MLADIKA
Izhaja 20. Tsakega meseca.
Uredništvo in upravništvo je v Gorici, Gosposka ul. 2 (knjigarna).
Staue celoletno 8 Lir
Delinsko blagovestje.
Legenda. Napisal Venceslav Bele. (Dalje).
Jezušček in nedolžni otročiči.
Ko sedel Jezušček je, ljubkomilo ljubljenčkom je zaklical povabilo:
»Le k meni, otročiči, prihitite in vsi lepo krog mene se zberite!«
Vsi brž na grič so k njemu prihiteli in mu v odgovor prav lepo zapeli:
»Jezus male k sebi kliče, blagoslavljat otročiče, nas objeti on želi.
K njemu torej pohitimo in ga prav lepo prosimo, naj nas on vse posveti!
Zvesto bomo poslušali,, vse lepo premišljevali, česar Ti nas naučiš!
Radi hočemo storiti, vse z veseljem izpolniti, kar nam, Jezušček, veliš!«
Ko otročički pesem so končali, objeti šli po vrsti so ga vsi.
On vsakega lepo blagoslovi in se za pesmico jim vsem zahvali: xPri Vas največje moje je veselje! Povejte mi sedaj vsak svoje želje!« Vsi enoglasno so ga zaprosili:
»O, uči nas, da bomo prav molili!«
Očenaš.
»Najljubša prošnja v božjih je ušesih ta: Oče naš kateri si v nebesih!...« i’ako ie Jezus odgovoril in ?.lati Očenaš jih naučil.
In ko so 5 i*ali vsi ga prav moliti, jim Jezušček ukaže poklekniti.
So pokleknili in roke sklenili in zlati Očenaš lepo molili.
Jezuščekova zahvalna molitev.
Potem pa Jezušček sam prelepo Očetu molil je na čast tako:
»Otroke si izbral si iri dojence, da Ti pleto časti in slave vence, da iz nedolžnih ust Ti slava vre in da le čista srca Te časte.
In kdor otrokom tem podoben ni. v kraljestvo Svoje ga ne sprejmeš Ti; Le kdor se sam kot otrok ponižuje, ga Tvoja milost k Sebi povzdiguje.
Kar modrim in velikim si prikril, nedolžnim si otrokom razjasnil.
Ti za otroke svoje si sprejel in jih med zbore angelske prištel te male, ker so čistega srca, da gledajo Te — svojega Boga.
Ker vsi so ljubljeni otroci Tvoji, sestrice so in dragi bratci moji. Zahvalim, sveti Oče, Te srčno za Tvojo milost in dobroto vso!«
O očetu in dveh sinovih.
Potem jim pravil zgodbico je mično, podučno pripovedko in resnično:
»Bil oče je, ki je imel dva sina in velik vinograd, ki dajal vina mu vsako leto v meri je obili, če bil obdelan je skrbno spomladi. Nekoč brez delavcev v največji sili obrnil oče se je v dobri nadi do sina prvega in naročil mu:
»V vinograd pojdi danes, sin, na delo!« Nevljudno pa je sin odgovoril mu:
»Ne grem!« — A brž ga to je zabolelo, da se premislil je in odhitel in storil, kakor oče je želel. —
Ukazal drugemu je ravno to, odgovoril mu ta je prav lep:
»Brž grem, gospod!« — pa vendarle ni šel in storil ni, kar oče je velel.
j Z besedo grdo prvi je grešil, v dejanju se očetu pokoril; z besedo lepo drugi goljufal, ker se besede svoje ni držal; tako grešila sina sta oba.
Kateri pa je boljši od teh dveh, kateri njiju ima manjši greh in koga oče pač bolj rad ima?« —
Ko Jezušček vprašanje to zastavi.
»O, prvega!« ves zbor mu glasno pravi.
(Dalje prihodnjič.)
Nekaj misli o gledišču.1
A. Ambrožič.
Naši fantje mnogo igrajo, zlasti pri igrah društva. V mnogih krajih se sploh vse društveno delovanje izraža le v tem, da se prirejajo razne predstave. Da tega pojava ni mogoče hvaliti, je jasno dovolj. Vemo, da v takih krajih nastopajo na odru izmed moških večinoma fantje.
Vsem fantom, ki prirejajo razne igre, ki igrajo ali sami posečajo predstave doma in pri sosedih, bi rad spregovoril nekaj besed, podal nekaj vodilnih misli. V časih, ko naš podeželski oder tako živahno deluje, moramo biti pozorni, da ohranimo tudi v tej panogi našega izobraževalnega dela pravi idealizem.
Mnogo govorimo in pišemo ot vzgojni važnosti gledališča. Toda dostikrat je taka hvala zelo pretirana. Le takrat je gledališče res izobraževališče če igralci in gledalci razumejo svojo stvar precej globlje, ko se navadno godi. Gledališka umetnost res zasluži, da jo negujemo; zasluži pa tudi. da jo očistimo vse zlorabe in vseh izrastkov, ki se jim je morala tekom časa podvreči.
*) Ta-Ie članek je ponatis iz »Mladosti« 1920, orlovskega glasila, ki je bil obelodanjen pod naslovom: »Orel« na gledališkem odru.
Gledališka igra je po svojem začetku in po svojem bistvu nekaj jako vzvišenega. Starim Grkom, ki so začetniki naše drame, je bila predstava v gledišču služba božja. Gledišče jim j« bilo svetišče. Po pravici se zato trdi, da je drama hčerka verske misli. Saj je tudi krščanstvo skozi stoletja uporabljalo gledališki oder v ta namen, da je nazorno predstavljalo nauke, ki jih je hotelo globoko v dušo utisniti svojim privržencem.
Tudi danes še pišemo in beremo o gledališču-svetišču. Navadno je to gola fra za; če pa hočemo opravičeno uporabljati ta izraz, moramo že malo globlje pogledati.
Verska misel je za človeka najvišja, ona ima do njega naj večjo pravico. Toda poleg postav, ki jih obsega vera, je človek podvržen še drugim postavam, pravimo jim zakoni. Toda kakšna razlika! Zakon sodi le o zunanjih delih človekovih, v njegovo notranjost, v njegovo dušo ne seže moč zakona. Vera pa gre v svojih zahtevah dalje. Ona presoja dušo, preiskuje srca in obisti, pregleduje človekovo mišljenje in hotenje.
Kako velikega pomena je za splošno nravnost človeštva, da se prav umeva ta razlika med božjo in človeško postavo;
pa tudi medsebojno spopolnjevanje -obeh! Življenje je polno kričečih slik, ki nam pojasnjujejo to resnico. Koliko bi se lahko .vedno učili, ako bi gledali z odprtimi očmi v svet! Toda prav redko nas pogled v svet boljša, ker smo preleni in prepovršni, da bi uporabili take slučaje sebi v prid.
Tu nam prihiti na pomoč glediški oder. Izbere si kak značilen prizor iz resničnega 'življenja in ga postavi v kar mogoče živahni obliki pred naše oči. Kar bi se morda V resnici zgodilo šele v mir letih, se zgodi na odru v dveh, treh urah. Kar v resničnem življenju ne naredi tolikega utiša, ker so posamezni dogodki preveč drug od drugega oddaljeni, vzroki dogodkov dostikrat premalo očitni — to izravna eder. Tu se nam ne predstavljajo le zunanji dogodki, temveč tudi njihov notranji razvoj, njihov potek od vsega začetka. Na odru se izsledijo vzroki in viri ravnanja, da se pejasni. zakaj se je nekako moralo zgoditi to, kar se je zgodilo, in ne morda kaj drugega.
Zato oder hvali in graja, priporoča in odsvetuje, plačuje in kaznuje. Po pravici se torej gledišče imenuje tudi s o-d i š č e.
Koliko ljudi poznamo, katerih živl.ie-nie nam ni všeč. Radi bi iih predrugačili. Teda kako? S postavami jim ne moremo do živega — preveč so zviti in pretkani. Dobre besede ne poslušajo — preveč so prevzetni. Zgledi iz življenja iih ne gane-io — preveč so lahkomiŠljeni in površni. Takim ljudem pa je mogoče z odra s primerno igro postaviti pred oči ogledalc, ki jim govori naravnost na srce. Brez usmiljenja se odkrivajo pri odprtem zastoru vse imbe raznih grdih plati človeškega srca. Brez strahu pred zamero, brez obzirnosti na tega ali onega mogotca šiba gle-diški oder vsakovrstne nerodnosti in nerodnosti, ki se zopet in zopet gode v življenju.
Zlasti ima tu mogočno besedo tako-zvana zgodovinska drama. »Zgodovina (povestnica^Je učiteljica življenja«, pravi nresrovor. Res je. toda zgodovina živi v knjisrab. ki so mrtve, ki ožive v primeroma le redko seianih bralcih in Imbiteliib pove«tnice. Kako vse drugače vpliva zgodovinski dogodek, če ra zdrava pesniška umetnost postavi na oder v obliki drame! Kru- se ie zgodilo prod mnogimi stoletii. oživi nred našimi očmi. Lopovi, ki so nn-kdai ob potokih solza in krvi svojih bližnjih kovali svojo lastno srečo, katerih ko-
sti so že davnaj strohnele pod rušo — morajo zopet na površje z vso grdobo svojega podlega značaja. Oživeti morajo vsaj za par ur na odru. svojemu spominu v sramoto, našemu veku v svarilo in pouk. Marsikateri gledalec utegne najti v takem ogledalu svojo lastno sliko. Ni neopravičeno upanje, da se mu bo vzbudila vest, da se bo zganila v njem boljša plat njegove narave.
Podoben vpliv smemo pripisovati ta-koimenovani meščanski igri. Smeli bi jo nazvati tudi družabna (socijalna) igra. —
Njena snov je zajeta iz »malega življe-| nja«. Slika nam razmere ožje človeške j družbe: mesta, trga. vasi, posameznih družin. Koliko poučnih, vzgojnih stvari lahko vplete med razne mikavne prizore! Krivica, nasilje, pohlep po denarju, žalostne posledice raznih strasti, kakor so pi-| jančevanie, strastna igra. igračkanje v ljubezenskih stvareh, zakonska nezvestoba itd., najdejo na odru pravično obsodbo in na gledalca blažilno vplivajo. Krepost, značajnost. požrtvovalnost se pokažejo v i pravi luči in plemenitvijc1 duše igralcev in gledalcev. Posledice zanemarjene vzgoje pri mladini bi našle na odru jako primerno mesto, da bi se jih na lahko umeven način postavilo pred radovednim občinstvom v pravo luč.
To so seveda le nekatere izmed soln-čnih strani giedaliških predstav. Pa že te opravičujejo, če pridejo res do veljave, one naslove, ki jih dajemo gledišču: svetišče. sodišče, vzgaiališče.
Toda — ali pazimo po naših društvih i na te take1 važne stvari? Ali ne izbiramo marveč iger brez globljega preudarka, kai hočemo z igro doseči? Ali ne igramo v večini slučajev le za to. da sploh igramo, da zabijamo čas, da zaslužimo nekaj I vstopnine, da se reče: to društvo deluje?
Te reči spadajo med senčne strani naših odrov in tudi te bi bilo treba enkrat postaviti iz sence, na solnce!
Zapomnimo si: Igra, ki nima vzvišen3 ide.ie. je zanič, nai bo še tako pisana in l • bogata njen;r vsebina. Tudi burke, ki so I sicer namenjene zgoli zabavi, morajo imeti zdravo jedro. Sicer nai pa gola za-1 bava le redko stopi v ospredje. Igralci in | crledaloi naj si bodo svesti, kaj je ideja ierre. katero igrajo, oziroma gledajo. Zato ie dobro, zlasti pri začetnikih, na globbi pomen igre opozariati.
