Foštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak pctck ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznaSalcih 5-50 din, za inozcmstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poStnem Cekovnem zavoriu v Ljubljana štev. 10,666 Leto XXI. _____________Cefie. pefefc 1. decembra 1939 Sfev. 49, Prui december Celje, 30. novembra. Sredi svetovne vojne in velikega u- miranja, dne 20. julija 1917 so se se- stali na Krfu glavni predstavniki biv- še kraljevine Srbije in zastopniki Jugo- slovenskega odbora v Londonu ter v sloviti krfski deklaraciji sprejeli 13 modernih in1 demokratičnih principov, po katerih naj se osnuje enotna, svo- bodna, narodna in neodvisna država, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev L dinastijo Karadjordjcvičcv na čelu. Njen teritorij naj obsega vse krajc, kjer živi naš narod v kompaktni in ne- prekinjeni masi. Krfska deklaracija je Magna charta Jugoslavije. Jeseni 1918 sta se Avstro-Ogrska in Nemčija zrušili in tlačenim narodom je zasijala svoboda, po kateri so hrepe- neli dolge vekovc v najvcčjem trpljenju in ponižanju. V Zagrcbu sc jc sostal Hrvatski sabor in je na osnovi samo- odločbe narodov sklenil, da prekine vse državnopravne vezi in odnošaje z Av- stro-Ogrsko ter proglasi na temelju na- rodnega edinstva cnotno, samostojno, narodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Narodno viječe v Zagrebu ;ie prevzelo vrhovno oblast nad vsem t.c- ritorijem bivse Avstro-Ogrske, koder prebivajo Jugosloveni. Njegova naloga je bila, da se sporazume z vlado kra- ljevine Srbije o vseh podrobnostih kon- čnega zedinjenja. Dne 9. novembra 1918 je bila v 2enevi sklenjena in1 pod- pisana tako zvana ženevska deklaraci- ja kot dokument popolnega zedinjenja. Dne 1. decembra 1918 pa je bilo aedi- njenjc v Beogradu svečano proglašeno z izjavo takratncga regcnta Aleksan- dra, da »v imenu Nj. Vel. kralja Petra I. proglaša zedinjenje Srbije z zemlja- mi neodvisne države Slovencev, Hrva- tov in Srbov v edinstveno kraljevLio Srbov, Hrvatov in Slovencev«. S tern je postal večstoletni sen najboljših si- nov našega naroda po neskončnem t.rp- ljenju živa in svetla resnica in osvobo- jeni narod je z nepopisnim navdnše- njem pozdravil svojo mlado, svobodno in veliko državo od Triglava do Bito- lja, od Subotice do Skadra. Naš narod je moral izprazniti !mpo gorja do dna in kreniti na krvavo '*ol- goto, da je dočakal vstajenje in povcli- čanje. Tako živimo že enaindvajset let v svoji državi. V tern za življenje na- rodov kratkem razdobju smo ustvaiili in doživeli mnogo lepega pa tudi Iciko, dni. Najstrašnejši pa je bil dan, ko nam je morilčeva krogla v Marseillu u- grabila najboljsega sinu našega naro- da, tvorca zedinjenja ter klicarja Iju- bezni in sloge, ncsmrtnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Sredi notranjega presnavljanja in silnih zunanjih viharjev obhajamo le- tos praznik zedinjenja. Delo 1. decem- bra 1918 še ni zaključeno mnogo napo- rov nas še čaka, dokler bo zedinjenje dovršeno v celoti. Lanski hr letošnji tragični dogodki v Evropi so nam gla- sen in strahoten opomin, da nadaljuie- mo delo za notranjo in zunanjo okre- pitev našega naroda in države z vsemi močmi, z globoko ljubeznijo in neom-rj- no vero. Zatrimo vse suženjske poia- ve, ki so svobodnega in ponosnega na- roda navredni, iztrebimo ljuliko z nasih njiv, izvedimo neizprosno akcijo oi-oti notranjim Skodljivcem in neprijate- Ijem! V bratski vzajemnosti, spoStc- vanju in zaupanju se lotimo vsi ogrom- jiega dela, ki nas čaka( da z rešitvijo političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih problemov čimbolj okrepimo narodno telo in državno zgradbo. Co bomo vsi tudi duhovno zedinjoni ter na znotraj srečni in zadovoljni napredo- vali na vseh področjih javnega in za. sebnega življenja, bodo zunanji viharji zaman butali ob jeklene zidove velikc in močne Jugoslavije. Praznik zedinjenja nas kliče k veli- kim nalogam in dolžnostim. Pretehtaj- mo na njem svojo notranjo vrednost in silo — posvetimo vse svoje delo veliči- ni naroda in države! Poostrena blokada Nemeiie Nevarnost spopada med Rusiio in Finsko Kot protiukrop proti nemškim magne- tičnim minam, ki so v bližini angleškc obale potopile