1. do 8. preglej na občini se* znam dodatkov k neposrednim dav* kom.
Na domu: Bliža se pomlad. Ali si si že oskrbel potrebnih semen in gnojil za pomladno sajenje. Imaš seme krm* ske pese, korenja in različnih žele* njav? Ali si si že zagotovil potrebnih mladih drevesc? Imaš dobro semen* sko koruzo, fižol in prikladen krom*' pir?
V	marcu poskrbi za olepšavo doma. Cvetlicam v loncih premen ja j zemljo in dodaj dobre gnojne zemlje; isto* časno prikrajšaj cvetlicam korenine. Če se je cvetlični grm močno razra* stel, preloži ga v večji lonec. Prečisti rože (gartrože) in z ostrim nožem pri* krajšaj vejice, na katerih si lansko leto nemarno odlomil cvetne glavice. Vsadi kak rožni grm ali kako drugo olepševalno rastlino. Čas bo, da seješ petuni j e, cini je in druge cvetlice.
Shramba gre žalibog h koncu, če pa imaš še kaj, pazi da ne bo trpelo ško* de. Moke ne drži na vlažnem prostoru.
V	hlevu: Solnčni žarki močneje pri* tiskajo, v nočnem času je pa še vedno hladno. Hlev pusti odprt samo v to* plih urah, pazi pa pri tem, da se ži* vina ne prehladi. Če le moreš, spusti v toplih urah posebno mlado živino na prosto. Isto velja za mlade prašič* ke, ki naj se dnevno dobro preskače* 1 jo, to jim nategne okostje in bolje bo* do uspevali.
V	ostalem pazi na čistost v hlevu.
V	kleti: Proti koncu meseca, ko bo bolj toplo, pretoči drugič vino. S pre* tak&njem odstranimo iz vina drožje.
ki »e je v teku zime poleglo. Radi višje ; toplote bi drožje lahko začelo gniti in prišlo na vrh, vino pa bi se pokvarilo. Če ima vino močan duh po žveplu, ne pretakaj ga skozi sesalko, temveč po starem načinu skozi pipo v podstav* Ijeno posodo. Če opaziš pri vinu po* greš ek, odpravi ga takoj. Če si kapljo že prodal, operi posodo, dobro jo za* žveplaj in zamaši ter je ne drži na prepihu, a tudi ne na vlažnem pro* štoru.
V	vrtu: Vrt bo prinašal lepe dohod* ke, če bo zemlja rahla in dobro gnoj* na. Zato jo zrahljaj in založi z dobro uležanim gnojem, kateremu dodaj na vsakih 100 m2 vrta po 4 do 6 kg su* perfosfato. Čas je. da sadiš v vrtu če* buljček, čeSnik, fižol, grah in da seješ peteršilj. V topli gredi negujemo sa* dike kapusa, kolerabe, ohrovta, para* dižnikov itd.
Na njivi je v tem mesecu polno de* la. Saditi je treba krompir, pognojiti ozimnemu žitu, pripraviti zemljišče za koruzo-. Ozimnemu žitu pognoji z apnenim nitratom ali čilskim solitrom, in Mcer potrosi začetkom marca na vsakih 100 m2 njive po pol kg enega omenjenih gnojil, pol kg pa začetkom aprila. Krompirju daj umetnih gnojil, kakor smo že pisali v »Novem listu«. Ozimno žito pobranaj. S tem boš si* cer uničil katero rastlinico, a še več plevela; skozi zrahljano zemljo bo zrak prišel lažje do korenin in v prav kratkem si žito tako opomore, da se boš čudil. Krompirju gnoji z umetni* mi gnojili, tako kot smo. pisali v »No* vem listu«. Koruzi daj predvsem hlev* s k ega gnoja, ki pa naj bo v zemlji vsaj dva tedna prej nego seješ koruzo.
Senožet in deteljišče: Preglej eno in drugo. Pregrabi ju in odstrani kose lesa in kamenje. Zravnaj vse krtine. To je sicer nekoliko zamudno, a nuj* no potrebno delo, če hočeš imeti pri* jetno košnjo. Preglej travnato rušo; če je redka, jo moraš podse j ati. Navo* dila in recepte dobiš v knjigi »Trav* ništvo«, katero je izdala Goriška Mo* horjeva družba.
V	vinogradu! Ta mesec morajo biti trte obrezane in povezane. Delo mora biti izvršeno, prečno so trte sočne. Ali si trtam pognojil? Še je čas! Brez gno* ja ni pridelka. Si že podsadil prazna mesta v vinogradu z mladimi sa jen* kami? Ne sadi takih vrst, ki Ti dajo le slabo vino. V deželi je z oddajo slabega vina kriza, naprej gre le dobro.
ViBO-reri s o d o v ra J a le v tollŽMiral Goric;
Če prideš iz Vipavske doline mimo Šempasa v Gorico, zagledaš pred bol* nišnico pri Rdeči hiši na desni strani razkopan hrib. Ko pogledaš pozorne* je, opaziš mlada v vrstah nasajena drevesca. Ves hrib je z njimi posajen. To je sadovnjak odvetnika drja Via* dimirja Orla iz Gorice.
Velikost sadovnjaka.
Celotni sadovnjak meri nekaj manj kot 3 hektarje ali nekaj nad osem njiv. Vseh nasajenih drevesc je okoli 1500. Breskev je 1180, in sicer približ* no 110 sadik amsden ali prajzovk,
500 Hale, 80 vrste majski cvet (May* flower), 300 goli triumf (trionfo liscio), 60 lepih rimijank, 60 poznih iz Mas* s alombarde in 60 vrste dobri otroci (breskev Bonvicini).
Črešenj je 100, in sicer so zasajene večinoma okoli sadovnjaka. Kolikor je cepljenih, so požlahtnjene v cepiko in tarčentarko.
Hrušek je okoli 140, od teh 110 vi* Ijamovk (vrtolanjka) in 30 Margarita Maryland.
Sliv je 105, in sicer so vse vrste Burbank. Poleg teg drevesc je zasa* jenih še par orehov.