Zato kličem: Fantje! Idealizem tudi
—	na gledališki oder-
Alkohol in socialno vprašanje.
Kakor zagonetna sfinga nam stoji nasproti socialno vprašanje, vprašanje ali se bo človeštvo' prenovilo mirnim potom, ali bet moralo oprati svoje grehe v potokih krvi. Dan za dnevom stopajo na površje novi obrazi, mračni in grozeči ter nam vzbujajo strah, kaj bo. Socialno vprašanje je vprašanje preko katerega človeštvo ne more. Od rešitve tega vprašanja je odvisna usoda človeštva. Ako pa hočemo to vprašanje rešiti, je moramo začeti reševati pri koreninah. Spoznati moram > vse vzroke, ki socialno bedo povzročajo in ko smo jih spoznali, si moramo vestno prizadevati, da jih odstranimo. Med mnogoštevilnimi vzroki socialne bede je tudi alkohol. Ono socialno bedo povzroča, toda prav pogosto je !e njena posledica.
Alkohol je strup in kot tak škoduje človeškemu organizmu, ako ga preveč použijeroo. Kako usodno deluje alkohol, spoznamo najbolje pri pijancu: Zabuhel, s sumljivo rdečico preprežen obraz, motno oko mesto jasne luči človeške duše, vid peša, duh izgublja na svoji čilosti, noge drže telo pokoncu z neko negotovostjo, roke sc tresejo. Taki so zunanji znaki še hujšega notranjega opustošenja: Volja postaja vedno šibkeja, mišljenje ie površno, nič več ni one notranje sile. ki ustvari a pri treznem človeku lahko čuda. Pretresljiv vzgled družinske tragedije povzročene po alkoholu nam nudi F. M. Dostojevskega roman »Zločin in kazen«: »Na divan! Kar na divan ga položite z glavo semkaj! Povozili so ga na ulici. Pijanega! je kriknil nekdo. Vsa bleda je stala Katarina Ivanovna in komaj je dihala. Otroke je obšla groza. Mala Lidijca je zakričala, planila k Poliju in vztrepetala po vsetn životu.« Kako žalosten prizor! Ali bi ne mogli primerjati s tem povoženim pijan- . cem naroda, ki je udan pijančevanju? Ali ne bo takega naroda zatrl močnejši in treznejši narod?!
Oglejmo si nakratko, kako pogubno upliva alkohol na delavca-proletarca in njegovo družino. Ozreti se hočemo najprej na kvarne posledice alkoholizma, ne glede na njegov izvor. Delavec, ki si s
trudom in naporom svojih fizičnih in psihičnih sil služi svoj kruh« dobi navadno le toliko plačila, da komaj borno preživlja
•	sebe in svojo družino.
S" svojimi prihranki mora vestno šte-diti, če hoče, da mu ne bo zmanjkalo najpotrebnejšega. Vsak vinar ima zanj po-! men. priti mora na pravo mesto. Dasi nc moremo pri delavcu pričakovati posebnega blagostanja, vendar je večini delavstva v normalnih razmerah dana možnost, da živi vsaj človeka vredno življenje. Kako pa je v resnici? Kaj nas uči vsakdanje življenje? Koj opazimo navadno, ako obiščemo stanovanje delavca proletarca? Ali nas ne pozdravi beda? Ali nam ne kliče kepica slabotnih otrok: »Bedni smo!« Kaj je temu vzrok? »Sedanji kapitalistični red«, bo vsakdo odgovarjal. Toda zakaj toliko drugih delavskih družin živi udobno? Tej bedi je v veliki meri — če ni kake druge nesreče — kriva zapravljivost, pijančevanje.
Mož zapravlja svoj trdo prisluženi denar, mesto da bi skrbel za svojo družino. Kako velike vsote porabijo delavci za alkohol v primeri z ostalimi izdatki, naj nam1 služi zgled vzet iz Badenskega na Nemškem.1) Vsled skrbnega preiskavanja nam je znano, koliko porabi vsak posamezni tobačni delavec na Badenskem za alkohol. Delavec, ki je dobival (1890 1.) letnih 456 M, je porabil 104 M za pivo in samo 45 M za meso. Vse je vzeto seveda povprečno. Splošno se je potrosilo za nepotrebno pivo še enkrat toliko kakor za potrebno meso. Vendar pa moramo pomisliti, da letni izdatek 70—100 M še nikakor ni pomenil pijančevanja. Koliko denarja so potrosili šele pijanci, ki jih ni bilo prav malo!
Te številke povzete iz Omenjene publikacije nam dajo misliti. Skoro četrtina vse plače steče po grlu. Kje je potem denar za ostalo? Kaj čuda potem, če je delavec sam zanemarjen, zamazan, a žena nje-
') Die soziale Lage der Zigarrenar-beiter in Baden Karlsruhe 1890,
(Franc Kodrič.)
Kova z otroci pomilovanja vredna reva, ki prenaša vso težo revščine. Zvečer nc j ve, kaj bo prihodno jutro kuhala, otroci so vsi zamazani, odeti v obleko, ki je bolj podobna cunjam, brez vsake vzgoje, prepuščeni samim sebi in neusmiljeni bedi. Zares žalostno! Ako se je alkohol ugnezdil'v deiavski družini, ima zelo žalostne posledice. Prvič kar se tiče zdravstvenih ozirov. Mož popiva na račun svojega zaslužka'. pogosto tudi žena ne zaostaja. Oba pešata, ker pomanjkljiva hrana nikakor ne more nadomestiti velike zgube vsled alkohola. Deca se zanemarja, hodi okrog strgana in trpi lakoto. In zarod, ki izhaja iz pijančevanju udanih staršev tudi ne more biti »zdravi rod bodočnosti«. Še neprimerno pogubnejši je vpliv na duševno življenje. V družini, katere glava ie udana alkoholu zaman iščemo umevanje za kai višjega. Otroci duševno zaostajajo, posu-rovijo, otopijo. Ali niso taka nesrečna, pomilovanja vredna bitja nekak večen in strašen protest proti grdi strasti pijančevanja? I11 takih bitji ni malo, na miljone jih štejemo.
Čisto jasno je, da prinaša pijančevanje ogromno škodo narodu, državi in človeški družbi sploh. Če celice, iz katerih sestajajo narodi, oziroma države, niso zdrave, ne more biti zdrava celota t. j. narod ali država. Narod ali država v katerih cvete pijančevanje, sta zapisana smrti. O tem nam priča zgodovina. Da je propadel kak narod ali država, je bila skoro vedno kriva nenravnost., torej tudi pijančevanje, ki ie strast. Ali ne odmeva iz razvalin rimske države svareč klic: »Nc nravnost, torej tudi pijančevanje, je poguba.« In ali niso v najnovejšem času po nekaterih krajih Amerike Indijani že skpiro popolnoma izumrli ravno vsled žganja', ki jim ga vsiljujejo kulturni Evropejci? Pa tudi če alkoholizem ni tako strašno razširjen. da bi moral privesti do propada, ali ne pomenja vendar velikanske zgube? Ali ne trpi vsa človeška družba, če mera vzdrževati toliko urriobolnih ("večidel vsled alkohola) mesto da bi ii koristili Narod ki je udan alkoholu, je zapisan država v kateri cvete pijančevanje stoji na trhlih temeljih!
Naš kes.
. (Prosta po
Smiluj se, Milost sama, dobri Bog, nas padlih v greh — oj Evinih otrok! Smiluj se nas! Uniči našo zlobo, iz duš preženi greha smrt. trohnobo! Preišči nam srce, obisti, iias grehov vseh očisti!
Spoznamo svojo hudobijo, saj grehi vedno nas težijo.
Le Tebi smci grešili, pred Tabo zlo storili.
Kaznuješ v gnevu svojem nas ostro, priznamo: prav, pravično ie tako.
A glej! Bil v grehih vsakdo je spočet,
Zc v grehih smo rodili se na svet.
Resnico sv.eto vendar smo ljubili, skrivnostim Tvojim verno se čudili.
Čui! Milost Tvoja naj nas poškropi: bolj beli od snega takoj smo vsi: radostno veselo poskoči na plan nrej tužno v prah strti zemljan.
Na grehe naše več ne glej, uniči vse jih za vselej!
psalmu.)
Srce nam v prsih čisto vstvari. nam zopet pravega duha podari.
Da pred Teboj živimo v prostosti, ne vzemi nam duha svetosti!
Da spet blagost nas Tvoja radosti, Duha kreposti daj kot prejšnje dni. Tedaj spozna brezbožnik Tvoja pota, zavrže greh in kar bilo je zmota.
Se čnj! Zabrani znova teči bratsko kri: in jezik naš te srčno-vneto- proslavi. Odpri nam ustna:'pesem Tebi v slavo iz pr s krepko donela bo v višavo.
In kaj želiš od nas? kateri dar naj položimo Tebi na oltar?
Prežaljeni duh Gospodu je najlepši dar, srce skesano — zavržeš ga nikdar. Razdrt mnog dom je v naši domovini, pa vstane lep in nov na razvalini In vse krasneiši sine sreče dan, ko narod naš Ti služi srčno vdan.
Filip M a r j e š i č.
Sedmeroglava zver.
I. K.
(Nadaljevanje.)
Pero. kako neznatno, kako drobno orožjice je to, — in vendar kako mogočno in odločilno posega v razmere človeškega življenja! Saj	*
»pogovor, ko na ušesa več ne bije, ko zjutranja megla se v nič razide,' kar v bukvah je natisnenega vpije «
(Prešeren).
2e Pilat je rekel: »Kar sem zapisa!, sem zapisal!« — in odtlej do danes in od danes do konca sveta sc bodo brale v sramoto trdovratnim Judom vrhu križa besede: »Jezus Nazareški, kralj Judov«. — Pero je — rekel bi — tvornica javnega mnenja, je — šesta velesila. Njegova moč je neverjetna: z malo besedami, ki jih napiše na papir, more storiti neizmerno veliko dobrega za sedanjost in bodočnost.... En sam važen spis večkrat že zadostuje, da je ves omikan svet po konci in se raz-govarja, preudarja, sklepa ter se deli v mogočne stranke. Vzemimo n. pr. to ali ono imenitno okrožnico rimskega papeža; zanjo se zanimajo ne samo milijoni vernih katoličanov, ampak tudi krivoverci, brezverci in celo pagani.
Eno najlepših in najkoristnejših naših o-pravil na1 zemlji je prebiranje dobrih, v pravem verskem duhu pisanih knjig in časnikov. Ti so, lahko rečemo, najplemenitejši in najzvestejši prijatelji vsake družine« da. vsakega človeka. — Koliko lepili vzgledov ljubezni do-Boga in bližnjika, zvestobe do naroda in domovine najdemo v dobrih knjigah in časnikih! Kako vzpodbuja tako zdravo čtivo mladino k čednosti, kako jo navdušuje za velika, plemenita dejanja, kako čvrsto jo vzgaja, da bo enkrat steber veri in domovini!