žc celo vrsto angleških in nevtralnih ladij, je Anglija sklenila iz- redno poostriti blokado Nemčije. An- gleški kralj Jurij je v ponedeljck podpi- sal uredbo o zaplenitvi nemškega izvoz- ncga blaga, ki bo stoi)ila v veljavo v ponedeljek 4. decembra. Zaplenjeno nemško izvozno blago bo ostalo blo- kirano do konca vojne, kolikor se ne bo pokvarilo. Po končani vojni pa bo pose- ben svet sklepal o tem, komu naj pripa- pade blago odnosno izkupiček prodaje. Anglija bo smatrala za nemško blago vsak proizvod, ki vsebuje 25% surovin iz Nemčije. Ker bo poostrena blokada Nemčije povzročila težave tudi nevtral- nim državam, jc Anglija objavila zadev- j no uredbo teden prej nego stopi v velja- vo, da lahko nevtralne države med tem dovršijo svoje priprave. Odnosaji med Rusijo in Finsko so se v zadnjih dneli nevarno zaostrili. Rusi trdijo, da je iinska artilerija v nedeljo ob državni meji v Kareliji strcljala na rusko vojaštvo, pri čemer je naslo smrt več ruskih vojakov. Ruska vlada je po- slala finski protestno noto in zahtevala, da umakne Finska svoje čete 20 do 25 km od državne meje. Finska vlada je odklonila odgovornost za incident, ki ga po njeni i/javi sploh niso povzročili Fin- ei, pripravljcna pa je umakniti svoje če- ie z meje, če stori isto tudi Rusija. Rus- ka vlada je nato odpovedala nenapadal- no pogodbo s Finsko in je zacela /birati veliko število svojih eet ob rusko-i'inski meji. Položaj je postal izredno kriticen. Predsednik sveta komisarjev Molotov je sinoči po radiu sporočil, da je Rusija sklenila takoj odpoklicati s\oje politične in gospodarske zastopnike na Finskem, ruska vojska pa je dobila ukaz da naj bo pripravljena. Uspešno delo ceiiske sokolske župe Plodovi smotrnega sokolskega udeistvovania Celje, 30. novembra. Celjska sokolska župa stopa v 30-let- nico svojega obstoja. Bratska društva so poslala letna poročila in izkaze, pa nas veže dolžnost, da podamo bratskim edinicam približno sliko našoga dela. Pričujoče poročilo o župnem delovanju se bo opiralo, v kolikor se statistike ti- če, na staüsticne izkaze za lcto 1938. Udeležba na društvenih domačili naaio- pih, okrožnih nastopih, izidi in udeležba na raznih tekmah ne bodo naštevani, ker je bilo vse to objavljeno med letom v naših glasilih. Stevilo edinic v naši župi je naraslo v letih 1930-32, nekaj ten se je ustanovilo v hipnem navdušenju, ne da bi si bili ustanovitelji zagotovili najosnovnejšo podlago za razvoj. Pomanjkanje za vod- stvo telovadbe sposobnih bratov in se- ster v manjših krajih na deželi je kmalu po ustanovitvi pokazalo, da naglica ni bila dobra. Zupna uprava je skrbela, da so bili najprej podani pogoji, šele nato jc dovolila snovanje edinice. Brisana so bila le ona društva in čete, katerih usta- novitev ni bila predhodno proučena po župni upravi, zato je število izpadlih edi- nic prav majhno. Zupa Stejc danes 50 društev in 6 čet, skupaj 56 edinic. Do našega osvobojenja smo imeli v župi samo dva sokolska domova: Celje- matica in Zagorje ob Savi. Po osvoboje- nju so se do današnjih dni tema dru- štvoma pridružila s svojimi domovi društva: Braslovče, Gornji grad, Hrast- nik, Krško, Laško, Mozirje, Polzela, Rajhenburg, Sevnica, Sv. Pavel pri Pre- boldu, Sv. Peter v Sav. dolini, Smartno ob Paki, Soštanj, Store-Teharje, Trbov- Ue, Vojnik, Zidani most, Zalec in četa Sv. Jurij ob Taboru. Pod streho so so- kolski domovi na Gomilskem, v Rade- ^ah, Rogaški Slatini in v Kisovcu, kjer je odsek zagorskega Sokola. Društvo Kozje si je postavilo telovadnico v ob- činski hiši, društvo Sv. Peter pod Sv. gorami je lastnik poslopja, ki ga bo preuredilo v Sokolski dom. Zemljišča za sokolski dom in lctno telovadižče so si kupila društva Bo- Stanj, Brežicc, Petrovče, Rimske topli- ce, Sv. Jedert nad Laškem, Sv. Jurij pri Celju, Smarje pri Jelšah. Fond za so- kolski dom ima 13 društev. Treba je še poseboj poudariti, da imajo nekatcra društva vzorne stavbe z vsemi potreb- nimi stranskimi prostori. Ti sokolski domovi in letna telovadišča ne dopu- ščajo nikakega dvoma o nilnem razma- hu sokolskega dela v župi. Stevilo članslva, naraščaja in dece poda na vsakoletnem obenem zboru statističar ali statističarka, ker so za pravo številčno stanje merodajne ma- trične