Saditev in gnojenje.
Parcelo so globoko prekopali (rigo* lali) od julija do decembra 1. 1928., v mesecih novembru in decembru iste"ga leta pa so posadili drevesca.
Drevesca so naročili v Massalom* bardi, pri Kmetijskem uradu v Gorici, iz razsadnika v Beglianu in na Volčji dragi.
Pri sajenju so vsakemu drevescu iz* datno pognojili. Polovica drevesc je dobila po 1 kg perinjaka (penone), to je kurjega perja, kateremu so dodali na drevesce po 1 kg Thomasove žlin* dre in po 15 dkg kalijeve soli. Ostali polovici drevesc so dali vsakemu 25 kg hlevskega gnoja.
Zadnjo jesen, to je 1. 1929. so dre* veščem zopet pognojili. Vsako je do* bilo 30 kg hlevskega gnoja in 60 dkg superfosfata. Prihodnjo pomlad bodo drevesca pognojena še z aponm, ka* lij evo soljo in čilskim solitrom.
Breskve so zasajene na ravnem v razdalje 4 in pol, v brdnati legi pa 4 metrov. Slive so sadili na razdalji 5 metrov.
Rast.
Od vseh zasajenih drevesc se je po* sušilo okoli 5%. Breskve so bile zasa* jene večinoma s spečim očesom, (to so eno leto stara drevesca, ki so cep* ljena v speče oko). Pri mnogih bresk* vah so ugotovili, da je bil cep zelen, a pop mrtev. Takih breskev je bilo iz Volčje drage le 10%. iz Massalombar* de pa znatno več.
Vsa posušena drevesca so zadnjo jesen nadomestili, vsa nepožlatnjena pa avgusta in septembra meseca 1929. cepili v oko.
Drevesca so tako bujno rastla, da si ni mogoče boljšega želeti. Mnogo žlahtnih poganjkov je bilo debelejših kot palec.
Pincirali so jih julija, v zeleno obre* zali v avgustu, zimsko pa decembra. V februarju so drevesca poškropili z raztopino modre galice. Smolikavost se je le tu pa tam in v mili obliki po* javila.
Voda.
Ker potrebuje vsako živo bitje v o* de, je lastnik dal izkopati pod hribom 10 m globok vodnjak, kjer ima stalno vodo. Posebna električna sesalka bo črpala vodo iz vodnjaka in jo poti* skala po posebni cevi na vrh hriba-Na to glavno cev, ki je pokrita z zern* ljo, se lahko priklopijo prenosljivo cevi s posebno razpršilno napravo, ki bo lahko namakala celotni sadovnjak | v obliki dežja.
Drugo in mogoče še važnejše vpra*
sanje pa je bilo, kako onemogočiti razdiralno silo dežja, posebno ker je zemljišče precej strmo in bi lahko vo» da ob velikih nalivih odnašala zemljo ter odkrivala drevescem korenine. Lastnik je tudi to vprašanje rešil. Ce»; loten sadovnjak v hribu je namreč' razdelil v največ 5 metrov široke lehe.j iz katerih se mora voda odtakati v po=* seben jarek, ki bo odvajal deževnico v zbiralna jarka desno in levo od na» sada. Izkazala se bo najbrž potreba zgraditi oba stranska jarka v betonu.
(Konec prih.)
Move
postave.
ZAHVALA.
Ob prebridki in nenadni izgubi našega predragega 25 letnega sina
Ivana Močnika
se najiskreneje zahvaljujem preč. gg. dekanu in knplanu, gg. drju. Simonitiju, sosedom, pevcem, fantom in dekletom, kakor tudi vsem, ki so z nami sočustvovali v težkih dneh in za pokojnega molili Bog vsem stotero povrni!
Gorje pri Cerknem, 17. februarja 1930.
Jakob Močnik, oče.
< m
O AKCEPTU.
V prejšnjih člankih smo že parkrat omenili akcept in akceptanta. Zato je Potrebno, da razložimo pojem ak» oepta.
Kaj je akcept?
IZJAVA.
Podpisana izjavljam, da gospodična Minka Moravec iz Idrije št. 258. ni kriva v moji zadevi nikakega posre« dovanja. Vsa tozadevna obrekovanja so neutemeljena in neresnična.
Idrija, dne 20. februarja 1930.
Mikuž Marija.


PREKLIC.
Podpisana gg. Abram Ivan in Štefan Krži» šnik iz Idrije preklicujeva vse neresnične vesti, ki sva jih govorila proti g. Adolfu Rupniku iz
O akceptu je mogoče govoriti le pri I ^je f 58 ^ 86 ™u zahv<*ujeva’ da ne ^
J .. .P ... 6    ■ , te : stopa kazenskim potom proti nama.
rako zvaru trati. Kajti samo pri trati /
Poživlja izstavitelj drugo osebo, naj Plača namesto njega menico. »Pagate Per questa cambiale lire 1000« = pia»
Čajte za to menico tisoč lir. Izstavite» ria imenujemo pri trati trasanta (tra» cnte), oseba, ki naj menico mesto nje»
8a plača, se pa imenuje trasat (trat» ta rio). Trasat ne postene dolžnik in še manj menični dolžnik zaradi tega, ker Sa je trasant pozval, naj plača menico; tTasat postane glavni dolžnik šele v trenutku ko ta poziv sprejme in to tudi zapiše na menico. Sprejem tra» santovega plačilnega poziva imenuje» uro akcept. S podpisom se trasat spre»
'Ueni v akceptanta in s tem v' glavnega meničnega dolžnika. Glavni dolžnik Pri lastni menici je izstavitelj (emit» tente), pri trati pa akceptant. Kakšna razlika je med njima? Razlika je tale
Idrija, dne 14. februarja 1930.
;	Abram Ivan in Kržišnik Stefan.
i Kmetska posojilnica v Cerknem,
reg. zadr. z neom. zav., sklicuje
REDNI OBČNI ZBOR
; v nedeljo dne 9. marca 1930. ob dveh popoldne ; v lastnem uradu s sledečim dnevnim redom: | 1. Poročilo načelstva.