7. vso pravico ie lahko rekel pokojni papež Leon XHT.: »Dober katoliški čaMk ie neprenehan misijon.« Pokoini Pii X. na je rekel še kot kardinal v Benetkah, ko je svoje vernike vzpodbujal, da bi podoi-rali kat. list »La difesa« (Obramba): »Nobena žrtev mi ne bo prevelika!, da obdržim ta list. Ako treba prodam tudi svoj
prstan, naprsni križ in celo kardinalsko obleko; ker na vsak način hočem, da izhaja ta časnik še nadalje«. —
Znano je, da je slavni vojskovodja Napoleon I. imenoval poleg Anglije. Rusije, t Avstrije in + Prusije velikega katoliškega učenjaka Gorres-a peto sovražno mu velesilo. Gorres je namreč izdajal list: »Rheinischer Merkur«, ki je z ognjeno besedo dramil in navduševal celo Nemčijo k . skupnemu boju proti Napoleonu. Ako sc je bal Napoleon že moči enega peresa, kako orjaško moč tvorijo še-le tisoči in tisoči dnevnikov in časopisov; kako pogubno torej delujejo slabi časniki v deželah, kjer so v pretežni večini! —
Poguben vpliv slabega čtiva.
Boj besede ž besedo, boi laži z resnico se prišteva po pravici najkrutejšim in najsilnejšim, kar se jih bije v človeški družbi. Ta boj je tako star, kakor človeški rod; vendar se pa vrši dandanes na poseben način. V brezbožnih in nekrščatiskih časnikih naše dobe kaže se nam duh laži v oni strašni podobi, katero je videl sv. Janez v skrivnom razodetju (8, 1.):
»In videl sem zver priti iz morja, katera je imela sedem glav in devet rogov, in na njenih rogovih ie bilo devet kron. In na njenih glavah so bila imena prekliuje-vanja«. — Kakor je prišla ta zver iz temnih globočin morja.! tako prihaja slabo časopisje med nas iz temnega morja laži. obrekovanja in zavijanja, ter ima mnogo glav, ki mu služijo.
Bočim ljudstvo brezskrbno dremlje in sanja1, zbira zver okrog sebe svoje služabnike: vsi elementi, vse iznajdbe so v njeni službi. — »In so molili zver«,— pravi sv. Janez — »rekoč: Kdo ie zveri enak in kdo se more z nio bojevati?« — Ministri in državniki kleče na kolenih pred njo. ji razodevajo svoje tajne načrte ter io prosilo pomoči in podporo. Oderuhi, vojni dobičkarji. verižniki in drugi izmozgovalc! ljudstva ji prinašaio darove. Učenjaki in profesorji pišejo1 cele noči v njeni službi
ter dokazujejo, da je resnica laž. laž pa resnica, da je čednost greh, greh pa čednost, da je dobro hudo, hudo pa dobro, da je teina luč, luč pa tema. Pesniki in umetniki, podkupljeni z denarjem, olepšujejo razuzdanost in strast s sijajem čednosti. — Med tem pa švigajo električne iskre križem sveta in brzojav in telefon pripovedujeta uredništvu sveže novice iz najdaU-nejših mest in dežel. — Nato zagrme tiskarski stroji, kolesa zabrenče m kmalu zlete v milijon in milijon iztisih dotiskani časniki po svetu. — Res, kdo se more s to zverjo bojevati? —
»Njej« — pravi dalje sv. Janez — »je dana oblast čez vsak rod in ljudstvo in jezik in narod«. — Ni je dežele, ni ga mesta,, ni je vasi, da, ni je skoraj hiše, v katero ne bi bila časniku odprta pot. —
In kako bero ljudje take časnike! Bero jih ne samo z zanimanjem, ne samo z radovednostjo, — ne! — temveč s strastjo! Še pred zajutrkom se vržejo na svoj časnik in požro z nepopisno slastjo njegovo vsebino. To je prva dušna hrana tako državniku, kakor profesorju; tako meščanu, kakor delavcu; tako izvoščku na kozlu, kakor branjevki pod strgano marelo ali kuharici pri ognjišču. —
Kaj pa ponujajo taki časniki človeku kot dušno hrano? — Sv. Janez pravi o tisti zveri: »In je odprla svoja usta v pre-kliujevanje zoper Boga, preklinjati njegovo ime in njegov šotor, in tiste, ki bivajo v nebesih«. — To, glejte, delajo slabi časniki v popolnem obsegu. Božje bivanje, božjo previdnost, božje zapovedi, učlovečenje, odrešenje, večno kazen in večno plačilo, — vse to zasmehujejo, iz vsega tega se norčujejo. — Šotor Gospodov,, t. j. od Kristusa ustanovljena cerkev in njen začetek, njeno delovanje in njene ustanove krivo tolmačijo in pačijo ter' vzbujajo proti vsemu sovraštvo in zaničevanje. Vse, kar je plemenitega, vse, kar je svetega in lepega, sumničijo in blatijo, razbrzdanost in nenravnost pa poveličujejo in hvalijo. In, ker jim ni v njihovem boju proti večnim resnicam nič bolj na potu, kakor katoliška cerkev, zato so obrneni njihovi napadi v prvi vrsti proti katoliškemu ljudstvu.
Res, da nastopajo proti takemu pogubnemu početju duhovniki v cerkvi; —
toda ali more njihov glas premagati glas zveri, ki govori iz milijon ust? — En sam slab zakotni listič, ki ima le 1000 naročnikov in izhaja enkrat na teden, ima, ako bere vsako številko deset ljudij, vsak teden 10.000 bralcev. Kje dobimo pridigarja, ki bi imel vsak teden redno 10.000 poslušalcev? — In ako bi jih tudi imel, kdo ga pa posluša s takim zanimanjem in-s tako radovednostjo, s kakoršno se navadno bero slabi časniki? — Mislimo si pa sedaj kak velik dnevnik, ki izhaja vsak dan v. 80.000 do 100.000 izvodih, — ali pa časnik,, ki izhaja dvakrat na dan ter ima 800.000 do enega milijona bralcev. — Kdo se more bojevati s tako zverjo? —
Bojujejo se proti njej tudi misijonarji. Toda kateri misijonar .pridiga dan na dan po celi deželi, v‘vseh kočah in palačaii, državnikom, uradnikom, p-rofesorjem, trgovcem, obrtnikom, delavcem in — tistim, ki ne zahajajo več v cerkev?! —
Proti tej zveri se vojskuje nadalje krščanska šola; toda kaj bo število njenih učencev v primeri z milijoni onih« ki redno in pazljivo bero in poslušajo slabe časnike! Šoli človek odraste, časnikom ne; šola ima počitnice, časniki ne ...
Le eno orožje imamo, s katerim se iahko vspešno bojujemo proti sedmerogla-vemu in deveterorogatemu zmaju lazi in pohujšanja, in to je — dober katoliški tisk, zlasti katoliški časniki. —
Dajte nam dober tisk, in prenovili bomo obličje zemlje! — Prijatelji in sovražniki božji so med časnikarji; pero je njihovo bojno kopje, papir njihova zastava, časniški predali bojno polje, vsaka vrstica en vojaški oddelek, vsaka črka en vojak. —
Katoliški mož bodi prijatelj katoliškega tiska! — Katoliški mož bodi apostol katoliškega liska! — Razborit mož, Fran Higersperger, major v pokoju, je rekel, ko so mu vsiljevali neki židovski časnik: »Kdor želi poginiti, naj le pije strup; jaz pa želim srečno živeti in srečno umreti, zato uživam le zdravo hrano«. —
Tako govorimo in delajmo tudi mi!
—	Nočemo strupa, ampak zdrave hrane za naš pošten denar! —
Pismo dekliškim srcem.
Kako, da v dobite danes, predraga dekleta, zopet svoje posebno dekliško pismo v »Mladiki«? Veseije in hvaležnsl sta mi potisnila danes pero v roke, ua Vam pišem. Pohvaliti Vas hočem, prav iskreno pohvaliti; pa nikar ne mislite, da se Vam hočem sladkati, ali se Vam prikupovati, nikakor, ampak resno mislim s svojo pohvalo. »Vendar enkrat« boste rekle in veselo vskliknile: »Vendar eden, fes bela vrana, saj tako vsi gledajo, kako bi lopnili po nas. l\i še dolgo tega, kar smo brale neko prav »krottno« pesem v »Gor. Straži«. Res da nas na vse zadnje ta ne briga, saj ni bila namenjena slovenskim dekletom, ampak le njihovim izvrž-kom, a tudi drugače moramo preslišati toliko pikrih in toliko zbadljivih.... danes pa kar naenkrat — pohvala. Odkod to .vendar? ti zlata naša Mladika, kaj se je vendar zgodilo, da nas doleti ta čast, kako pridemo vendar do te slave me jugoslovanska dekleta v julijski Beračiji...?
Le počasi, mlade nagajivke; za vse tiste pikre in zbadljive, katere ste morale
— naj si bo že zasluzeno ali nezasluženo
— bridko prenašati, nisem in ne mtoirem biti odgovoren, zato me le lepo pustite s tem pri miru in poslušajte že enkrat, česa mi je danes srce polno, da ne more mirovati, dokler Vam veselja ne zadrhti: »Bravo, dekletti! To je bil tudi Vaš dan, dan naših mladenk... Letošnji praznik sv. Cirila in Metoda namreč.«	'
Še danes Vas gledam v duhu, kako se Vam je ta dan iskril obraz; gledam še v duhu vse tiste nepregledne vrste naših deklet, kako so trumoma korakala v naše cerkve iskreno častit slovanska naša sv. apostola. Da, tekmovale ste ta dan z na-> Šimi mladeniči, hoteč vsemu svetu jasno pokazati, kako gorka so srčna čutila nepremagljive dekliške ljubezni do naše nesrečne — a ravno radi te nesreče tem gorkejše ljubljene domovine.
Toliko lepega smo slišaji ta dan o Vas, iz vseh krajev naše dežele so prihajale navdušene vesti, kako ste pomagale proslaviti naš veliki praznik z iskreno molitvijo, z lepo pesmijo, s tisoči rož, z nabranimi darovi v dobrodelne namene... Da, ta dan ste se postavile ve dekleta na-
ših Brd ve hčerke naših romantičnih gor, Vipavke naše in ve mladenke našega trsnega Krasa: od izvirka bistre Seče pa tja do Snežnika visokih vrhov: vsa dekleta eno veliko srce, vsa ta dekliška srca en velik, velik kres plamteče svete dekliške ljubezni do vere in domovine.
Sedaj pa malo vprašanje, dekleta. Ali j	bi hotele dovoliti, da bi ta kres* na Sv.
Cirila in Metoda dan na novo prižgan, v Vaših srcih kedaj zopet ugasnil? O, le te-|	ga nikar! Potikajte le pridno ta ogenj,
prilivajte mu olja iskrenega navdušenja, gojite, o gojite v svojih srcih ta plamen plemenite ljubezni. Vse svoje besede po-I	stavite v službo te velike ljubezni, vse
s^oje misli in vsa svoja čustva, vsa naj bedo prežeta te lepe ljubezni! In dejanja tudi: kjerkoli in kadarkoli le morete, pokažite v dejanju, da.ste res prave dobre :	katoličanke, navdušene, nevstrašene Slo-
!	venke.
Ali kakor Vam verujem, da to hočete, se vendarle bojim, da bi mogel ta ogenj Vaših src, če ne ugasniti, vsaj pojemati. Veste, zakaj se tega bojim. Zato, ker ste tako malo ali skoro nič organizirane. Da, dekleta, organizacije Vam manjka, dekliške organizacije manjka v naši deželi. — Po naših mestih in vaseh živite večinoma vsaka sama zase„ skoro nobene skupnosti, brez vodilnih misli, nekam tja v en dan. Marijine družbe so v temi oziru velik blagoslov, v njihovem okrilju se lahko dosti organizira, toda Mar. družbe so v prvi vrsti cerkvene ter imajo druge namene. Rabile bi pa splošne, vse kraje obsegajoče dekliške organizacije, rabile bi nekakih dekliških zvez, ki bi družile vsa naša poštena dekleta. Vem, da je misel v tej obliki skoro neizpeljiva. A na vse zadnje saj ni treba posebne ustanovitve take dekliške zveze, ko jo že imate v vsaki vasi, le zavejte se je! Poglejte v nedeljo, ko ste skciro vse skupaj, krog sebe in videle boste, kako veliko število Vas ie v vsaki va-I	si. Zavejte se svoje stanovske skupnosti;
pogumnejše naj stopijo naprej in naj druge malce navdušijo, pa imate v vsaki vasi brez posebnih formalnosti svojo dekliško zvezo. Stanovska dekliška zavednost na dan! Jugoslovanska dekliška zveza na plan! Hočete še malcc splošnih pravil za
svojo zvezo? Zapomnite se jih in vzemite si jih k srcu:
1.) Ljubite svojci domovino.