prijave in odjave. Letni stati- stični izkazi so ponekod pomanjkljivi. Tako izkazujejo statistična poročila za leto 1938. za dobri dve stotini manj članstva nego ga izkazujejo matrike, nedostatek, ki ga bo moral župni stati- stični odsek odpraviti na la način, da bo prispele netočne izkaze sproti vra- čal v popravo. Marsikaterega brata in seslro bo zanimalo, da je bilo konec le- ta 1938. včlanjenih v župi 7D9 delavcev, 778 obrtnikov in pomočnikov, 630 za- sebnih nameščencev, 391 kmetov, 318 trgovcev in pomočnikov, 538 državnih nameščencev, 534 učiteljev in profesor- jev, 109 dijakov, 69 vojakov, 61 zdrav- nikov in lekarnarjev, 37 odvetnikov in notarjev, 2 svečenika, raznih poklicev 267, zasebnikov 476. Slednje število je prccejšnje, ker bratje činitelji o neka- terih niso vedeli, kam bi jih prišteli. Slavnostni kroj ima 489 članov in 74 čJanic. Stanje imovine predstavljajo v prvi vrsti sokolski domovi, ki smo jih prej našteli. Ne prikrivamo, da so nekateri domovi tudi zadolženi. V telovadnicah izkazujejo naša društva 60 drogov, 62 bradelj, 24.konj, 36 krogov, 4 telovad- ne mize, 2 ribstola, 4 krogoteke, 18 koz, 71 blazin, 16 velikih in 62 navadnih žog, 51 bremen, 16 prožnih desk poleg neštetih drugih drobnejših telovadnih predmetov. Oprcm za odbojke je v župi 40, društvenih (članskih) praporov je 22, naraščajskih 8, dečjih 10. Klavir- jev je v župi 21, nadalje 2 harmonija, 1 radio. In kje so knjižnice in druga oprema za taborjenje itd.! Imamo tudi pet društvenih orkestrov in tri godbe na pihala. Blagajna. V letu 1938 so izkazovala naša društva in čete 2,658.315.47 din denarnega prometa, 1,380.174.90 din do- hodkov in 1,278.130.57 din izdatkov. VidJmo, da od dohodkov ni mnogo pre- osialo, kajti kjer se mnogo dela, je tu- di dosti izdatkov. V navedenih števil- kah pa niso vštete razne zbirke za so- kolske domove in dobrodelne prireditve. Strokovni odbor. Letošnji okrožni in druŠtveni nastopi so znova potrdili, da se v župi posveča največja skrb telo- vadbi. Menda ni edinice, ki bi ne mogla prispcvati s telovadečimi oddelki k us- pehom javnih nastopov. V orodni telo- vadbi smo opazili napredek in močno voljo pomnožiti število prvovrstnih orodnih telovadcev. Kljub raznim tcž- kočam napredujejo tudi ženski oddelki. Splošne župne tekme članstva in nara- ščaja, ki so bile letos 11. junija v Celju, so vodnikom in vodnicam prinesle nove izkušnje. Tekme so važen činitelj v te- lesni vzgoji, v njih se poedinci izpopol- njujejo, v veliki meri so pa tudi posre- dovalec za porast števila telovadečih. Zupna tekma v teku po polju je bila iz- vedena 2. aprila v Celju. Tekme dece so bile po okrožjih, župne tekme v od- bojki pa 8. septembra v Celju, deloma so bile tudi po okrožjih. Pogosti so bili zbori po okrožjih zaradi predelave vaj in priprav za nastope. Po spojitvi la- škega s celjskim okrožjem šteje župa 9 okrožij. Statistika telovadbe izkazuje za leto 1938., da je bilo vpisanih članov telovadcev 858, članic telovadk 442, naraščajnikov 632, naraščajnic 515, moške decc 1476, ženske dece 1456, skupaj 5379 telovadečih pripadnikov. Vsi ti pa niso redno vsako uro prihaja- li v telovadnico, ker so za izostanek razni opravičeni zadržki in je tudi obiek po letnih časih in krajevnih prilikah različen, zato je tudi slika o povpreč- nem obisku na uro drugačna. Pri čla- nih izkazuje 519, pri članicah 397, pri moškem naraščaju 399, pri moški deci 1095, pri ženski deci 1050, skupaj 3684 na uro. Navedli bi lahko še povprečen obisk na mesec in povprečno število te- lovadnih ur na mesec, kar pa za pri- n.erjavo strokovnega dela nima temelj- ne važnosti. Smuka lansko zimsko sezono ni bila ugodna, ker nebo ni hotelo ob pravem času nasuti snega v zadostni meri. Po- edine skupine so se tu in tarn vadile v smučanju, na svoj račun pa naši smu- čarji in smučarke niso prišli. V plavanju so se poizkusili le pri okrožnih tekmah v Hrastniku, dasi so se v tej panogi v več društvih vadili. V okvir župnega strokovnega dela spada več ali man^ tudi gozdna sola, ki jc letos že tretjič taborila v Loki pri Mozirju. Za župo je bila že zaradi tega velikega pomena, ker je bil ž njo spo- jen župni prednjaški tečaj. V času od I. do 21. julija jc taborilo 32 moškc