! 2. Poročilo nadzorstva.
• 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1929. I 4. Volitev nadzorstva.
| 5. Razno.
i K polnoštevilni udeležbi vabi vse zadružnike
načelstvo.
OBČNI ZBOR
posojilnice v Pevmi bo v nedeljo 9.
S izstavitdj 'ustvarimenico in določi I tnarca ob 3' P°P- v župnišču v Pevmi.
ujeno vsebino; akceptant pa nastopi Sek, ko je menica že izdana, ne more Pa menične vsebine spremeniti; b) iz» •taviteljev podpis je za veljavnost menice nujno potreben, dočim menica
3HMW» «TOWWJW V-KT-Xai;
Roža Šonc Miro Žvab
S‘C sc danes poročilo.
Tomaj,
193G.
lama soia Sraii
Posestva v Volčah, obstoječega iz hiše št. 90. 'D ^tev- 130., 2 vrtov, 7 travniških in 3 gozd» m Parcel, 2 njiv, 2 pašnikov in gnojišča, bo dne
7. marca 1930. ob 15. uri
pri preturi v Tolminu.
Cenilna vrednost: L 48.700.—:	najmanjša
Ponudba L 29.425: varščina L 4.870.
Štefan Bukovec.
Spored:
i 1. Poročilo načelstva iit nadzorstva, i 2. Odobritev rač. sklepa za 1. 1929.
I 3. Volitev nadzorstva, i 4. Prememba pravil, i 5. Slučajnosti.
Načelstvo.
Vabilo
na REDNI OBČNI ZBOR Kmečko » delavske posojilnice v S.ovodnjah. reg. zadr. z neom. zav., ki sc bo vršil dne 16; . marca 1930. ob 11. uri v občinskem domu v Sovodnjah s sledečim dnevnim redom:
L Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzor« ' stva. — 3. Odobrenje računskega zaključka za \ leto 1929. — 4. Volitev načelstva, — 5. Volitev nadzorstva. — 6. Slučajnosti.
ODBOR.
Javljam občinstvu v mestu in na ; deželi, da vodim na Travniku št, 20. I (Paternollijeva hiša), 1. nadstr., že ! dobro vpeljan
P E N S I O N.
Kuhinja je različna. Ustrežem
okusom posameznikov, točna.
tudi Postrežba je
Podgornik.
Br. Emil Eresio,
sin,
andretvralik In porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
Orešič Emil - oEe,
asdratvnillc,
sprejemata v Gorici, Piazza Vittoria štev. 5 te Travniku),
na isti strani, kot je cerkev.
jn0.

5

«i
"SSK
Varujte svoj zaklad m
Vsi otroci od 2 do 6 let so podvrženi (reprobavi in črevesnemu -ispečeitju.
So to sicer mattine boteint Na imajo večkrat hude posledice.
Varujte zdravje vaših otrok in dajte jtm tu pa tam čistilni bonbon ARRIDA.
ARRIBA ima izboren okus in očisti n-s dobro. Nc ^ pozna ne ijnusa ne bolečin.
m3\w&\
L e-50
ko r<: *> <1
CISTU.N1 ČOKOLADNI UVHriOH
Ko menica zapade, mora namreč upnik zahtevati plačilo pri lastni me* j j niči od izsta vitel ja (emittente) in pri i j trati od akceptanta, ne pa pri osebi, ! ! ki je trato izdala (traente). Ako plača ' izstavitelj ali pa akceptant menico, se menica uniči.	j
Ako je akceptant plačal menico, a i ni za to dobil od trasanta nobene pro» tivrednosti, ne more postopati proti trasantu z menično tožbo, marveč le z navadno.
Kakšno menico je treba predložiti trasatu, da jo sprejme, prizna?
Rekli smo že, da menica lahko kro» ži, četudi je ni trasat priznal, akcepti» ral. Upniku je na prosto dano, da za* hteva od trasata akcept ali pa tudi ne.
Le v enem slučaju ga mora zahtev vati in sicer, ko gre za trato, ki zapade v določenem roku po vpogledu (a cer» to tempo vista). »Pagate a due mesi vi» sta lire 1000 = plačajte v dveh mese» cih po vpogledu 1000 lir. Menico, ki naj zapade v določenem roku po vpogledu, j mora upnik predložiti trasatu, da jo , prizna, ker bi drugače ne zapadla. Na» i vedenih menic povpoglednic pa ni tre» ba predložiti trasatu v akcept. Pod na» ! va dno povpoglednico razumemo tra» j to, v kateri poziva trasant trasata, naj ; plača menico po vpogledu (a vista). Primer: »Pagate a vista lire 1000 = j plačajte po vpogledu 1000 lir. Trasant namreč trasatu ukazuje, da mo» ra menico plačati in ne, da jo mora priznati (akceptirati). Najbolj teme» j ljito priznanje je pa plačilo.
Upnik mora povpoglednico z dolo» j čenim rokom predložiti trasatu v pri» i znanje (akcept) vsaj v teku enega leta, ! odkar je bila izdana ali pa v krajšem [ roku, ki so ga določili trasant in ži» ! ranti. Če tega ne stori, izgubi v prvem j slučaju vse menične pravice, v drugem | slučaju pa izgubi menične pravice na» j sproti trasantu in žirantom, ki so do» j
ločili krajši rok za predložitev (prc» j zentacijo). Trasat mora priznati me» j nico vsaj v teku 24 ur, ko mu jo je j upnik predložil.
Ko je trasat menico podpisal in jo j izročil upniku, je samostojna menična j pogodba med njima sklenjena; trasat i ne more več priznanja (akcepta) pre» [ klicati. Dokler pa ni trasat menice iz» j ročil upniku, svoj podpis lahko še i vedno uniči.
Kako prizna trasat menico?
Trasat, ki hoče priznati menico, na» j piše na menici besedo »accetto« in se j podpiše pod to besedo. Priznanje pa j je veljavno tudi, ako trasat samo pod» -piše menico na prednji strani in ne ; na hrbtu.