2.) Ljubite in spoštujte druga drugo.
3.) Bodite enakopravne, ne povišujte se druga nad drugo, ne delajte stanovskih razlik. Vse ste eno: vse ste sestre jugo-slovenske.
4.) Bodite iskrene,; ne pretvarjajte se.
5.) Podpirajte druga drugo v delu za prosveto.
6.) Vzajemno in složno pomagajte revežem in sirotam.
7.) Vsikdar in brezizjeme govorite le svoj materni jezik, spoštujte in čuvajte ga kakor punčico svojega cčesa!
8.) Sestajajte se ob nedeljah popoldne, navdušujte se pri svojih sestankih v iskreni dejanski ljubezni do domovine:
9.) Ne posnemajte v noši tujerodnih blaznosti. Uvedite povsod in oklenite se naše narodne noše.
10.) Izvolite si »Mladiko« za svoje glasilo, ki naj Vas vodi in vzgoji v krepke jugoslovenske mladike, iz katerih naj vz-raste v bodočnosti močan in zdrav jugoslovanski rod.
Ako se tako med seboj organizirate, boste nepremagljive. Ta pravila naj Vam bodo kažipot boljšim dnem nasproti. Kres, prižgan v vaših srcih ha Ciril-Metodov dan, naj ne vgasne več nikdar.
Dekleta! Kvišku srca, kvišku jugoslovanska dekliška srca!	J.
Ljubemu domu.
Predragi dom! jaz ljubim te, Ti zemeljski moj raj; nikdar, nikdar ne zabim te. moj mili rodni kraj!
Na (ujem v tugi se topim, nikomur ljub, — prognan! — Oj pridi, srčno hrepenim, že moj rešitve dan!
Naj vidim: ali še živ6 mi oče, mamica?
Mar ljube brate in sestrd že krije jamica?
Oj vse mi vojna vzela je. kar ljubil sem srčno.
A zate dem! pa vnela je srce še bolj gorko —
Oj še, moj dom!.srce plamti in zmir plamtelo bo, do zadnje kaplje dam krvi — da te otelo bo.
Pozdrav goreč ti sporočim s tujine, sin solzan.
Čuj, v tvojo službo posvetim srce, in krepko dlan!
Na morju.
Glej, švigajo strele in morje besni, hrumijo pomorski valovi; vse v daljo neznano leti in hiti — oj grozni vodeni gradovi.
Naj švigajo strele, naj morje besni, si, barčica, vendar dospela čez bučno valovje, nevarne čeri do svojega rodnega sela ...
Pozdravljeno, selo, ti tihi pristan, pozdravljeno, sivo bregovje, čez bučno valovje prijadral sem sam, čez divje, besneče valovje.
Povezal sem jadra, zdaj mirno naprej, ti, barčica moja, le plovi — ti srce nemirno nazaj še poglej, kje šumni ostali so dnovi. —
Anton Ivančič — Javorje.
Marijinim hčeram.
Gospodinja, ki je redna in čedna, mora biti tudi varčn a. če hoče dobro gospodinjiti.
Far besedi o varčnosti.
I. Varčna je ona gospodinja, ki skrbno hrani in množi imetek; razumno ga uporablja, po nepotrebnem ničesar ne izda. Varčnost je sredi med skopostjo in zapravljivostjo. Tu velja popolnoma pregovor: v sredi, v zlati skledi.
II. Kako naj me najdemo to zlato sredo, kako naj se vadimo v varčnosti?
a) »Obrni vinar trikrat, predno ga izdaš!«, pravi pregovor. Zapravi se hitro, dobi težko. Kadar kupuješ, se vprašaj: ali je. stvar potrebna, ali koristna« ali pa se morda brez škode pogreša. Potrebni izdatki ne poznajo varčevanja. Kar kupiš, sproti plačaj; kadar greš kupovat, ne nosi seboj mnogo denarja, sicer vse zapraviš.
—	Ce mladenka v mladih letih troši, ne bo gospodinja nič/boljši!
b.) »Varčna gospodinja stopi za kurjim peresom črez plot.« Pregovor uči, da se ne varčuje le z velikim, varčuje se tudi z malim: Znana vam je povest »Luknja v rokavu«. To povest bi morala znati vsaka gospodinja. Koliko denarja se prihrani, če se obleka o pravem času zašije! Gorje gospodinji, če ne zna šivati; vsak šiv je treba plačati. — Veste same, koliko truda
stane, nabaviti si perilo; in vendar, koli-* kokrat pusti ta ali ona perilo dolgo časa umazano ležati: šiv za šivom popušča, obleka preperi, se trga. — Varčno oko zapazi vsako potratnost in zanikernost: Kako se v kuhinji malone cel dan brez potrebe kuri. ali žge luč pri belem dnevu; ali kaj podobnega. — Kdor malo prezira, tudi velikega nima!
c.) Nespametna varčnost, je mati skoposti! Gospodinja, ki jo posli in reveži tožijo radi njene skoposti, gotovo ne varčuje pametno. Varčna gospodinja ima odprte roke za siromake, za dobrodelnost. Lepe cerkve, bolnišnice, hiralnice, vzoje-vališča, misijoni: vse to je često v prvi vrsti vzdrževano s prihranki varčnih.
III.	Cenj. tov.! Kjer je gospodinja skrbna in varčna, tam je tudi blagostanje doma. Kjer gospodinja ne zna varčevati, tam gre gospodarstvo rakovo pot; kjer pa je gospodinja skopa, tam ni blagoslova, ni sreče, ni zadovoljnosti, ni miru ne v skopuhovi, ne v zapravljivčevi hiši: Vse to nas nagiba k pametni varčnosti.
Zrno do zrna pogača pregovor veli — do teka tam ni kjer odpodijo berača.
(Govor Mar. dr. v Senožečih.)
A ve Marija.
Izginjajo nočni mrakovi. svetloba otvarja dan, se zbujajo tihi lesovi in dol in zelena plan.
S pozdravom najprvim jaz iščem le eno, Marijo, na veke češčeno:
Ave, ave Marija!
Na poljih brstečih se skriva poldanskih ur blagoslov, čez grudo razgreto se zliva na tisoče sladkih glasov.
To petje poldansko te eno pozdravlja, v stoglasnih izlivih ponavlja.:
Ave, ave Marija!
Ko zarja večerna dviga nad lehami nočni kres, ko zvezda ob zvezdi se vžiga, doni do žarnih nebes.
Vse pesmi so blaženoverni pozdravi Mariji, kraljici v višavi:
Ave, ave Marija!
M. Elizabeta.
Odsevi.
(Henrik Sbčn).
1.	Nad pesmijo.
V	nedeljo popoldne sem krenil v gozd za vasjo. Blagodejen hlad mi je objel telo ko sem šetal med drevjem; ln duša mi je bila vesela in vedra ker jo je za trenutek, oprostila hrepenenje.
Gozd je svetišče miru, je svetišče pozabljenja.
Hodil sem od drevesa do drevesa, obujal si spomine kei so bili vrhovi teh dreves moji, — ko smo se otroci poganjali po teh vejah kakor mlade veverice.
Vrstili so se spomini odleglih let, ki se ne vrnejo več nikdar.
Utrudil sem se in iskal prostora, da se odpočijem, pa zagledam skazi grmovje nekaj belega, svetlega. Tiho se splazim blizu.
Na zeleni trati, obdani od visokega drevja, je sedela sosedova mladoletna hčerka Ivanka; V naročju je imela knjigo, in počasi polglasno čitala pesem. Tik za njenim hrbtom sem bil, in ni me še zapazila. Nepremično je zrla v knjigo, lep je bil ta obraz, ko sem ga gledal od strani in bil je videti skora žalosten. Tiho pojoč je čitala:
Pogled ti čist, oko mirno, v njem seva celo ti nebo, in meni v njem leskeče odsev vže davne sreče...
Srce se v prsih mi topi, zamaknjeno v nekdanje dni, v presrečno dobo cveta — o zlata zlata leta!
Tesno tožno, mi je bilo pri srcu, ko\ sem slišal te verze iz ust otroka, ki je tako otožno žalostno povdarjal, besedo za besedo.
Pri zadnjih besedah ji je glas drhtel; in ko je končala jj je privrel potok solza po licu. Glava ji je klonila, in iz med prstov so ji kapale solze, na knjigo in na mehko svežo travo. Kakor iz dna duše je prihajalo to ihtenje.
Tiho sem jo zapustil, da me ni niti opazila, in ko sem bil sam. sem se vprašal ... Od kedaj so otroci z zrelimi očmi, in z zrelo dušo? ...
Oj, nesrečni vek, ki trgaš srečo in mir srca!
2.	Grozd.
Tudi kmečka duša je polna poezije; sama božja večna poezija je v kmečki duši. Neizčrpljiv zaklad lepote in plemenitosti hrani kmečka duša. V boju za obsta-: nek in življenje ni posirovelo kmečko srce; ampak oplemenilo se je. navdalo z lepimi čustvi in ljubeznijo. Vedno pri zemlji, je i vzljubilo svojo zemljo, svoje delo. In lo-i čitev od rodne grude je marsikateremu kmečkemu srcu smrt.
Tako globoko ljubi kmečka duša.
Stari Kasovec je prilezel iz bajte v svoj vinograd. Solnce se je poslavljalo za | gorami in ura na zvoniku je kazala šest.
; Vsi vinogradi in gozdovi so se svetili v suhem zlatu večernega solnca. Iz vasi se I je slišal otročji krik, in iz nekega vinograda se je čul razposajen žvižg fanta.
Hodil je počasi med nasadi in ogledoval grozdje. Obraz star, rjav kot zemlja, se mu je svetil radosti. Trte so bile obložene kakor že dolgo ne; težke cule groz-; dov so visele proti zemlji.
' Kasovec se je sklonil, prijel z obemi rokami lep žareči grozd kraljevine, in pritisnil svoje vele razpokane ustnice na zoreče sočne bujne jagode. In solza velike ljubezni mu je spolzela po licu... in pogled hvaležnosti se mu je dvignil proti nebu.
Solnce je zašlo; in črez hribe in doline se je oglasila vesela pesem čričkov.
3.	Dekle na hribu.
Na hribu stoji dekle; prislonjeno je na črešnjo, in črešnja vsipa bele cvetove na tla in na njene zlate lasi. Oči zro zamišljeno po dolini, in se včasih nemirno ozirajo na pot, ki se vije v podnožju hriba. Mlado je še to dekle. Oči in obraz je še vse otroško.
Vsa dolina in vsi griči so v cvetje odeti. Kakor novopadli sneg so vse raz-cvele črešnje; omamljivi voni sladke po-mladi preveva ozračje, se razprostira na
okrog, in lega človeku na srce... In v ta blagoslovljen nedeljski dan se glasi lepa pesem slavčeva; tako čudovito milo, tako čudovito sladko.