in 21 ženske deee, ki ji je to razvedrilo po večini omogočil socialni odsek sta- rejših sester v Celju. Od 22. julija do 10. avgusta je bilo v taborišču nasta- njenih 9 članov in 26 naraščajnikov, od II. do 31. avgusta pa 14 članic in 21 naraščajnic. V prednjaškem tečaju je bil v obeh skupinah zaposlen župni prednjak, pri moški skupini je sodelo- val 3avezni prednjak, pri ženski skupi- ni savezna prednjačica. Udeleženci in udeleženke so ob sklepu polagali tudi društveni prednjaški izpit. S priredi- tvijo gozdne sole so bili župi prihranje- ni posebni župni prednjaški tečaji. V delokrog župnega strokovnega od- bora spada tudi strelski odsek. S to pa- nogo je naša župa pričela med prvimi, saj je že v easu od 11. do 13. avgusta 1936 priredila I. župni strelski tečaj. Tri mesece kasneje so bile I. župne strelske tekme. Letos so bile izvedene deloma po okrožjih. V župi ima sedaj vsaka edinica svoj strelski odsek. Ne- kaj društev pa še ni moglo razviti de- la, bodisi da še ni dobilo pušk ali pa ni- ma prostora za strelske vaje. Redno je delovalo 32 sokolskih strelskih odsekov s 576 člani in 263 naraščajniki. Vza- jemno sodelovanje sokolskih društev s strelskimi družinami dokazuje že to, da se poslužuje 19 sokolskih strelskih od- sekov strelišč strelskih družin. Celjski društvi vadita na vojaškem streliš^u, štiri društva imajo lastna strelišča, 6 društev gostuje pri privatnikih, enemu društvu je dala na razpolago strelišče občina. Poedini strelci iz društev Ce- Ija I in Zagorja bo bili odlikovani s sa- vezno kolajno »Dobremu strelcu«. Zupa je letos januarja v treh zapo- rednih nedeljah priredila tečaj iz ob- rambnosti, ki je zelo dobro uspel. Tudi sestre so priredile sebi primeren tečaj i/ obrambnosti. Izpita ^a skrajšan ka- drski rok se je 12. marca udeležilo 66 bratov. Prosvetno delo v župi vodijo po ve- čini bratje in sestre v Trbovljah. 2PO jc skrbel za stike z društvi in četami in je priredil zadnje štiri dni lanskega le- ta dobro uspel prosvetni tečaj v Zagor- ju. O bodočih nalogah so ee društveni prosvetarji in prosvetarke pogovorili na letošnjom zlioru dnn 10. nnvo>nli><« Stran 2 »NOVA DOBA« 1. XII. 1939 Stev 4§ Odstotek edinic, ki je priredil tečaj za novo članstvo, je mnogo premajhen. Delavni so gledališki odseki, saj so ne- katera društva priredila 5 do 6, Trbov- lje celo 12 gledaliških predstav. Zaosta- jala niso niti manjša društva na deželi, ki so se lotila tudi težjih iger; tako je n. pr. Smartno ob Paki uprizorilo »Celj- ske grofe«. V Celju in še v nekaterih krajih je bil ob številnem obisku pred- vajan propagandni film »Oj leti, sivi Sokol«. Več društev ima tudi bogate knjižnice, tako je n. pr. društvo v Krškem pred kratkim otvorilo knjižni- co s preko 1.400 knjigami. V okvir prosvetnega dela spada tudi uspeli slo- vanski večer v Trbovljah 4. marca t. 1. »Zupni vestnik« bo nastopil 10. leto, odkar izhaja kot popoln mesečnik. V tern času je objavil mnogo strokovne- ga gradiva, ki služi našim prednjakom in prednjačicam v nemalo oporo; pa tudi ideološke strani ni zanemarjal. Med članstvom se je priljubil v toliki meri, da. si ne moremo misliti, kdo bi prevzel enako poslanstvo, če bi glasilo prene- halo. Od 10. do 17. decembra bo teden sokolskega tiska, pa je dolžnost bratov in sester, da pridobijo nove narocnike in omogočijo, da bo glasilo nadaljevalo svoje delo še uspešnejše. Toda teden so- kolskega tiska mora biti posvečen tudi nabiranju novih naročnikov na oßtale sokolske liste. Vsak clan in članica, da ne govorimo o sokolskih činiteljih, bi moral biti naročen vsaj na en sokolski list. Mislimo, da to ni zahteva, ki bi ne bila izvedljiva. Treba je le več dobre volje. Letošnji teden sokolskega tiska naj dokažc, da smo v naši župi pri delu za skupnost med prvimi. Soclalni odsek. Po zadnji župni skup- ščini je oživel tudi socialni odsek. V od- seku so po večini bratje iz zunanjih društev, ki so se k posvetovanju sestali letos petkrat. Borza dela bo imela več- ji uspeh, ko bodo vsi župni socialni od- seki v ozki zvezi. V naših edinicah ima- mo poverjenike, ki so v tern pogledu že marsikaj dobrega storili, o čemer bo iz- dano poročilo za župno skupščino. Zup- ni socialni odsek je uvedel zbirko pro- stovoljnih