Ali sme trasat omejiti plačilni po» ziv? Sme.
Trasat sicer prizna menico, toda za manjšo svoto, kakor je zahteval tra» sant. Upnik mora sprejeti tudi tako omejeno priznanje.
ESPsO i E. III Št. 15
Cs?sd V. E- III št. 15
WEÌ
Akcept pa ni veljaven, ako je trasat spremenil menico bistveno. Trasat je n- pr. napisal: »pagherò in biglieti di banca anziché in oro« = plačam v bankovcih, namesto v zlatu, (kakor je zahteval izsbavitelj) ali pa: »pagherò al 1° agosto invece che al 1° di luglio«
— plačam 1. avgusta namesto 1. julija. t Tak akcept je sicer neveljaven, vem dar postane trasat v mejah svojega Priznanja menični dolžnik. Upnik pa ni dolžan sprejeti takega akcepta. Brez vsakega učinka bi pa bilo prh znanje, ako bi trasat napisal: »accetto, obbligandomi di pagare in rate« = sprejmem, toda plačam le v obrokih. Že prej smo povedali, da mora cela svota menice zapasti hkrati.
Kakšne so posledice, če trasat ne
prizna plačilnega naročila?
Ako trasat ne prizna plačilnega po« živa, ako dostavi pogoje in pridržke, ako prizna plačilno povelje samo za manjšo svoto in v slučaju, da se nje« gove gospodarske razmere po akcep« tu poslabšajo, sme upnik zahtevati od drugih dolžnikov kavcijo. Če se pa hoče upnik poslužiti te pravice, mora Prej dvigniti protest proti trasatu za« radi zgori navedenih razlogov.
Protestirati pomeni ugotoviti, da ni imelo določeno menično dejanje zaže« lenega uspeha in navesti tudi razloge, zakaj je bilo dejanje brezuspešno. Protest mora napraviti notar.
Nadomestni in častni akcept.
Ako se boji trasant, da ne bo trasat Pfiznal plačilnega poziva, označi v me« niči dva trasata, glavnega in trasata Za Potrebo. S tem se hoče trasant za« varovati proti temu, da bi upnik za« hteval kavcijo, ako ne bi hotel glavni trasat priznati plačilnega naročila. To napravi trasant takole: »Al Sig. M. e, al bisogno al Sig. N.« — Gospodu M. ln če bo potrebno, g. N. Upnik mora to zapoved uvaževati. Če noče glavni trasat (g. M.) priznati plačilnega na« l°ga, mora upnik zahtevati od nado« njestnega trasata (g. N.), da prizna Plačilno povelje. Menice z dvema tra« batoma so na redke, ker ne uživajo za« ypanja. Zato izstavitelj (trasant) raje takole postopa, ako nima zaupanja do trasata, da bo plačilno naročilo pri« znal: naprosi svojega prijatelja, da Pazi ali bo trasat menico akceptiral; nadalje ga zaprosi, da sprejme ob pri« ^.Protesta na njegov račun in za« nadl njegove časti on menico, ako je ifC. Brlzna trasat. Tak akcept imenu« m° častni akcept.
lj. V-n?ik se sicer ne more zoperstav» jati častnemu akceptu, a za svojo -ebo ga ni dolžan sprejeti. Ako ga ni ju e J el ob priliki protesta, lahko kljub astnemu akceptu vloži proti trasantu žirantom tako zvano regresno me« ‘icno tožbo z zahtevo, da mu preskr« JJo osebno ali stvarno kavcijo, to je: orostvo, zastavno pravico, hipoteko
troški P°log Ce^e svote z naraslimi
Ako je menico akceptiral nado« nest m trasat, upnik pa ne more za« evati z regresno tožbo kavcije od wasanta in žirantov.
Okrajna posojilnica
v Kolhoz Mm
vabi k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU,
ki se bo vršil dne 13. marca 1930. ob dveh pop. v posojilničnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjen j e računa za 1. 1929.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6 Slučajnosti.
Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo skle« pai veljavno ne glede na število navzočih (§ 37. z. p.).
Načelstvo.
Vellico priložnost III
Velika zaloga volnenine visoke 150 cm, vredne 35 lir za meter se prodaja po L 16.50.
Zaloga popelina za srajce po L 3.95.
Platno za srajce, 150 cm visoko, po L 4.50. Domače platno, 80 cm visoko, po L 3.50.
Platno »Madonna«, težko, 80 cm vis., po L. 2.80. Jajčna kožica, naj finejša, 80 cm vis., po L 2.90. »Thibet«, črn, fin, 90 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, svetlikast, 140 cm vis., po L 6.90. Frštanj, dobre barve, po L 1.50.
Platno iz lanu, 80 cm visoko, po L 5.90. Panama za srajce, 80 cm visoko, po L 2.90.
Nogavice, oprsniki, maje. srajce, rokavice, naramnice, robci, brisače itd. itd. — Vsi pred: meti so prvovrstni, prodajamo jih po tov ar» niških cenah.
MARIJA ACCERBONI — TRST. Zaloga manufakture, tkanin in blaga.
Via Genova št. 21.
Opozarjamo cenjene odjemalce, da
se je dne
19. februarja
zopet odprla
dobro založena trgovina tvrdke
G. CORETTI,
naslednice tvrdke
GIUSEPPE STRUCHEL, Trst*
Via Mazzini 36. — Via S. Caterina 7. Bogata izbera volnine za moške in ženske, svilenine, žametov, bombaževine, platnine na metre in v izdelkih. Prti, brisače, ku« hinjske cunje, robci, preproge, pregrinjala, zavese, preproge za hodnike in pri postelji,^ maje in nogavice za moške, ženske in otroke, rokavice, ovratnice, na* ramnice, podveze, čipke, trakovi in blago V VELIKI IZBERI. — Vse blago je novo, prvovrstno in se bo dalo ob otvoritvi na pro« daj po H®H zelo nizkih ms cenah, in sicer
PO TOVARNIŠKIH
kot poklon cenj. odjemalcem.