Vedno bolj je nemirno dekle, vedno težje nekoga pričakuje. Oči zro, kakor prikovane na pot pod hribom.
Hipoma so se prikazale izza ovinka dive oseb/.
»On je, on je,« je govorilo dekletu burno srce.
»Ni sam;« dekle je hipoma prebledelo.
»Ali kedo je ona ženska ž njim?« se je povpraševalo dekle.
Napeto je pričakovalo; ali 011 ni krenil gor; k njej, kakor navadno, a krenil je skupno s svojo spremljevalko naprej po beli cesti.
Dekletu je prišlo slabo. Zgrudilo se jc na tla in brizgnilo v obupen ploč; in sc zleknila v pekoči bolečini po travi.
Kajti prva prevara je hujša, kakor vse poznejšega življenja.
4.	Odhod.
Prav blizu za temi gorami je bobnelo. Bobnelo je votlo, temno strašno, da so v goro drhtela srca. Smrt je prepregla pokrajino in jo pokrila z svojim temnim plaščem. Kri se je sušila po skalah in pojila polja.
V	grozi in strahu, so tu drhtele vasi, in čakale kakor suženj udarca od svojega gospodarja. In- ta udarec je moral priti, ker je bilo tako zapisano v očeh lakomnosti.
Takrat je imel Janez petnajst let in pol; stal je za steklenimi vrati, in zrl na zahod. Težak ostuden sajast dim„ je ležal tam v dalji nad gorami, od koder se je slišalo grozno bobnenje topov, kakor hropenje umirajočih. Zunaj so vojaki nakladali na vozove pohištvo, in drugo blago, ter vozili na kolodvor. Vojaki so bili dobri, smililo se jim je ubogo ljudstvo, ki mora zapustiti domovino. Sami so predobro poznali to besedo. Zato so pomagali.
Janezu je pa bilo povolji to seljenje; bal se je tega hropenja, in bobnenja, ki je segalo sem do vasi kakor roka smrti. In veselil se je nove zemlje, ki jo bode videl. Gledal je v šolskem zemljevidu, kod se bodo vozili, in mesto, kjer se bodo nastanili. —
Bil je sam s svojo sestro, ki je bila starejše od njega. Brata je že dosegla roka
uničujoče sile. Ali sestra je razumela bolj od brata grozoto, ki ima priti, zato je bila pobita in žalostna.
Z veseljem je opazoval Janez lepe pokrajine in vasice, mimo katerih je drvel vlak, in je v tem popolnoma pozabil na domovino.
Sam ni vedel kedaj. in bili so v novem domu. In tisti hip, ko se je Janez znašel v tuji hiši, daleč od doma, se mu je zarezala ostra bolečina v srce:
«Vse tuje, vse sovražno, kje si ci domovina! ?«
Celo noč je v pekoči bolesti in hrepenenju točil solze; in ko bi mogel, bi se vrnil po kolenih nazaj na domačo liuhljano zemljo.
5.	Popotnik.
Na bregu pod vasjo na zeleni trati so zbrane deklice.
Prijeten krasen nedeljski popoldan je razlit črez vse, in blagor srcem, ki ga občutijo.
Ta srca so nepokvarjena srca teh deklic. Božja, krasna narava izvabila je hrepenenje v srce; in srce je poslalo v pesmi to hrepenenje v lepi svet. Tako krasna tako mila je bila ta pesem, da bi se zjokal trdi kamen. Obmolknil je slavec v gozdu; poslušal je starček, sedeč nad vinogradom, ta čudovito pesem davno minule mladosti.
Ostala je starka, ki je tavala počasno iz cerkve po cesti, in poslušala, zavzeta, naslonjena na palico, in sključena od napetega poslušanja te sladke nedolžne pesmi, ki jo je ona že davno davno izpela, ki je v njenem srcu hipoma oživela.
A jaz ubogi popotnik, ki hodim po lepi naši domovini, in iščem mir srca ob njeni lei 'ti, sem poslušal to čudežno pesem ob cesti naslonjen na drevo. Tako blizu je hrepenenje teh deklic. O to je visoka pesem, himna hrepenenja. Ali ne, — to je radost, to je vriskanje čistega srca, ki je prepolno sreče!.
Tako blizu v tisti pesmi je izpolnjeno hrepenenje; v pesmi je mir, 'v pesmi so vsi cilji. Ali pesem je nevidna, kakor je neviden veter. Samo slišati jo je... Samo slišim tisto bajno lepo življenje, po katerem drhti moja duša.
Oj ve deklice v svetlih, belih oblekah, srečne ste, ker je vaše srce polno prepolno. — A moje srce je prazno, pusto kakor pogorišče.
štev. vi.	Mladika	stran	135.
Jeanne d’ flrc.
(1412—1431.) Samotar.
Junaško »Devico orleansko« je katoliška Cerkev letos pripoznala kot svetnico; zategadel je umestno, da si njeno življenje nekoiiko ogledamo.
❖
Jeanne d'Are') je bila rojena 6. januarja'1412. v vasi Domremv ob levem bregu reke Moze kot otrok preprostega kineta. Že v svojih mladih letili je bila naša Ivanka zelo pobožna in krepostna/Ljubila je čistost nad vse, bila je ponižna, razumna in ljubila je reveže.
Ko je stopila v trinajsto leto, slišala je večkrat glasove z nebes, ki so jo pozivali, naj rada moli in naj rada hodi k zakramentom. Prepričana je bila. da ji govorijo svetniki. Fozneje je svetnike videla (sv. Mihaela in devici: Katerina in Marjeta); svetniki so deklici pravili, kako velika je beda v domovini in so jo pozvali. naj gre kralju na pomoč.
Takrat je vladal v Franciji kralj Karol VII. (1422—1461), .v Angliji pa Henrik V. in njegov sin Henrik VI. Krvava vojna med tema državama je trajala že 100 let. Angleži so prodirali vedno dalje; vso severno Francosko so si bili že osvojili in 1. 1428. se oblegali že mesto Orleans. Kralj Karol VII. je bežal iz kraja v kraj, brez vojakov, brez zaveznikov; ljudje so mislili, da je Francoska izgubljena.
Kakor vsi prebivalci tiste pokrajine, je bila tudi Ivanka iz srca vdana svojemu kralju. Ko so Angleži- oblegali mesto Orleans, tedaj je zaslišala mlada deklica glas, ki jo je pozival, da naj pomaga svojemu kralju; po večkratnem opominu se je napotila v C h i n o n, kjer je bil tedaj kralj Karol VIL Stopila je pred kralja, ki ga sicer še ni videla nikdar poprej, a ga je takoj spoznala, dasiravno se je bil preprosto oblekel.
Deklica je kralja zdaj prosila, naj ji da oddelek vojakov, s katerim bede ona Angleže pregnala izpred R h c i m s a. Kralj ji seveda v začetku ni verjel in zaupal:
’) Glej »Moli. Koledar« 1910. ') Izg. Žan Dark.
Vzpiaseval jo je natančno, in ko se je do dobra prepričal, da je res dobra in pobožna kristjanka, ji je izročil oklep, čelado in orožje ter ji dal veliko konj in bojevnikov kakor kakšnemu vojaškemu poveljniku. Devica‘si je dala prirediti belo zastavo, s sliko Matere božje, sredi lilij in angelov na eni strani, na drugi strani pa francoski grb, ke ga drže angeli.
Dne 28. aprila je odšla junaška Ivanka s svojo vojsko proti Orleansu; bila je videti na svojem konju, kot, da bi bila bojni angei. Sploh je bila moške postave, velika krepka, le glas in obraz sta bila dekliška. Govorila je malo* a kadar je nastopila kot poveljnik svoje vojske, govorila je, kakor govori prerok. Nek nebeški žar jo je obdajal in plaho so jo gledali vsi. Na konju je bila po cele dneve in v vojski, ne da bi kaj zaužila; zvečer je vzela le. košček kruha in požirek vode. Delovala je med vojaštvom, kot da bi biia božji apostol. Začudeni so jo gledali vsi, zakaj ona je vedela poprej, kaj se bode zgctiilo, njena naročila so bila vedno uspešna, v bojih je nastopala brez strahu, zato so jo vsi občudovali.
Angleškemu kralju je poslala poroči-
lo,	ki ga je zelo razburilo; pisala mu je, naj vrne nebeškemu kralju, kar je njegovega., vrne naj ključe mest, ki so jih osvojili. Nadalje pravi, da je pripravljena skleniti mir, če odide, drugače, da bodo slišali o nji neprijetne vesti. »Bog me je poslal, da'Vas preženem iz Francije. Kralj Karol je edini pravi dedič, njegova naj bo in v kratkem bo radosten vstopil v Pariz. Ako tega poročila od Boga in device ne sprejmete, zadeli Vas bomo i ostrim mečem in bojni krik bo nastal, kakor se iže tisoč let ni slišal. Ko bo padal meč bodete spozna-
li,	čigava pravica je boljša.«
Angleški kralj Henrik V. se je zarotil že tedaj, da bode dal Ivanko kot čarovnico sežgati, če jo le dobi v svojo last.
•	Pod poveljstvom bojevite Ivanke so Francozi zmagali Angleže pri Orleansu. Kjerkoli se je prikazala sveta devica, bili
so vojaki vsi navdušeni ter so šli z novim pogumom nad nasprotnika.
Ko so biii Angieži premagani,, nastalo je med Francozi velikansko veselje. Ivanka je hitela zdaj h kralju, da mu poroča o zmagi. Opominjala je kralja, naj se kmalu poda ii kronanju v Rheims, ker njen poklic ne bode doigo trajal.
t oda pot v Rheims je bila vsa od sovražnika zastavljena in kralj ni imel poguma, da bi na ti strani prijel sovražnike. Po doigem obotavljanju je izročil deveci oddolek vojakov. Pri P a t u j u je prišlo do bitke, kjer so bili Angleži popolnoma poraženi, padlo jili je nad 4000. Dne 17. julija 1429. je bil kralj Karol Vil. v Rheimsu slavnostno venčan. Ivanka je staia poleg njega s svojo zastavo. Ko je bil kralj venčan, pokleknila je predeni ter mu rekla: ;»];zpxičano je, da ste Vi pravi kralj, in tla je Francija Vaša.«
Ivanka se je zdaj hotela vrniti domov, dovršila je bila, kar ji je bilo naročeno od svetnikov. Ali kralj ji je prigovarjal, naj ostane.
Sedaj je pregovorila kralja, naj napade mesto St. De n i s. Kakor vedno poprej,,bila je v bitki tudi zdaj v sprednjih vrstah, ali zdaj ni več imela bojne sreče. Napad je bil brezuspešen, Ivanko je zadel težak kamen, da so jo odnesli brezzavest-no. Dne 23. majnika 1430. so jo pri mestu C o in p i e g n e ujeli nasprotniki in za pol milijona frankov izročili Angležem. Odvedli so jo v Rouen ter jo postavili pred sodišče. Sodba se je vršila dne 9. januarja 1431. Sodniki so hoteli dokazati, da je Ivanka grešnica, čarovnica, da nima prave vere. Stavila so se vsa mogoča vprašanja; deklica se je modro in dostojno za-
govarjala; upala je še vedno na svojo rešitev, a zaman. Angleži so videli v njej najboljši plen, parižko vseučilišče peklensko orodje, kralj Karol VII. pa ni storil ničesar, da bi rešil junaško dekle.
Sodni zbor je Janne d’Arc kot trdovratno grešnico obsodil v smrt, ter naročil, naj bo na grmadi sežgana. Dne 30. majnika 1-131. so i° v Rouenu na glavnem trgu sežgali. Uiasno je molila do zadnjega in z imenom Kristusovim v ustih je umrla v ognju; umrla je z hrabrostjo, ki jo je kazala na bojnem polju.