prispevkov, ki je dobro us- pela. Vendar pa ao potrebe večje nego denarna sredstva odseka. Bratje in se- stre bi naj ob vsaki priliki podpirali župni socialni odsek, da bo mogel izpol- njevati plemenite naloge. Za 1. decem- ber je uvedel sokolski dinar, namenjen socialnim potrebam. Nameravano pri- reditev slovanakega večera je moral opustiti in jo preložiti na pozneje. Zdravniški odsek. Zupa zadnji leti nima lastnega zdravniškega odseka in stremi za tern, da ga čim prej zopet osnuje. Lastnega zdravnika ima 30 društev, osem društev se pa poslužuje zdravnika sosednih društev. Ročno le- karno ima 20 društev, število edinic, ki so deležna rednega zdravniškega pre- pleda, pa ne zadovoljuje. Gotovo se bo v tem pogledu stanje izboljšalo, ko bo župi uspelo osnovati zdravniški odsek. Zupa letos ni priredila zleta; zlete so priredila okrožja. Med najvažnejšimi prireditvami je bila proslava trideset- letnice Sokola v Trbovljah dne 18. ju- nija, spojena z odkritjem spomenika kralju Aleksandru I. Predhodnik tej prireditvi je bil mladinski dan dne 21. majä v Trbovljah. V St. Juriju ob Ta- boru je bila 2. julija otvoritev Sokol- skega doma, ki ji je sledila otvoritev Sokolskega doma v Zalcu dne 6. avgu- sta. Lep je bil nastop Sokola v Breži- cah dne 16. julija v proslavo društve- ne 35-letnice in enak nastop Sokola v Laškem bb njegovi 20-letnici. Izmed zunanjih zletov moramo v prvi vrsti omeniti vsejunaški zlet v Sofiji, kamor je pohitelo iz naae župe 112 članov in članic, 11 naraščajnikov in 13 naraščaj- nic, skupaj 136 udeležencev. Zupa je bila zastopana v večjem Številu na zle- tu v ftturski Soboti, na zletu na Suša- ku in z odposlanstvom na zletu v Za- grebu. Marsikaj bi se Se lahko povedalo o delu v župi, kakor na pr. o sokolski Pe- trovi petletki, o stanju prednjaštva itd., toda o vseh teh podrobnostih bo ] poročano na župni skupščini. Kar smo povedali, naj služi bratom in sestram v vzpodbudo, da to pot nadaljujejo. Dobro se zavedamo ogromnega dela, ki ga opravljajo naši bratje in sestre v telovadnicah. Uspehi, našteti v tem poročilu, jih naj navdajajo z novim po- gumom. Prihodnje leto bosta prazno- vali društvi Celje-matica in Zagorje ob Savi 50-letnico obstoja. V Celju bo 29. ! Poiitika i JRZ in pravoslavni Hani Zagrebška »Nova riječ« poroča, da vodstvo JRZ v Ljubljani ne sprejema v svojo organizaeijo pravoslavnih čla- nov, zaradi Cesar se je že pod Stojadi- novičem osnovala »pravoslavna mest- na organizacija JRZ«. Naročajte „Novo dobo"! Ukinitev slovenskega pouka na Koroikcm Na občnem zboru Prosvetne zveze v Celovcu je pred meseci eden izmed go- vornikov poročal, da je bil v letu 1938. na Koroškem ukinjen slovenski pouk v 67 dvojezičnih šolah, ki jih je po avstrij- ski statistiki obiskovalo 10.253 sloven- skih otrok. ! PrQseljQvange nemšklh manlšin Londonske »Financial Times« objav- Ijajo, da ima akcija Nemčijc za prese- litev nemških manjšin iz raznih evrop- skih držav v Nemčijo predvsem finan- čni značaj, da namreč zbere in mobili- zira ogromne vsote tujih deviz za vojne potrebe Nemčije. Celokupno imetje nemških manjšin v baltskih državah cenijo na 100 milijonov funtov ali na okroglo 22 milijard dinarjev. Vse imet- jih kar brez sodbe, druge pa odvažali v koncentracijsko taborišče Buchenwald pri Weimarju, kjer je spravljenih že nad 50.000 Cehov. Vojna ne pozna usmi- ljenja, v borbi padajo življenja, < j Širite „Novo dobo"! Svo/evrsfen sfavospev Casopis »Deutsche Nachrichten«, gla- silo Nemcev v Sloveniji, poveličuje ju- naka, ki se je odlikoval v bojih na Poljskem. Ta junak je neki dr. Hermann Teppey iz Vitanja, ki živi v Nemčiji in je brat lesnega trgovca Karla Teppeya. Casopis, ki se tiska ,v Zagrebu, mu po- sveča med dopisi iz Vitanja kar eel člančič, .. „uiijo Sebotaža Iz Buuimpesttf poročajo, da je treba nesrečo slovaških parnikov »Bratisla- ve« in »Svatopluka«, ki se je dogodila pred kratkim na Dunavu blizu Gorniega Milanovca, pripisati sabotaži slov.iških mornarjev, ki so namenoma zapeijaJi parnika na plitvino, zaradi Cesar jo iz- teklo v Dunav sto vagonov naste, s ka- tero sta bili obe ladji natovorjeni. Nafta je bila namenjena za Nemčijo. Mnogo kisle node In mmlo davka Zakupnik kisle vode v Kiseljaku v Bosni je plačeval do uvedbe sedanjega režima samo 1000 din državnega dav- ka na leto. Ta znesek ie lahko zaslužil v nekaj dneh s polnjenjem steklenic z mineralno vodo. Kino UNION Celie plühLsj___________' 30. in 1. decembra A I X A, HČI PUSTINJE Film je poln divnih španskih pesrni, prekrasnih slik, napetih seen in borb za Ijubezen lepe ÄIXE. — imperio Argentina, Manuel Luna Od 2. do 4. največji muzikalnl film sezone Nesmrtne melodise Ta veliki umetniški film prikazuje življenje in trpljenje, borbo in zmago unietniSkc družine. — Nesmrtne Straussove mclodi)e.