Cene stalne I
Ortoped
N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32.
1ZVEDENLC ZA ZDRAVLJENJE
KILE
brez; operacije.
Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav» Ijenje.
Vpoštevanja vredno je spričevalo dr ja ca v. uff. Vincenca Rotondare, mornariškega pol» kovnega zdravnika. Fondamenta Misericordia št. 2625, Benetke, ki je pisal pohvalno pismo za aparat BECCHI, katerega je nasvetoval številnim bolnikom in ki ga je lahko pri vsa» kem slučaju uporabljal.
Opozarjamo, da bo ortoped Becchi prišel v naslednje kraje:
v Gorico: 6. in 7. marca, hotel »Ange« lo d’ Uro«,
v Trst: 8. in 9. marca, hotel »Europa«, na Reko: 10. in 11. marca, hotel »Rojal«, v Opatijo: 12. marca, penzijon »Mesler« (piaz» za Mercato),
v Št. Peter na Krasu: 13. marca, hotel »Rebec«, v Dinjan: 14. marca, hotel »Dante Alighieri«, v Polo: 15. marca, hotel »Miramare«, v Zadev: 16. marca, hotel »Bristol«, na Mati Lošinj: 17. in 18. marca, hotel »Italia«, na Cres: 19. in 20. marca, hotel »Adria«, v Labinj: 21. marca, hotel »Monte Maggiore«, v Pazin: 22. marca, hotel »Roma«, v Buzet: 23. marca, hotel »Alla Fontana«, v Ttžič: 24. marca, hotel »Al Cervo«.
Na zahtevo gre ortoped tudi na dom.
HCniY
Francoska zavarovalna dražba Jf & ss o življenje in požar.
Italijanska zavarovalna družba
CAVALLI.
Glavno zastopstvo
TEST, Vis S. Lazzaro 8. tel. 4-48-50.
Zastopnik za goriško in tržaško pokrajino g. ANTON POSEGA, RAZDRTO
4 TOLMIN 1
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izveiban na klin lirah n a Dunaju in vMonakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju),
Sirici druge dneve v tednu (via Datitelo).^

Igrešip in odgovori.
Vprašanje št. 134: Kako bi najlažje pomoril krte? — Odgovor: Jih morate pustiti na miru, ker je krte loviti prepovedano.
Vprašanje št. 135: Kakšno sredstvo naj up o* rabim proti uničevalcem koruze? — Odgovor: Kakšnim uničevalcem? Miši uničujeta mačka in strup, za sredstvo proti črvom pa se obrnite na Kmetijski urad (Cattedra ambulante d’ a» gricoltura), Vi na urad v Idriji.
Vprašanje, št. 136: Kdo mora plačati vojna posojila? — Odgovor: Ta so najbrž izgubijo« na, če jih pa bodo izplačevali, bomo o tem po« ročali v »Novem listu«.
Vprašanje št. 137: Preoral sem z mahom za« raščen travnik in bom maja vsejal ajdo. S cim naj ji gnojim? — Odgovor: Mah na travniku pravi, da primanjkujejo dotični zemlji apno, kalij in fosfor. Ker boste sejali komaj meseca maja, potrosite na vsakih 100 m2 njive po 10 kg Thomasove žlindre in 2 kg kalijeve soli, to pa takoj!	’
Vprašanje št. 138:	Pravijo, da žive v pu«
ščavah ljudje, katerim pravijo trapisti, kakšni ljudje so to in kako živijo? — Odgovor: Trapisti so menihi kot kapucini ali fran« čiškani. Red je bil ustanovljen leta 1663. v francoskem mestu La Trappc; od tod ime trapist. V celoti je danes na svetu le kakih 60 trapistovskih samostanov; vzrok je velika strogost, ki vlada v redu. Redovniki ne smejo citati knjig, temveč le trdo obdelovati zem« ijo. Prepovedana jim je mesna hrana in tudi govorjenje. Vsak redovnik ima v celici svojo rakev. Trapisti so ustvarili v neobljudenih in divjih krajih krasna posestva. Po celem svetu je znan tranistovski sir, ki je posebnost njih samostanov; tega sira še ni bilo mogoče pona« rediti. So tudi ženski trapistovski samostani, a na celem svetu jih je komaj 20; pravijo, da jih je tako malo, ker ženske drže težje jezik za zobmi.
Vprašanje št. 139: Na banki sem menjal 200 belgijskih frankov in dobil zanje le 105 lir. Kako je to mogoče? — Odgovor: Čitajte pripombo v 40. številki (zadnja lanska) »Nov. lista« na zadnji strani!
Vprašanje St. 140:	Meso-je bilo premalo
okajeno in se bojim, da se mi pokvari. Kaj naj naredim? — Odgovor: Če je nevarnost, da se meso pokvari, je pač najbolje, da ga kmalu porabite ali prodate.
Vprašanje št. 141: Molji mi razjedajo volne« no obleko in tudi posteljnino. Kako jih uni« čim? — Odgovor: Obleko potrosite z nafta» linom (dobite jo v drogeriji); koristi tudi »Flit tox«, samo da je nekoliko drag.
Vprašanje št. 142: Prosim recept za doma« čo izdelavo piva? — Odgovor: Ker vinograd« niki (mogoče ste celo Vi med njimi) ne mo« rejo prodati vina, ne bomo dajali navodil za izdelavo piva, ki bi Vas itak stalo več kot vino. Če pa hočete na vsak način imeti navo» dilo, pošljite za dve liri znamk in navodilo do« bite v pismu.
Vprašanje št. 143: Koliko časa ostane med dober in kako se mora hraniti? — Odgovor: Med ostane nepokvarjen skozi leta, če ga hraniš na kolikor mogoče hladnem prostoru v hermetično zaprti posodi, to je tako, da ne pride zrak do njega. Pravijo, da so še prav dobrega izkopali v Herkulaneumu, kjer je bil zakopan 1700 let.