L. 1451. je trancoski kralj naročil z dovoljenjem Kaiiksta 111., da se pravda zoper Ivanko preišče. Ta druga pravda je spoznala, da je Ivanka bila nedolžna, da so prikazni, ki jih je videla, bile resnične.
Papeža Pij IX. (1. 1869.) in Leon Mil. (h 1894.) sta naročila, -naj se čudovito življenje Jaenne d’Arc preišče od verodostojnega sodnega dvora, da se čudovitemu dekletu pripozna čast svetnice.
Jeanne d'Are je narodna svetnica Francije; Bog hoče, da se ohranijo razne narodnosti, ki jih je On dal rasti v teku zgodovine, in ni božja volja, da eden narod podjarmi s silo druge, vsi naj žive na svetu kot otroci ene družine v bratski ljubezni in v razumnem tekmovanju. Prostora dovolj je na svetu za vse« razvoj e-nega ni, da bi moral biti drugemu v pogubo; in nazadovanje slabšega soseda tudi ni v prid močnejšemu. Na čudovit način vidimo to dejstvo v Ivankinem življenju. Iz vere raste tudi pravo domoljubje in ra-doljubje, kjer pa ni vere in ni verskega značaja, tam ne bo čednosti in tudi rodo-ljubja ne bo. Ljudje, ki prodajo za užitek drage svetinje, prodali bodo ceneje ali dražje končno tudi blagor svojega naroda.
Solza.
Kaj solza si se prikazala?
Oj solza biserna na mojem bledem licu, potrtem od gorja. —
Ko zrem črez strte te ravnine, ki jih obseva sončni soj srce zastane bolečine — oh kaj si dom ti moj! —
Puščava s trnjem vsa pokrita. Oskrunjena devica si, od zlobne roke vsa razkrita — srce mi krvavi.
Henrik Soča.
Izobraževalna organizacija.
_< 11111111 • 11111»1111111 • 1111111111 111111111111Ti■11•■111•111•11111111 (• 1111111111
1111 • i ■ i • ■ ■ i ■ 11 ■ > i • 11 • i ■ ■ ■ •
■ ti 11 ii 111111111 ii n 11 in 11 ii 111111111
K. 1. D. Pred vojno si je naše »Katoliško tiskovno društvo« v Gorici komaj pomoglo iz začetnih težav. Društvena trgovina ie stala mnogo žrtev predno se je uredila, ker je bila, ko smo jo prevzeli, v slabem stanu Vojna nam ie napravila ogromno škodo, računamo na 26.000 L. Hvala Bogu, da je vsaj uprava ostala nepoškodovana. I5o vojni se trgovina še povoljno razvija, akoravno se moramo borjti z raznimi težkočami: posebno občutimo pomanjkanje slovenskih knjig. »Mladika«, ki jo sedaj financiramo, bo za nas in naše delovanje spričala. — Pri prihodnjem občnem zboru se bo poskrbelo, da bodo vsi kraji v odboru zastopani. Sedanje načelstvo je tako-le sestavljeno: predsednik: Doktorič, podpreds.: mons. Ličan, odborniki: kurat Ciril Vuga, knjigovodja Frančišek Bitežnik, dekan Ant. Berlot, dekan Alojz Novak, župnik Ignac Leban, dekan Jakob Rejec, vicerektor semen. Anton Rutar.
»Izobraževalna društva« na plan! K. S. Z. v Gorici ima v zalogi ponatisnjena pravila za društva, ki naj se čimpreje naroče (Knjigarna K. T. D.) in 'društvo poživi ali zasnuje. Naša društva morajo buditi umevanje našega velikega verskega in narodnega programa, ona morajo poučevati javnost glede šolskega vprašanja, bistriti razliko med našim kulturnim načrtom in materialistično sme-rico boljševikov: ona nam morajo vzgajati sposobnih in požrtvovalnih delavcev za naše ideale.
DRUŠTVENA DUŠA.
Društveni dom, kako si potreben v
v	vsakem kraju. Središče si duševnemu gibanju! Kako težko je delo brez tebe!
In ti knjižnica, kako težko te povsodi pogrešajo! Ali nisi kakor hladen studenec, kamor hodijo vsi, ki so žejni pouka nasvetov, napredka, tolažbe in- veselja?
Petje! Kdo bi mogel tebe pogrešati, ti ljubeznivo dete. ki prinašaš radost v .sleherno družbci? Kjer te ni se vsi ozirajo, kdaj se pokažeš, kfe prideš je vse navdušeno. Ti poznaš vse stezice, ki vodijo do človeškega srca.
Gledališki oder, ti šola življenja! Kažeš nam življenje; opozarjaš nas na napake in kažeš 'vzvišene vzore. O. da bi se vedno ravnali po pravih navodilih.
Predavanje, ti si vodnik mladim in starim. Pripoveduješ nam potrebne stvari, razjasnuješ nam temne oddelke našega znanja; množiš nam vednosti. Razlagaš nam tuie kraje, vodiš nas v davne čase in nam odkrivaš njih zerodbo; popisuješ nam delo in stremljenje človeškega duha!
Dragi! Vse to je lepo! Dem je potreben, toda lahko samuje; knjižnjice se nihče ne dotakne; srodbeno orodje počiva; petje se ne Čuje, telovadbenih vaj ni; predavanje ie izostalo: če ni društvene duše: voditelja. Ta razdeluje dele; navdušuje, tolaži, spodbuja, govori in dela: povsod ie. kjer ga treba in kier mlada četica peša. Daite nam dobrih voditeljev in iznbraže-valna društva sc bodo razcvitala. Bopr ži-
vi	voditelja!	»Slov.«	28.	avg.	1920..
11111111 • 111111111111
111111111«111111 •»1111 • 11111
Domači odmevi.
I I I I I I I I M I
• 11111111111111
■ i ■ • 1111 ■ 11 • 1111 ■ 11111 • 1111111 ■ 11 ■
Opozarjamo svoje čitatelje na pobožnost sv. rožnega venca, ki se prične s, 1. oktobrom. Prosimo, oklenite se z vso vnemo te pobožnosti — kajti novodobne težkoče zamoremo premagati le z nadnaravnimi sredstvi!
Presvetli g. dr. Anton Mahnič, Škot krški in goriški rojak, je obhajal dne 14. sept. t. 1. sedemdesetletnico svojega rojstva. Vsa Slovenija, zlasti
pa mi Goričani /ivo.čutimo, kaj nam ie neumorno delavni, apostolski škof dr. Mahnič. Prvoboritelju za katoliški' preporod, velikemu mislecu in pisatelju ter narodnemu mučeniku kličemo iz dna srca: Bog Te živi, ljubljeni vladika, še mnogo let! Naj nam sveti Tvoja luč, bodri nas Tvoj vzgled v teh težkih časih!
Dr. Srebrnič — urednik »Casa«. Z začetkom t. I. je prevzel uredništvo »Casa« (znanstvena revija »Leonove družbe«) bivši prof. teologije v Gorici naš vrli g. dr. Jožef Srebrnič, sedaj vseučiliški piof. na ljubljanski univerzi.
Katehetski sestanek, ki se je vršil v Gorici koncem avgusta je bil prav dobro obiskan. Predaval ie prav zanimivo g. dr. Jakob Ukmar o o-sebi'kateheta, g. dr. Ign. Kobal o pravnem stališču verouka in kateheta v šoli. Sledila je daljša, plodonosna debata, ki ie rodila umestne in jasne tozadevne resolucije. Zelja vseh je bila, naj bi se taki sestanki večkrat vršili!
Odkritije Skrabčeve spominske plošče. Dne
12. sept. t. 1. so v Ribnici odkrilJP prvenui in naj-večjemu slovenistu p. Stanislavu Škrabcu. redovniku in svetovnemu učenjaku iz goriške Kostanjevice'(t 5. 10. 1918.) spominsko ploščo. Slavnostni govor je imet vseučiliški prof. dr. Jožef Mantuani.
Delegacijsko zborovanje »Zveze slovanskih učiteljskih društev« v Trstu. Dne 6. avgusta t. 1. se ie vršilo javno delegacijsko zborovanje »Zveze slovanskih učiteljskih društev« v slov. ljudski šoli pri Sv. Ivanu v Trstu: 1. Pozdrav predsednika. :Predsednik obrazloži vse težkoče, ki jih je bilo premagati, da se more delegacijsko zborovanje sploh vršiti. — 2. Protest proti preganjanju učiteljstva. Predsednik poroča o brezpravnosti in o preganjanju učiteljstva. Nato predlaga resolucijo n protestu »Zveze« proti takemu preganjanju. — 3. Gmotno stanje. Tov. Možina opisuje žalostno gmotno stanje učiteljstva. Plača se je zvišala, zato pa so cene nesorazmerno poskočile. Sprejme Se resolucija »Zveze«, da naj se plače avtomatično uravnajo primerno draginjskitn razmeram. — 4 Tajniško poročilo. Poroča tov. Rode, ki slika razvoj »Zveze«, katera objema danes 9 društev s 78-1 člani. — 5. Blagajniško poročilo. Tov. Gruntar nafti je pokazal razveseljivo stanje »Zvezine« blagajne. Poročilo je bi.lo sprejeto z odobravanjem. — 6. Poročilo organizatoričnega odseka. Tov. Hreščak predlaga, naj se »Zveza« izreče za Del. zbornico.« Brez razprave se je glasovalo o tem predlogu, ki je sprejet z vsemi proti 2 glasoma. Dalje se določi, da se v večjih okrajih ustanove »Učiteljskji krožki« po sodnih okrožjih. — Sklene se ustanoviti mladinski list, ki naj ga izdaja »Zveza« mesečno ali 6 krat na leto. List bo začel izhajati prih. šolsko leto. — Glede verskega pouka v ljudski šoli predlaga tov. Hreščak, da naj učiteljstvo vztraja na svojem principlclneiii stališču, naj se v šolskem zakonu nič ne izpremiiija, torej tudi ne zakonitih določb glede verskega pouka. — 7. Poročilo šolskopolitičnega odseka. Tov. Rojc poroča
o	predizobrazbi učitelja. Zahteva se otvoritev rednega učiteljišča v Gsrici, ki naj bo pod stro-
kovnim vodstvom in na katerem naj uče v domačem jeziku usposobljeni profesorji - strokovnjaki, imenovani na podlagi pravilnega razpisa. Za siromašne dijake naj se ustanove štipendije. — Protestira se proti odredbi, ki določa italijanščino kot edini razpravni jezik na deželni učit. konferenci v Trstu in proti pbligatni upeljavij italijanščine na ljudskih šolah, kjer se ni že prej poučeval kak tuj jezik. — Odprejo naj se s prihodnjim šolskim letom vse slovenske in hrvaške srednie šole. — 8. Poročilo izvenšolskega odseka. Sprejme se načelo, da naj se izvenšolsko učiteljsko 'delo -vrši sistematično ter naj se za mladino od 14.—16. leta leta ustanove posebni obvezni tečaji. — 9. Počitniški socialni tečaji. Tov. Hreščak pravi, da ie socialna naobazrba vsakemu učitelju jako potrebna: vsled tega naj se ustanove »počitniški socialni tečaji«,'ki naj bi se vršili v Trstu meseca septembra tekom enega tedna. — 10. Prememba pravil. Po predsedniku tov. Ciermeku predlagane spremembe pravil so dobre. 11. Določitev kraja bodočega zborovanja. Sprejme se soglasno predlog predsednika, da bodi kraj bodočega zborovanja Postojna. — 12. Razno. Sprejme se predlog, da dobi »Zveza« v svoie roke založništvo vseli novih šolskih knjig v zasedenem ozemlju. Določi se, da bo »Zveza« poskrbela pravno pomoč vsakemu preganjanemu učitelju, ki pa mora povrniti stroške, ako se izkaže, da je bil sam kriv preganjanja. ~ Tov. Baf predlaga, da naj se da »Učiteljskemu
l	istu« manjši format, t. j. format kot ga imajo revije; ta predlog se odda v pretres odseku. — Tov. Medvedič pravi, naj pazimo, da bo »Učiteljski List« res nepristranski, nato omenja napad - na njega v »r*ej}<«. Predsednik; mu odgovori, da ie postopal urednik »U. L.« korektno in lojalno; za to kar pfišejo drugi listi pa vodstvo »Zveze« ne more biti odgovorno. — Tov. Požar predlaga, da bi se ukrenili potrebni koraki v svrho priznanja učiteljskih matur, polaganih izven tega ozemlja. — Tov. Gerželj omeni naj se »Zveza« zavzame za tov. Primožiča, ki je tu interniran. — Nato se je predsednik tov. Germek zahvalil zborovalcem za njih* vzorno vedenje in za vneto sodelovanje ter ie zaključil to tako lepo uspelo zborovanje. —
Odklonitev. Vodstvo social, stranke v Trstu ie odklonilo prošnjo »Učiteljske Zveze/ za pristop v »Delavsko zbornico«.