-------Paul Hörbiger, Maria flndergast, Hans Holt je nemfeVtlli xna.xxjfcin. v •c.wn-tp.t p« 7T)g^fl 1 po cenitvi omenjenega lista okrog 1000 milijonov funtov ali 220 milijard di- narjev. I Glas o iiselttvi ifsmcev ix Jugoslawin \ List »Sloga«, ki izhaja v Senti v Voj- vodini, piše o vprašanju preselitve Nem- cev iz Jugoslavije v Nemčijo: »Nismo obveščeni o stališču kralj ;v- ske vlade o tem važnem vprašanju in 'udi ne o tem, ali je repatriiranje nom- ške manjšine iz naše države aktmlno j ali ne. Toda naš narod se zelo dobro spominja na razmere, ko so se začeli po- javljati nemški kolonisti v našem juž- nem Banatu, zapadni Bački in nckatcr.h krajih našega Srema. V teh krajih so se naselili šele v prvi polovici prejšnjega stnletja kot pionirji nemškega prodira- nja na vzhod, tako da so oni pravi novin- ci na naši zcmlji. In če je tako, ni nič n.ira.vnejšega kakor njihov povratek na n;ihova stara ognjišča, v njihovo nacio- nalno domovino, s katero želita nas na- rod in naša država živeti v trajne4a pi i- jateljstvu. Ce se sprejme logika repa- triiranja nemških kolonistov iz Ilusijo in Italije, češ da hoče ostati Nemčijc^ s tema velikima narodoma v trajnem pii- jateljstvu, mora biti ta logika izvedena tudi glede nase relativno male države. ki prav tako želi ostati v najboljšm odno- öajih s svojim velikim nemškim sose- dom.« Strašni dnevi v Pragi Po inozemskih poročilih priobčujejo sedaj tudi naši časopisi nekoliko podrob- nosti o dneh 16. in 17. novembra, ki sta se končala za češko akademsko mladino tako usodno in tako strašno. Dijaki so imeli na hrbtu zvezane roke, streljali so in 30. junija medžupni (pokrajinski) zlet. Tudi župa bo proslavila svojo r.ri- desetletnico. Bratske edinice naj na praznik narodnega zedinjenja posveti- jo del svojih spominov borbam, ki so jih jubilanti v tem dolgem razdobju preživeli. Spomnijo se naj tudi onih treh žup, ki so vzporedno z na.šo delo- vale, a jim ni dano, da bi mogle dopil- nesti svoj delež k naši skupnosti. Na- daljujmo v dosed an ji smeri, da nsirn prihodnji jubileji prinesej,o podvojeno število edinic! F. C. | PRIIIODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« Ui izšla zaradi Marijiiu^a praznika že v četrtek 7. decembra popoldne. VSE CENJ, DOPISNIKE prosimo, da bi nam poslali giadivo za prihodnjo številko, ki bo izšla v čctrtek 7. decembra, že do srede 6. ^eccmbra ; dopoldnc. Daljše dopisc za to številko pa bomo sprejemali samo do torka 5. decembra popoldne. — Gradbeno minisiTstvo za vodovo- de. Gradbeno ministrstvo je odobrilo za vodovod v St. Juriju pri Celju podporo v znesku 150.000 din, za vodovod na Zgornji Ponikvi 50.000 din, za vodovod na Klancu pri Dobrni 50.000 din in za Frankolovo 14.000 din. — Kaj vse je dosegla učitcljska orga- nizacija JUU v Beogradu. 1) Ukinitev celibata, ki je jemal učiteljicam svobod- no pravico izbirati zakonskega druga. 2) Napredovanje učiteljic ženskih ročnih del. 3) Učiteljica, poročena z neučite- ljem, ki živi v ločenem gospodinjstvu, ima pravico do stanarine. 4) Učiteljstvo se ne more prestavljati po službeni po- trebi ali pa po kazni v druge banovine. 