Vprašanje št .144: Nekdo, ki je bil v Av« straliji, trdi, da je v tamošnjih umetnih va« lilnicah mogoče pišče zvaliti iz jajca v osmih dneh. Ali j« to res? — Odgovor: Avstralce to

CEOTK
leto
1930.
jzgel je
mi, baiato ilustrirani
CENIK
s 300 raznimi vrstami odličnih semen, prvovrstnim kmetijskim orodjem in pripomočki m pokončeua-nje škodljivcev z navodili, kako se uporabljajo. Razpošiljam ga na zahtevo brezplačno.
JUST USAI,
GOSICA,
Piazza delia Vittoria 4.

Za obuvalo rabite
SAMO
iz-
delsM
SIDOL C0MPAET
TEST — Via S. Zaccaria Um. 4
Telefon N.ro 72-73.
LLOp LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agenzia Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove:
9. marca 1930. s parnikom
ALSiNA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800,
v Montevideo in Buenos Aires L 1850; Ì9. marca 1930. s parnikom CAMPANA
v Rio Janeiro in Santos	L 2100,
v Montevideo in Buenos Aires L 2150.
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue» nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
VELIKA PR LISCA.
S. LEili, Trieste, tia S. lizza« 0.
IfeiLSa razprodaja vsega zisiskeya blage.
PAR PRIMEROV:
Lantenis po L 1.90, 2.— in 2.40 meter.
Plancia v vseh barvah po L 2.80.
Frštajn močan, za srajce po L 2.70.
Flanela, težka po L 4.—.
Plahte po L 11.50.
Plahte volnene od L 28.— naprej.
Pregrinjala za postelje po L 16.—. — Prilika za neveste.
Madapolam »Sole« po L 2.80.
Kotonina, platno, »Madonna« po L 2.40.
Jajčna kožica »Pele uovo« po 2.70.
Platno »Douglas po L 2.90.
Platno »Madonna«, vis. 150 po L 4.40.
Platno »Famiglia«, vis. 150 po L 4.60.
Platno, laneno, vis. 150 po L 4.80.
Platn. brisače na meter po L 2.70, 3.40 in 3.90. Prtiči, izgotovljeni po cent. 95.
Prti na meter od L 4.40 naprej.
Poplin za srajce od L 3.60 naprej.
Saten v vseh barvah po L 2.80.
Saten črn po L 2.80, 4.50 in 7.—.
C.ajh za hlače od L 5.50 naprej.
Žamet za hlače od L 7.— naprej in vsakovrstni predmeti po konkurenčnih cenah.
PAZITE NA ŠTEVILKO!
'	■■■ .j*V i-,4 .sv,-'. - .	« » vT- '..V; .. '	?■	- '■	- 'rt v,««. -	: « " :

il

iznajditelj posnemalnika js bil švedski inžsiiip G ÙS T A F DE LAVALI
Take se imenuje tudi posaenraMk, M Ima edini pravice nositi to Ime, In sicer:
„(Mfl
SEPARATOR.
MojMtreJši!
NojboljšII
Società ALFA L AVA L,
5 via Fameti - MILANO SI9 - vìa Faraeti 5
Glavni zastopnik za Julijsko Benečijo —
CORRADO BAN, GORICA,
VIA PONTE ISONZO 33.
» NOVI i EST»
tu» »- a-. snuKkfit *	e*«NBw<atiie.iret-'.i (w-.v »-«kivw	■
is*/vw.Wic-iAtmww wnWtfitK«»v< cvmvK.-w-ifV »-weM'eiA^'si^wvv/WK!
lanko trdi, res pa le ni. Mogoče je, da se /•%ale piščeta na 18., navadno pa šele na 21. dan.
Vprašanje št. 145: Ali je treba plačati ca» rino od gramofonskih plošč, če jih hočem do« ■dti iz Jugoslavije? — Odgovor: Morate pia» t'ati, in sicer 50 zlatih lir od kvintala ali pri» hližno dve navadni liri od plošče.
vprašanje št. 146: Sem'letnika 1911. Imam M brate; eden služi, dva sta odslužila. Sem krez staršev, premoženja nimamo. Ali imam pravico do skrajšane vojaške službe? -— Od» govor dobite v letošnjem koledarju Goriške Mohorjeve družbe na strani 145. Če ne sp a» date pod nobeno navedenih točk, nimate pra» vice. (To. velja tudi za vsa ostala vprašanja glede vojaščine.)
Vprašanje št. 147:	Imam tobakarno in bi
rad dobil še zastopstvo za loterijo. Kam naj se obrnem? — Odgovor: Obrniti se morate Ra Direzione del Lotto, Venezia (Benetke). Mi verjetno, da dobite dovoljenje. Kajti delali hi konkurenco najbližjemu zastopstvu (v Tol« ©inu) in ker dobi zastopstvo navadno le tak, ki je bil že v podobni službi.
Vprašanje št. 148:	Ali smem krmiti živini
lepo posušeno krompirjevico? Koliko redilnih snovi vsebuje? — Odgovor: Posušena krom» Pirjevica vsebuje v srednjem 9.8 odstotkov beljakovin, 2.7 odstotkov tolšče, 37.6 odstot» kov ogljikovih vodanov (škroba), 26 odstotkov lesenine, 12.2 odstotkov rudninskih snovi (pe» pela) in 11.7 odstotkov vode. Je torej približ» n° toliko vredna kot slabo seno. Krompirjevi« Co lahko krmite, a treba ji je primešati kako drugo bolj tečno krmo, kakor deteljo ali do» bro seno.