Škandalozne razmere v Julijski Benečiji. Radi bi podali svojim čitateljem pregled dogrtdkov, ki so sc v pretečenem mesecu odigrali v naši domovini. A ti dogodki so tako mnogobrojni in žalostni, da bi jih človek najrajši svetu zamolčal. Treba je vzeti v roke dnevnike katerekoli si bodi barve in vsak dan se vidijo cele kolone, ki pripovedujejo o predrznih tatvinah, o tolovajstvih umorih, o uporih itd. Človek res ni več varen ne živ-
lieuja, nc imetja. Kam plovemo ob teh razmerah? Citali smo, da je bil v Desklah umorjen trgovec, zadet od vojaške k roglje, da je ljudstvo v strahu bežalo pred tujimi oboroženimi napadoval-ci. V Biljah je bil o priliki javnega plesa smrtno zadet laški častnik. Kdo je smrt povzročil, do-žene preiskava. — T r s t je bil ta mesec pozo-rišče divjih dogodljajev, ki spominjajo ne »a kulturno mesto, temveč na Afriko — domovino divjakov. O priliki svetega obreda — pogreba(i) so sc od strani fašistov vršila izzivanja, ki so dovedla do strašnih izgredov. Bil« je več mrtvih in ranjencev. Pri prf‘skavi social. »Delavske zbornice« so orožniki san:i(!) kakor piše »Lavoratore« opu-stošili opravo ter napravili škode za 100.000 lir. —
V	predmestju sv. Jakoba, je strahovlada fašistov povzročila celo vstajo. Delavci so se zabarikadirali. Močni vojaški oddelki so nastopili — kar s topovi in strojnicami. Pri teh nastopih je bilo 7 mrtvih in prav mnogo ranjenih, skoro vsi moški tega predmestja so prišli pod ključ. No, sedpj je mir zopet vpqstavljen, za koliko časa ne vemo. To pa je gotovo, da je tržaško in vse ljud-sto do grla sito — prve strahovlade fašistov. To ni pot, ki vede do poinirjenja tukajšnjega ljudstva.
Napad na slovenskega duhovnika v cerkvi. Ob splošnem zgražanju so poročali nc-le sloven-
ski, temveč tudi laški resni listi žalosten dogodek, ki sc je pripetil v Trstu v cerkvi sv. Antona novega. Ko je v nedeljo popoldne razlagal 'na prižnici nauk duhovnik K- Guštin, ki ga tržaški Slovenci vsled njegove gorečnosti nad vse čislajo, je vdrla v cerkev tolpa pokritih mladeničev, ki so jih spremljali nekateri vojaki. Zaslišita se dva strela z revolverja. Mladeniči prično razsajati in vpiti »Fuora i sciavi!« Očitno jih je bodla slovenska propoved, katero so hoteli fašisti s strahovlado odpraviti. Občinstvo je vse preplašeno bežalo proti vratam. Tu skoči črez spovednico na prižnico neki ardit ter nastavi duhovniku na prsi revolver. I< sreči pride ob pravem trenotku neki preoblečen policijski agent in dva orožnika. A zgodilo se je potem nekaj neverjetnega. Orožniki so pustili v miru razgrajače in napadalca, tem se niti las ni skrivil, vzeli so se seboj le duhovnika in ministrant a. Slednjega so med potom izpustili, a duhovnika peljali na kvesturo. Po 'dveh urah so g. Guština izpustili, ker niso mogli na njem niti sence kake krivde iztakniti. - Torej niti v cerkvi nismo Slovenci več varni! — In potem se govori še o svobodi, o zaščiti manjšin. Švindel! A mnogo nam da misliti postopanje nekaterih vojakov in orožnikov!
Razgled po svetu.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiii
I M I I I I I I I II I IIIIIIIIIIIIIIIIIIII
• 111111111 * 1111111111111111111111111111 'Iiiiiiiiiiii
Papežev nuncij v Pragi. Vatikan je določil za svojega poslanika pri vladi Češko-slovaške republike mons. Micava. Te dni je novi praški nuncij izročil svoje poverilne listine predsedniku Ma-saryku.	*
Slovani v Ameriki. Po ameriški statistiki je v Ameriki 3,240.476 Slovanov. Poljakov je 1,707.640, Cehov 538.392, Slovakov 284.444, Litvinov 211.233, Slovencev 183.431, Rusov 95.137, Hrvatov 93.036, Malorusov 35.359, Srbov 26.752, Bolgarov 19.380, Dalmatincev 5.505. Črnogorcev 3.961, drugih Slovanov 35.196. Vseli Jugoslovanov (brez Bolgarov) 312.685. Navedli smo številke samo tako, kakor jih navaja ameriška statistika.
Slovenske šole v Ameriki. V nekaterih krajih Zedinjenih držav je število slovenskih rodbin tako narastlo. da si ustanavljajo Slovenci svoje šole s slovenskim učnim jezikom. Veliko šolsko poslopje so otvorili že leta 1913. v Clevelandu. Poučuje 11 učiteljskih moči v 11 razredih. Učencev e vpisanih vsako leto okrog 1.000,
Slovenski listi v Ameriki. \«re’i?ki Sl.veini imajo v novi domovini uva kat 4'ška lista in sicer »Edinost« in »Ave Maria«. Izhaja v Chicagu; urednik obeh listov je Rev. Kaiiinl' Zak;ajše;..
»National Cath.llc VVeliart Council« Pravkar se je ustanovila velika'i>ka organizacija vseh katoličanov cele Amerik? rod gornjim naslovr.ni. — Ustanovili so jo ameriški škofje, ki jo tudi vodijo, Petindvajset milijonov djlatjev bodo rabrnli prihodnje leto, da bodo izvedb vse račrte, k-ttere imajo. Eden teh načrtov je zveza vseh katoliških organizacij sveta v eno.
»Kolumbovi vitezi«. Tako se itneMiijs velika kat. organizacija v Ameriki, organizacija, ki Ste-je do sedaj nekako 700.000 članov. Ni to sicer pristno mladeniška organizacija; vendar je velik del članov fantov. Ta organizacija je steber kat. Cerkve v Ameriki. To so prve vrste oklepnih jarkov svetega križa. Veliko je tudi Slovencev že članov te organizacije,
Slov. skladatelj V. Parma. Naš'skladatelj, ki je bil prisiljen živeti na Dunaju, se koncem t. m. preseli v Maribor. Njegova nova opera »Zlatorog« se uprizori v ljubljan. opernem gledališču tekom t. 1., besedilo je prosiovenil Cvetko Golar. Nove dekoracije slika V. Skrušny.
Ljudsko glasovanje na Koroškem. Medzavez-niška komisija za plebiscit na Koroškem je določila ljudsko glasovanje za 10. okt. t. 1.
»Akademija« v Ljubljani. Na Akademiji, ki jo je priredil »Odbor Primork« dne 12. velikega travna t. 1. v Unionu v korist srednješolskemu dijaštvu iz zasedenega ozemlja in pesniku Jožefu Stritarju, sta poleg glasbenega sporeda predavala tudi Frančišek Bevk in Ivo Šorli. F. Bevk je podal v kratkem govoru »Razvoj slovenskega slovstva na Goriškem od prvih početkov do današnjega dne.« — Slišali smo imena, o katerih smo komaj vedčli ali katere smo davno pozabili. Od Fra Alasia do Samorippa in Ivana Svetokriž-kega do naimlajših ie dolga in Tepa pot. Prvi soriški pesnik Stanič, ta simpatična, tiha in delavna kanalska osebnost, ie tvorila prvi vrhunec v go-riškem slovstvu: bil je-nekak predhodnik najznačilnejšega in naivečjega predstavitelja goriškega slovstva Simona G r e g o r č i č a, ^pesnika našega juga. Nič z manjšim ponosom se naš Goričan ne spominja epičnega pesnika Kobaridčana K r i 1 a u a. Tudi na pisateljico Pavlino P a i-k o v o je ponosen in celo beneškega Slovenca T r i n k a - Z a m e j s k e g a prišteva, ^danes med svoje, ker jih ne loči več državna meja. Spomnil se je tudi po vsi pravici na veliko osebnost Mahničeva o z njegovim »Rimskim katolikom«.na Simona Rutarja in njegovo vrlo zgodovino, na Š t r e-k I j a in njegove »Slovenske narodne pesmi«. Še vse lepše je zastopana moderna doba, ki obeta Goriški velik pomen v naši kulturi in lepe sadove. Ta doba je dala Goriški novelista in romanopisca dr. Ivo Šorlija; dalje pesnika in zgodovinskega pisatelja tolminskega dr. Iva Preglja; modernega leposlovca in prevajalca P a s t u š k i n a, novelista Al. Remca; pisatelja zanimivih črtic in literarnih razprav Venceslava Beleta'; refleksivnega novelista N a r t e j"a Velikonjo; pisatelja morskih novelic I. Pahorja itd. — Pesnike nam ie dala Goriška; tihega, tu pa tam strastveno razbrdanega Al. G r a d n i k a, samega vase potopljenega, ekspresionističnega lirika Jožo Lavrenčiča, Iga Grudna, Janka S a m c a. M i 1 a n a Kureta, Stana Kosovela iu druge.
Na koncu predavanja je pisatelj omenil k o m-p o n i s t e in slikarje, da je bila slika popolnejša. Dr. Ivo Šorli ie bral lastno grotesko o dveh Tolmincih, ki sta se prepirala, Kdo izmed njiju se bo drugemu ognil na brvi. Ta groteska je
vzeta iz cikla šegavih tolminskih grotesk, ki imajo satirično jedro, pisana je živo in v pristno toniin-skili dialogih in šalah, da jo vsakdo, uživa, a najbolj ta, ki je sam Tolminec.
»Dom in Svet« 1920.
»Mala enteuta (sporazum)«. Listi javljajo, da se je uradno sklenil ožji stik, nel 'le 'trgovski, temveč državna zveza med Jugoslavijo, Ceško-Slova-ško in Romunijo.