5) Prosvetni minister je obljubil, da bo- do tudi v tem proračunskem letu napre- dovali v IX. položajno skupino vsi pri- pravniki in vsaj polovica učiteljev v viš- jo skupino. Napredovanje se bo vršilo po rangni listi. Dalje je g. minister ob- ljubil, da bo lahko napredoval v V. po- ložajno skupino vsak učitelj, ki je preži- vel v VI. skupini tri leta. G. minister je tudi obljubil, da se bo učiteljstvu vrnila stalnost. — Smrt zavodne slovenskc žene. V Podragi na Vipavskem je umrla v to- rek ga. Francka Zgurjeva, roj. Skapino- va, vdova po znanem kmetu-poetu Fran- cetu Zgurju in tašča g. Bazilija Jerasa, višjega geometra pri katastrski upravi v Celju. Pokojna je bila odločno narod- na in izredno blaga žena. Bodi ji ohra- njen časten spomin, svojeem naše iskre- no sožalje! — V Maribom je umrl v torek v 72. | letu starosti tiskarniški vodja v p. g. Gvido Schidlo. Pokojni je nad 30 let vodil bivšo tiskarno »Celejo« v Celju. Po upokojitvi se je pred nekaj leti s soprogo preselil v Maribor. Pokojnemu [ bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! — Sorodnikom bivših borcev, ki so v letih 1918-1920. na Koroškem, Stajer- skem, v Prekmurju ali Mcdjimurju padli odnosno že pomrli. Pravilnik k ukazu kraljevih namestnikov, s katerim je bila ustanovljena spominska kolajna na boje ob severni meji pred 20 leti, določa, da se te kolajne priznajo tudi tedaj padlim in drugim medtem že po- ttirlim borcem, izroča pa se na pismeno Prijavo njihovim sorodnikom. Zato pro- simo, da bi sorodniki poslali nekolkova- n? P^Javo' P° m°žnosti z navedbo zna- nih jim podatkov (kakor n. pr. rojstne- ga datuma ali vsaj rojstne letnice, rojstnega kraja in domovinske obeine borca, tedanje njegove vojaške edindce, vojaškega čina, dneva in kraja smrti, kje je pokopan, imena predpostavljenih starešin, nekaterih tovarišev itd.) vsaj do konca leta 1939. glavnemu odboru Legije koroških borcev v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-1. Iz prijave mo- ra biti razviden natančen naslov in so- rodstveni odnos (n. pr. oče, mati, brat, se3tra, stric, sestrična itd.) onega, ki vlaga prijavo. Gornje podatke potrebu- jemo tudi za seznam padlih borcev, ki bo objavljen na čelu nameravane »Spo- minske knjige o bojih na severni meji«, posvečene njihovemu spominu. Ce je po- kojnik zapustil iz tedanje dobe kake vo- jaške fotografije ali vojaške beležke aii celo dnevnik, nam izvolite poslati to v pregled proti vrnitvi. Eventualne ori- ginalne tedanje vojaške dokumente po- kojnika prepišite doslovno in prepis pri- ložite prijavi, originalno listino pa do- bro shranite. — Glavni oil bor IJKB. — Turistična propaganda za zimsko sezono. Pri sedanjem mednarodnem po- ložaju so naše zimskosportne in turi- stične postojanke v skrbeh za potek le- tošenje zimske turistične sezone. Na inozemske obiskovalce letos ni računa- ti, zato pa si morajo prizadete ustanove in posamezniki tembolj prizadevati, da v n.'iSc x!/iih1xo lurisiirno predele priva- 1 '^tov iz \^5eh - -.. ....... ... ...v. . ^.niski sport in zimski turizem se je pri nas že lepo udo- mačil, saj so ravno v Sloveniji podani vsi najboljši predpogoji za zdravo sport- no in turistično udejstvovanie v zimski sezoni. To važno pozicijo v našem tuj- skem prometu moramo tudi v sedanjih razmerah ohraniti in po možnosti utr- diti. To pa se seveda ne da doseči brez smotrne propagande. Eno najbolj us- pešnih in najbolj učinkovitih sredstev turistične propagande je brez dvoma ko- lektivna časopisna reklama. Zato je Tujskoprometna zveza »Putnik« v Ma- riboru v sodelovanju s svojo ljubljansko posestrimo organizirala kolektivno ča- sopisno reklamo za lctošnjo zimsko tu- ristično sezono v Sloveniji. Bistvo te kolektivne reklame je v tem, da se pro- pagandni oglasi posameznih turističndh ustanov iz vse Sloveniie objavijo pod markantno skupno glavo, ki na prvi po- gled privabi pozornost čitatelja časopi- sa. Na ta način pridejo do pravilne ve- ljave tudi najmanjši in najcenejši ogla- si. Oglaševalci ne plačujejo skupne gla- ve, ampak le oglase same in še te po iz- redrio ugodni ceni. S tem učinkovitim sredstvom turistične propagande dose- žejo interesenti z razmeroma skromni- mi izdatki največji uspeh. Tujskopro- metna zveza v Mariboru je te dni na svojem področju razposlala predvsem svojemu članstvu podrobne razpise za kolektivno časopisno reklamo za zimsko turistično sezono. To turistično propa- gaudno akcijo toplo priporočamo vsem na zimskem sportu zainteresiranim u- stanovam, postoiankam in obratom, ki naj zahtevajo zadevne podrobne razpi- se od Tujskoprometne zveze »Putnika« v Mariboru, Trg svobode-Grad, teles on 21-22. Skrajni rok za naročila v okviru zimske kolektivne časopisne reklame je 5. december, poznejša naročila se ne bodo mogla