Vprašanje št. 149: Imam nekaj kokoši, ki so jim noge otrpnile, tako da težko hodijo ali pa sPloh samo čepijo. Kaj naj ukrenem? — Od« govor: Kokoši imajo najbrž revmatizem. Po» skrbite, da bodo na suhem prostoru, kjer je mnogo peska in ni prepiha. Pripravite jim tudi kopeli, in sicer iz 1 litra gorke vode, 10 g ze« lenega mila in 50 g arnikove tinkture To raz» topino lahko rabite skozi nekoliko dni, ven» dar jo morate vsakikrat segreti. Po kopeli °drgnite noge dobro z volneno cunjo.
k prašanje št. 150:	Goveja živina se drga
■n na vratu je zgubila skoraj vso dlako. Kaj nai naredim? — Odgovor: Živina ima najbrž nši. Oprati jo morate z milnico ali s tobako« v° kuhovino (voda od kuhanega tobaka). Pri« Poročajo tudi mešanico enega dela bencina, 6 delov zelenega mila in 15 delov vode. Snaga ie pri živali neobhodno potrebna.
Vprašanje št. 151: V jeseni sem kupil dva mlada prašiča. Na pogled sta bila zdrava, a ez nekaj dni se je pokazala zadaj majhna ^klina, ki se je začela širiti in je sedaj ve» a- V oteklini se zbira voda. Ali smem pre» 2czati? Ali so taki prašiči sploh za rejo? Re« lj0 se dosedaj kljub temu dobro. Prepričan , ejrn’ da je voda in ne bruh. — Odgovor: Ote» ne morc biti drugo kot kila (bruh). Pra» a se lahko kljub temu razvijata, vendar pa e o kila še večala. Najbolje je, da pokličete lvinozdravnika, ki naj prašiča operira.
p J£r**"* St. 152:	Zajec ima grinte na
eku in na zadnici. Ali je to nevarno? Kaj j naPravim? — Odgovor: Grinte omehčaj» j 2 oljem ali z zelenim milom. Naslednji 1 P perite z gorko vodo. Drgajtc zajca • . n°,s Petodstotno Bzolovo raztopino, vsa»
1 retb dan ga operite z gorko vodo.


KMMWMMW - AN

Sirite »NOVI LIST"!
Ol’tepefilèni zad M» ZECCHI
Tmpsm » ma Roma 38, 8. nad ste».
asbrsmjMje* saaps'edw’sranj©

KILE
Uspeli aparata ZECCHI v videmski nobrajlnl;
MOV 02RB,«S.JEa!Ee ÌT. VALtMSSOžSE,
Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. ortopeda ZECCHI, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavil KILO, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu.	Pippo Jožef pok. Luke
v
na
v
v
fisflOli: v sredo 12. marca, hotel »Italia".
©ORICI : v četrtek 13. marca, hotel „Angelo d’oro".
petek 14. in v soboto 15. marca, hotel »Italia".
i Selil: v petek 14. in v soboto 15. marca, hotel »Italia". Trstu : V nedeljo 16. marca, hotel »Centrale" via Roma 18, Palmanovi : V ponedeljek 17. marca, hotel »Rosa d’oro“, v MOtlrsjpa : V torek 18. marca, hotel »Stazione", v Tržiču : v sredo 19. marca, hotel „Al Cervo".

ZDRAVNIK
| dr. Ireste Adalberto,
u starejši slan»
d sprejema vedno v svojem
v GORICI,
7 tia Trautiib (Piazza ‘Jiftoria) šr. ili.
vj	nad lekarno Cristefoietti.
i
1
N
*
N
n
ÙK>j;U']&2ZfKfiSLf3!Z.°:
Aviosriaiiiremat «civilna
inženirska pisarna
dr. ing. Saberščik Oster,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela iti vsakovrstne projekte ; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelira zemljiščš; izdela zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
Barila
© za poroke in Ikrste ©
dobite v zlatarni
F. BOI,
Corso Garibaldi 35,
“ ® Si* yša Roma 16.
Zcsbm zdravnik
ir. Robert Hlaoab
sprej«em;a
od 9. do 13. in od iti. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št 23-H.
Ob sredah la sabotali ordinila w POSTOJNI
3 osip RerševanS^ Gorica
Cavour šte'v. 9.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFFa, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
MeitanlCm» delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Benčiči „LAMP0“	Bončin .,UMP3“
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne .Sandler & Graff". Brezplačen pouk v urneG nem vezenju in pletenju,	Telefo« it 415. Brzojavke: KESSBVANI. OORtZIA. CICLI
Ste
m m
s

1
s ss® sm ms ms ms sam ms ms ms ms ms s$
I Tvrdka Teod. Hribar « tBeriea
||	CORSO G. VERDI St. 32
@ prlporočs svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago v*eh Q visi, posebno veliko izbero črnega «okna za imi duhovičiš» m platno znanih tovarn Regenhart & Saymann zs cerkvene p;rte. Perilo ze neveate od najnavednejBh do najHnejSiSt vrst -*m potrebno za njihovo popolno opremo.
m
i
m
li* blago solidno,	cene zmerne
aGBMs^mttBMiamBnsnnBasii
m
i
Valuta — tuji denar.
Dne 26. februarja si dal ali dobil za 1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.84	lir
100 dinarjev	33.64	lir
100 šilingov (avstr.)	269.05	lir
100 čeških kron	56.57	lir
100 nemških mark	455.70	lir
100 švic. frankov	368.60	lir
100 franc, frankov	74.72	lir
100 belga	266.25	lir
Beneške obveznice 74; obveznice »Consolidato« 80.
Loterijske številke
v soboto 22. februarja.
Bari	46	82	76	59	53
Florenca	18	77	13	44	64
Milan	48	80	84	71	79
Neapelj	10	68	33	45	80
Palermo	56	65	51	22	81
Rim	77	14	73	82	37
Turin	6	8	57	19	29
Benetke	80	68	37	14	46
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 3. febr.: Krmin, Kanfa« nar, Herpelje.
Torek, 4. febr.: Pazin.
Sobota, 8. febr.: Podgrad.
Izvežban Čevljarski vajenec išče dela. -— Dane pri Sežani štev. 26.
Prodam 150 cepljenih murv za pitanje sv h loprejk. — Ivan Kraljič — Boljunec.
Vajenca za trgovino iščem; nastop takoj. — Naslov pri upravi.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema usak dan u OofIcI*
Piazza vinoma (na Travniku)
(nasproti gostilne BFiegl“.)
od. 9. - 12. Sai 3. - 4.