V	Vidmu se je vršila dne 5. sept. t. 1. cerkvena glasbena predstava, ali oratorij slovečega glasbenika Lavr. Perosi-ja. Proizvajalo se je v stolnici ..Vstajenje Lazarievo:‘. Iz vseh' delov Italije in izven nje se je zbralo veliko število glasbenikov-umetnikov, ki so občudovali pravi umotvor ponižnega komponista-duhovnika. Vsi časopisi raznih barv in raznega mišljenja se strinjajo v tem, da zasluži proizvod svetovno hvalo in priznanje.
Potres na Toskanskem. V noči 6. sept. t. I. ie grozen potres obiskal Toskansko v Italiji. Cele vasi so porušene nad tisoče ljudi je brez strehe; človeških žrtev ie nad sto. Sv. Oče je bil eden prvih. ki ie z zdatno podporo v denarju in blagu priskočil nesrečnemu ljudstvu na pomoč.
Socialistiški kovinarski delavci v Italiji so sc polastili tovarn. Gospodarji kovinskih tovarn so odklonili zahtevani povišek plače delavcem, češ, da jim sicer ni mogoče konkurirati s proizvodi drugih držav. Zagrozili so delavcem z zaprtjem tovarn. V odgovor nato so se organizirani delavci polastili tovarn v Turinu, Milanu, Neaplju in drugod, ter pričeli delo na svojo pest iti svoj račun. Podpirali so jih železničarji, ki so jim dovažali tozadevni materija!, ki je ležal še nedvignjen na kolodvorih. Podjetja so zastražili delavci z lastnimi oboroženimi stražami. Vse ie bilo radovedno, kaj stori vlada. Ta se pa ni odločila, da z nasilstvom oprosti tovarne, temveč je izjavila svojo nevtralnost. Vršijo se še vedno pogajanja med zastopniki lastnikov tovarn in zastopniki delavstva. Zdi se, da se posreči bolj zdrava socializacija teh ogromnih podjetij.
Socialisti napadajo procesije. V Italiji se grozno množe slučaji, da socialisti motijo verske pobožnosti in da napadajo cerkveiue t>rocesfiic!. Tako so v kraju San Salvadore pljuvali na kip Matere Božje in z vozovi zaprečili procesijo. 2euske so vpile: »2ivio Marija! — Proč s socializmom«. Socialisti so udrli potem v cerkev in streljali na množico z revolverji. Ubiti ste bili dve osebi in mnogo ranjenih. Blizu Kremone (Cingia di Botte) ie 1500 socialistov irapadlo procesijo sv. Roka. Trgali so cerkvene znake in zastave. V kraju Sestre Ponente so verniki praznovali tristoletnico ustanovitve svoje fare. Pri slavnostih je bil navzoč tudi kardinal iz Genove. Pri procesiji je svi-rala mestna godba, Socialisti so se vrgli na god-
bo in na baldahin in nastala je prava panika. Več oseb je bilo ranjenih... Tak je torej socializem v praksi: sovražen veri in vsem njenim pojavom!
Reka — svobodno mesto pod zaščitom Italije. Znani Gabrijel D’ Annunzio je na svojo pest proglasil Reko za svobodno mesto pod zaščito Italije. Izdelal je sam novo ustavo, katero je moral reški »Narodni svet« kar slepo sprejeti. — Papežev delegat na Reki Mons. Constantini je v javnem pismu protestiral proti novi ustavi — ker je v verskem oziru uprav poganska.
Poljska — rešena. Grozil je Poljski popolen poraz od strani ruskih boljševikov, ki so se v polkrogu z veliKo hitrostjo bližali glavnemu mestu Varšave. 2e so prihajala poročila, da so boljševi-ki pred Varšavo, in da bodo dne 15. avg- gotov)a zasedli to mesto. A ravno s 15. avg., s praznikom
Marijinega Vnebovzetja, ki velja za glavni praznik poljske države, se je vojna sreča obrnila v prilog Poljakom. Posrečilo se jim je prodreti sovražno središče in izvesti obkoljevalni načrt. Radi tega se je boljševiška vojska morala umakniti deloma na prusko ozemlje, deloma v notranjost svoje dežele. Boljševiška protiofenziva s konjenico Bu-denzijevo ni imela uspeha. Poljaki so zadali hud udarec ruski armadi, zajeli so nad 100 tisoč vojnih ujetnikov, in zaplenili velikansko množino vojnega materijala. — Rešili svojo domovino pred uničujočim sovražnim pohodom. Tako je ob grozečem porazu dobila »poljska šlahta« zasluženo lekcijo, a po drugi strani je Božja previdnost po Marijini priprošnji prizanesla dobremu katoliškemu poljskemu ljudstvu. Mirovna pogajanja z Rusi se vrše v Rigi.
\mm\ t o i n
Koledar za 1. 1921. — Letošnji Koledar bo
posvečen našim mladeničem in inožem iz zasedenega ozemlja, ki so padli v svetovni vojski. Okoli 1000 slik padlih vojakov bo krasilo Koledar. S tem hočemo našim rajnim junakom postaviti mal spomenik, ki bo pričal, da je ogromna četa naših najlepših mož in mladeničev prelila svojo kri na raznih bojiščih, ne da bi bila dočakala boljših časov za svoj ljubljeni slovenski narod. — Poleg slik padlih vojakov bo imel Koledar še razne druge slike iz časov nesrečnega begunstva, slike najzna* menltejših oseb Evrope itd. V raznih spisih bodo zastopani naši domači pisatelji in pesniki, tako, da bo Koledar za leto 1921 nadkrilil onega za leto 1920. Urednik Koledarja je veleč. g. dr. A. Pavlica, profesor bogoslovja v Gorici.
Kot prilogo Koledarju bo dodana letos še ena knjiga povesti, humoresk in sličic z naslovom: »Božje solze«, ki jo je poslovenil naš pesnik in pisatelj g. dr. Alojzij Gradnik. Ta knjiga bo razveselila naše stare in mlade bralce, kajti v njej bodo našli zdravo berilo, poučno tvarino in mnogo prisrčnega humorja.
Naročnina za obe knjigi bo L. 4.50. — Opozarjamo, da ne bo mogoče naročiti le Koledarja, ker boste obe knjigi le ena celota.
Najdaljši rok za priglasitev števila naročnikov je do 31. oktobra 1920. — Knjige bodo dotiskane ob koncu novembra, nakar se takoj razpošljejo. Naročniki naj se zglase pri poverjenikih, ki jih upišejo.
Poskrbeti moramo, da prodre naš Koledar do zadnje slovenske in hrvatske hiše, ki naj uči, bo-
ONO. [S!i|
dri in zabava naše slovensko ljudstvo od Beljaka do Kvarnera.
V	nadi, da nam pomorete z vsemi svojimi močmi v dosego našega namena ■— ki je v prvi vrsti širjenje dobrega tiska — belježimo s preu-danim spoštovanjem
»Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vetturini št. 9,
izdajateljica in zalagateljica.
Vera nas varuje pred zločini. Komunizem zametuj" vsako vero. Zato je pa tudi sposoben za vsako hudodelstvo: uboje in prelivanje krvi. Naša sv. vera pa nas varuje pr“d takimi izgredi. Le čujte, kaj pravi bogotajec Valtaire (Volter).
Nekega dne je ta sovražnik vere povabil na kosilo svoja dva tovariša, D’Alembert-a in Diderot-a. Kot taka govorila sta bogokletno. Tedaj jima reče Voltaire: »Prosim vaju ne govorita tako vpričo mojih poslov, počakajta vsaj, da se odstranijo iz sobe. Ce namreč slišijo naš nauk in se bodo po njem ravnali, me bodo gotovo nocojšno noč umorili.«
Drugikrat zapisal je tele besede: »Da sein jaz vladar, ne imel bi poslov, ki ne verujejo v Boga, ker taki ljudje bi me gotovo takoj zastrupili, če bi Jim to le koristilo.«	F.	S. Š.
Neka] za mladino. Slavni slikar Leonardo da Vinci, zapazil je nekoč, sprehajajoč se po mestu, mladeniča, katerega obraz je kazal posebno lepoto in nedolžnost. Slikar gre za njim in ga prosi, da bi ga rad naslikal, pa za to ga tudi plača. Rade volje
gre mladenič ž njim. Vsi obiskovalci, ki so videli sliko tega mladeniča, divili so se nad to angeljsk? lepoto.
Po dvajsetih letih pride slikar zopet v to mesto. Na sprehodu zagleda zopet možakarja, ki je izgledal tako satansko-ostudno, da si ga je sklenil naslikati kot piotipodobo onega krasnega mladeniča pred tridesetimi leti.
Ko tako premišljuje, kar pride ta revež k njemu. — »Ali hočete iti z menoj, da vas naslikam,« reče slikar. Seveda je bil nesrečnež takoj zadovoljen in je šel ž njim.
Ko je slikar dovršil svojei delo in je postavil zadnjo podobo k sliki nedolžnega mladeniča, pred toliko leti, se strese nesrečnež, solze se mu vlijejo po licu in pravi: ona podoba je moja. Pred dvajsetimi leti ste me naslikali. Takrat bil sem pošten in čist mladenič, danes sem pa izgubljena stvar.« — V sol#ah zapustil je stanovanje. — Poglejte, mladeniči, kako greh človeka tudi na telesu ogrdi.	F.	S.	Š.
Priloga. — Današnji številki smo priložili na posebnem listu sliko slavnega umetnika Rafaekk Santija: Sikstinsko Madono.
Listnica uredništva. — »Samotarju«: Iskrena hvala za mnogobrojno gradivo! Književne vesti so še zdavno stavljene; a ker jih smatramo kot ma-j Šilca, in se moramo neprestano s prostorom bo-j	riti — nam vedno zaostajajo. — M. E 1 i s a b e t i:.
z velikim veseljem Vas pozdravljamo kot svojo sotrudnico in upamo, da nam ostanete zvesti. — Fr. Tratu v Č. in Jurjevsky za to številko-došlo prepozno. — Raznim sotrudnikom: Kar je porabljivega, pride vse na vrsto. Pogrešamo pripovednih sestavkov.
Listnica upravništva: Naročniki, ki žele pre-membe 'dosedanjega naslova, naj nam blagovole vsakikrat javiti svoje prejšnje bivališče. — Naročnike, Ifi so poslali naročnino le za pol leta, nujno prosimo, naj poravnajo še drugo polletno naročnino. — Kdor bi lista ne prejel takoj, naj z reklamacijo počaka par dni. Vzroki zamude niso pri ekspediciji, temveč pri pošti.
Odgovorni urednik: Ant. Sfiligoj v Gorici.
Vrvar ===e—
MIHAEL SUSSI6
v Gorici, Kaštelj št. 16.
Velika izber najbolših vrvi, špagata, : :	prediva	itd. : :
TRGOVINA z ROŠKIMI KLOBUKI.
RAJER EVGEN
vinska trgovina Gorica - Via Cesare Battisti 20
(poprej Via Teatro)
priporoča svojo VINA zalogo : ; v lrir*.*
v
A. Černigoj
MIZARSTVO *
GORICA, Tržaška cesta. :: ::
:: BRIVNICA ::
Ludvik Coter, Gorica, Piazza Grande 17.
—	se priporoča slavnemu občinstvu. —
Oglejte si obnovljeno zalogo ravnokar došlega različnega pohištva pri
ANTON BREŠČAKU
GORICA - Via CARDUCCI - GORICA STAVBENIK
I. N1BRANT
Solkan št. 245
prevzemn stavbena dela pod ugodnimi pogoji. Opozarja sl. županstva, cerkvene urade in zasebnike, da prevzema zgradbe celih občin, cerkva, Sol, itd.
M* Domača, solidna tvrdka.
Telita zaloia stavbe« lesa
vsake vrste in množine.	Cene	ugodne.