Za potluk in kratek čas. S7. Kri v Ludbregu na Hr^atskem. I. V broju 44. rSlo7. Goep." čital sem o našem proa8enju, koje se 7 župnoj cerk^i ludbrežkoj 78ako leto sla^i pi-7e nedelje septembra meseca. Naj nii cenjeni dopisnik dobrotno oprosti, ako mu poročilo izpra^ljam ali boije nadopolnujem. Njema se dakako 7 zlo 7zeti ne more 7p;a7 ni8, ker je napisal, kakor je 8ul pripo^edati med narodom, ne imajoč pri roki 7erodostojnib podatko?. Prigodba, za kojo pra^ijo, da ae je 7 Ludbregu sbila glede 87. Er?i Spasitelja naaega, Jezusa Eristusa, ne pada 7 minulo stoletje, nego je mnogo starejaa. Pred menoj je natančen prepi8 bule (pisma) papeža Leona X. — original ali matica je 7 archivu kneza Batyany<i —, 7 kojoj berem, kako je že za njego^ega predhodnika, papeža Julija II. (1503—13), ta 8udovita dogodba bila nazuanjena rimskoj Stolici, to pa po nekem plemenitašu imenom Thomaa de Zecb, lastniku gradiča Letbgenut (za onda 7 zagrebskoj biakupiji). Ondi se veli.- „ . . . quod annua jam tunc centeainiua 7el circiter agebatur, quod quidam presbyter miasam celebrana . . ." t. j. kakib 100 let bode od onega 8a8a, ko je nek duho^nik opra7ljal najavetejšo darit^o. Iz teh besedij lahko sklepamo, da naaa prigodba aega 7 začetek 15. veka, t. j. okoli leta 1413. Dogodi7Š8ina je alede8a. Nek 87ečeuik ali dubo^nik slavil je 87. mešo. Pred 87. obhajilom razdeli^ai bostijo na troje spusti jeden del 7 kelib a d^a položi na skledico. V tem trenotku nastane skušnjava. Meanik namre8 začel je d^omiti, da li se je 7ino 7 resnici pretvorilo 7 prea^eto Er7 Jezuao^o. Dokler ga take misli nadlegujejo, nadaljuje opra^ilo 78led predpisauib obredo?. Ko je kelih nagnil, da ga izpije: zapazi, da je 7 posodi nastala velika sprememba, — boja (bar7a) 7ina pret^orila se 7 ono krri, miris (dub) in okus vinaki spremenil se 7 dub in okns krvi. Službenik božji vch preplašen in zapanjen pospravi kelib a krvjo; vse akrije ter o 6udežu aikomur ne razodeue ni besedice. Ali previdnost božja, koja vse modro in spretno ravna, nije dopustila, da ovi 6udež ostane skrivnost, ternve6 da bode tnnogokojeinu neverniku in trdoglavcu raočen in živ dokaz vere glede bitstvene navzo6nosti presv. Telesa in Krvi Jezusove v altarnem svetstvu. Svečenik, ki je taj primerljej držal v najve6oj skrivnosti tečajem celega svojega življenja, 86aaoma vrlo nevarno zboli, bilo mu je umreti. No prej ko je izdibnol svojo dušo, je rečeni čudnovati dogodek o6itn<> izpovedal, priznal, razglasil. Kelih, 7 kojem je sveta Krv bila v naravskoj svojoj teko6ini, izro6il je ludbrežkoj farnoj cerkvi presv. Trojice. Kakor berem v pismu papeža Leona X., to se je pred kelibom zgadjalo več čudsžev. Danes se sv. Krv ne kaže ve6 v kelihu; predniki naši 8o z dovoljenjem duhovne oblaati mesto keliba vzeli steklenico, da ge tako laglje namesti v monstranciji za to avvbo prigotovljenoj. Ljudstvo je mahoma po tem odkritju začelo obiskovati naao cerkvo, zvesto se Bogu priporo6alo in klanjalo presv. Krri. Osobito vojniki, ki so se daevice (zaporedoma dan na dan) vojskovali z divjim in okrutnim Turkom, kteri nam je takrat domovino plenil in puatošil, posebno rojaki, pravim, nahajali 80 jako dubovno okrepo 7 imeno^anoj cerkvi. Ce rprav je med ljndmi pobožnont do 87. Km rasla vsakega leta; ako je tudi ljndstvo iz raznih in dalnjih krajev v vrlo velikem številu semkaj pribajalo, vendar še za onda ta stvar nije bila od glavarja sv. cerkve katoliške priznana pak potrjcna. Vprav ozirom na to se gnre ozna6eni Thomas de Zech nte6e k namestniku Kriatnsovemn, 87. o6etu Juliju II. 8 prošnjo, da bi on celo re6 preiskal. odobril ter po svojoj od Boga zadobljenoj vlasti priskocil v duho^no pomoč onim, koji 7 omeHJeno cerkvo dolazo krep6at svojo duŠo. Papei Julij II. odloči zadostiti željam. V upravljenem na opata dveh asmoutanov, koji za onda niso spadali pod oblast nijednega episkopa ter so bili v toj dobi v obsegn škofije zagrebtske, abbatibus monasteriorum de Boers et de Chyak nulliua dioecesia in dicta zagrabiensi dioece8i tunc commorantibus) naloži, da to stvar preiskujeta, 8vedoke zaslisata, vse okolia6ine na tanko popiaeta, a spise do dobra zatvoiene poaljeta v 7 Rim. Opata izro6eno jima složbo 7esto opravIjata, 78e o6itno preiskujeta, ja^no povprašujeta in pozTedujeta pak o vspehu aporo6ita očetu krš6. sveta. Sv. o6e pregledavši obširno poročilo apomni se, kako nam je dr igi uaš ReSitelj zapustil zaklad neizrekljive avoje ljubezni, ker je presv. avoje meeo in krv za hrano dal dušam naaim. Dabi pa bogoljubni svet do presv. altarske skrivnoati kazal 6em ve6o naklonoat, ljubav, zaupanje in pobožno8t, za to je imeno^ani vladar sv. Cerkve ,,dne 16. januarija 1513. v 10. letu svojega vladauja po milosti V8eoiogo6ega ter vsled oblasti iu veljave zadobljene od namestnikov Jezneozih, ss. apostoIo7 Petra in Pavla'', podelil odpuatek tretiine kaznij onib, koje bi kdo po amrti raoral prestati v čistiHS6u. Daevi, ob kterih Re dobiva odpustek ao: mala Gospoinica (8. aapt), praznik sv. Tomaža ap. 21. decbr.) pak Telovo. Kdor želi odpustkov 86 vdeležiti, mora kteri si bodi dan izmed dotičnih svetkovin ,,med prvimi in diugirui ve6ernicamiu opraviti 8V. spoved in obhajilo ali mora za isto imeti vsaj živo voljo pak darovati milosčino vsled zmožno8ti. (Konec prih.) Sraešničar 50. Neko bab6e pita gospod a župnika: kdo pa je bil ta, ki ste ga v6eraj na veliki petek omeninili in o njem in o njegovej smrti toliko žalostnega povedali?" Župnik odgovorijo: rto je bil naš Gospod Odrešnik". Bab6e na to dobrohotno odvrne: ,,no, Bog se mu usoiili 6rez njegovo dlišo, škoda, da ga nisem poznala." R. Rižnar.