Ob sredah po četrti uri na Instnem domu u
Biljani v Brdih
TOLMIN.

Preizkušeni
ZOBNI ZDRAVNIK
ROBERT BERKA
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo pri drju Serjuimi v Tolminu, ostale dni pa
v SORICI, Corso Verdi 36.
Odgovorni urednik dr. Engclbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Riva Piazzetta štev. 18.
mali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
400 Orehovih sfldik od 1 do 3 m visokih prodam. — Sorta, Branica, p. Štanjel.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan zfcti. Tu je velika izbora oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudit» prilika!
Vse pogrebne predmete: vsakovrstne ra k ve, vence, sveče itd. dobite vedno 20 od« stoikov ceneje kot drugod pri Josipu Saksidi, Dornberg štev. 3, skladišče štev. 4.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Služkinjo, zmožno kuhanja in italijanšči« ne, sprejmeta takoj 2 osebi. — Traubner, Ca« sale 37, Gorica.
Posnemalnik »Melotte«, dobro ohranjen, posnemi j e 325 litrov na uro, se vsled večjega obrata poceni proda. Kupci naj se obrnejo na: »Živinorejsko zadrugo«, Pečine, p. Slappc d’ Idria.
Sprejme se takoj priden in pošten hlapec za kmečka dela. Plača po dogovoru. — Josip Ženko, Auremo di sopra 37., p. Cave Aure« miane (Divaccia).
Dimnikarski vajenec se sprejme takoj v učenje. — Ivan Kolar — Postojna,
Čebelarska zadruga v Gorici, via S. Giovanni 6, naznanja, da prične tudi le« tos s predelavo voska. Vsi, ki bi radi predelali vosek v satnice, naj pošljejo zadrugi vosek najkasneje tekom 1. aprila 1930. Opozarjamo tudi, da kupuje naša zadruga čist vosek po najvišjih dnevnih cenah.
Na prodaj je takoj radi selitve po ugod« ni ceni posestvo, obstoječe iz stanovanjske enonadstropne hiše, dveh gospodarskih pošlo« pij, dvorišča z lastnim vodnjakom, vrta in več parcel polja v Zalogu pri Postojni štev. 5. — Pojasnila daje A. Kiauta — Postojna.
Harej Rafael — Dornberg, manufak«
turna trgovina in krojačnica, naznanja, da ima dobro založeno trgovino z vsakovrstnim bla« gom: blago za moške in ženske, klobuki, če« pice, vsakovrstne- drobnarije, posebno za kro« jače in šivilje, katerim dajem pri nakupu popust
Radiosaparati popolnoma električni z vso baterijo od Lit. 560.— naprej. Plačilne ugod« nosti, poizkušnje tudi na dom. Vsa pojasnila, brez vsake obveznosti, tudi pismeno, in vse električne potrebščine dobite po najbolj ugod« nih cenah edinole pri pooblaščenem podjetju v Sežani 30 (Sesana).
Prodam 50 sadik divjega kostanja od dva in pol do tri metre visokih. — Ivan Celin, Jablanica, p. Bistrica.
Najboljše belo in črno vino, žganje, iz« borne likerje, marsalo in vermut dobite po ugodnih cenah in tudi v manjših količinah v Gorici, via Ascoli 31, blizu Piazza de Amicis (na Kornu). Nasi. Dav. Bolaffio.
Prižnico, leseno, dobro ohranjeno, proda oskrbništvo župne cerkve na Katinari pri Trstu.
Služkinja, sposobna kuhanja, dobi službo pri majhni in dobri družini v Trstu. — Ponud« be na tržaško podupravo »Novega lista«. Val» dirivo 19.
Škropilnice najnovejšega sistema izdelu« jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15.
Zlatnino in srebrnino, staro, kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu).
Zadruga v Selu, pošta Cernizza Goriziana, prodaja prvovrstno vino, last članov, po naj« ugodnejših cenah.
Več tisoč enoletnih divjakov hruškinih in jablanovih ima na prodaj Josip Benigar — Tr« novo pri Bistrici 29. (Carnaro.)
Imam na prodaj par tisoč bilf»korenjakov Rupestris«Monticola po zelo nizki ceni. — Franc Stepančič, Zagrajc 31, p. Comeno.
Trgovski pomočnik, 23«leten, vešč slo-« venščine in italijanščine, išče službe. Ponudbe na tržaško podupravo pod »Pošten — zanesljiv«.
Trte. cepljene in bilfe po nizkih cenah do« bite pri Ivanu Forčiču, Presserie, p. Comeno.
Kreozotov sirup, najboljše sredstvo proti kašlju in influenci. — Lek. Cibei v Trstu.
Kupim borov in hrastov gozd za sekanje ter oddam trgovino jestvin s koncesijo v Go« rici. — Naslov pri upravi.
Prodam posestvo s 50 njivami v bližini Gorice. — Cena nizka. —- Oton Gravnar, Pod« sabotin, p. Piuma (Gorica).
Trgovski pomočnik išče službe. Obvlada tri jezike. — Ponudbe na tržaško podupravo.
Po ugodnih pogojih se odda v najem (event. proda) posestvo, obstoječe iz hiše, hle« va, kleti (vodovod v hiši), 4.000 m2 njiv (po« lovica posejana z žitom), preko 4.000 trt, mno« go sadnega drevja, 16.000 m2 travnika, 1 ha gozda. Obrnite se na Leopolda Jerkiča, Do« bravlje 76. (Vipavsko).
Več Sto breskev, najboljših vrst, ima na prodaj Josip Cotič, Plače 136., p. Sv. Križ pri Ajdovščini.
Revmatizem "bolečine v križu in plečih se leči j o najbolje z mazilom »Menthosalvl«. — Lekarna Cibei v Trstu.
| Zlatarna - urama.
j G. STEIITOLER - TRST
j via G. Gallina 2..-------Telef. št. 7441
! Izbera darov za
poroke, krste in godove.
i Popravlja ter izboljšuje zlatnino In srebrnino.