upoštevati. BANAŠKA MOKA JE BOLjIÄ zato tudi cenejša! i Z moko pa ]e veselje le, če se lahko uporablja Obiščite domačo tvrdko JUGOPROÄET, lastnik Golob Ivan, Celje, Rrekova c. 11 Na z a I o g 1 dnbna koruza in koruzni zdrob Stev. 49. »NOVA DOBA« I. XH. 198» Strno S Celieinokolica Sokolska proslava praznika zedinienia Sokolsko društvo Celje-matica po- novno opozarja na akademijo, ki bo dre- vi ob osmih v Mestnern gledališču v Ce- lju. Na sporedu je pozdrav državni za- stavi, 10 telovadnih točk, dve deklarna- ciji, 3 orkestralne točke in alegorična slika. V odmoru in med posameznimi točkami bo igral društveni orkester. V ncdeljo 3. decembra ob 16. bo ponovitev akademije. Predprodaja vstopnic jc v knjigarni K. Goričarjeve vdove, za ne- deljsko ponovitev pa bo predprodaja šcie v soboto. Na praznik 1. decembra se bodo zbra- li člani in članice v krojih ob pol 8. zju- traj v Narounem domu, od koder bodo krenili v župno cerkev sv. Danijcla k službi božji in nato v pravoslavno cer- kev. Ob 11. bo v društveni telovadnici obveze-n slavnosten zl)or vseh društve- nih pripadnikov z nagovorom brata sta- roste, zaobljubo novega članstva, razdc- litvijo diplom, deklamacijami in nasto- pom društvenega orkestra. Bratjc in sestre, ki imajo kroj, naj pridejo na akademijo, k službi božji in na siavnostni zbor v kroju. Sokolsko društvo Cclje-matica vstopa. v jubilejno lcto in prieakuje, da se bo slcherni njegov pripadnik odzval njego- vemu pozivu. Na akademiji in na siav- nostni seji ne srae manjkati nihče iz na- sih vrst. Koraur jc onemogočcn pcset akademije v čctrtek, ji naj prisostvuje v nedeljo popoldne. Koncert v proslavo 1. decembra ! Ponovno opozarjamo na koneert, ki bo v petek 1. decembra ob 20. v Mest- nem gledališču v Celju. Letošnji spored bo zelo pester in bogat, saj nastopijo poleg Celjskega pevskega društva, Olj- ke in Celjskega Zvona še vojaška godba ter godalni kvartet in mladinski puvski ¦ zbor Glasbene Matice v Celju. Vse sklad- i be, ki bodo izvajane, so delo slovanskih avtorjev. Da bo izvedba tudi na dostoj- ni umetniški viaini, nam jamčJjo imena nastopajočih. Ker bo nudil konccrt velik umelniški užitek in ker bo prirejen v proslavo na- öega največjega praznika, upamo, da bo občinstvo napolnilo gledališče. Pred- prodaja vstopnic v knjigarni K. Gori- čarja vdove. c Prvodecembrska proslava Sokola Colja I. Sokolsko društvo Celje I se bo 1. decembra udeležilo službe božje v opatijski in pravoslavni cerkvi. Druš- tvena proslava bo ob pol 11. dopoldne v telovadnici v Sokolskem domu v Gaber- ju. Društvena upi^ava poziva vse druž- tvene pripadnike, da se udcležijo pro- slave polnoštevilno. Clanstvo in nara- ščaj naj se tudi udeležita drevi akade- mije Sokolskega društva Celja-matice v Mestnem gledališču v čim večjem šte- vilu. c Izobesite zastave! Mestno poglavar- stvo v Celju razglaša: Prvi december se bo praznoval na slovescn način kot praznik zedinjenja troimencga naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi hišni | posestniki se opozarjajo, da morajo biti | ta dan vsa poslopja okrašena z državni- \ mi zastavami. c Na praznik zedinjenja bo služba i božja ob 8. v opatijski, nato v pravo- ' elavni in evangeljski cerkvi, ob pol 10. ! pa v starokatoliški kapeli. : c Frizerski saloni v Celju bodo na ' praznik zedinjenja ves dan zaprti. c Praviino razumevanje. Casopisje je : poročalo, da so industrije in trgovine vsled rastočih cen življenjskih potreb- ščin že zvišale prejemke svojim name- ! ačencem. Isto so storile že tudi razne mestne občine. Kdaj bo sledila država in banovina, o tern se danes povsod raz- pravlja v vrstah prizadetih in obupanih javnih nameščencev in upokojencev. Stvarno pa razmišljajo o tern tudi v na- Sih gospodarskih krogih, ki vidijo, da je kupna moč javnega nameščenca in upokojenca padla že tako nizko, kakor äe ni bila nikdar. Odpomoc je nujna, to naj vedo vsi tisti, ki odločajo in vodijo, in tudi tisti, ki soodločajo. Obljub je •bilo že dovolj za lanski december. j c Povišauje p!ai\ Združenje trgovccv za mesto Celje je s posebno okrožnico priporočilo svojim članom, da zaradi naraščajoče draginje povišajo place svo- jim nameščencem odnosno uvedejo pri- merne draginjske doklade. Upravni svet Cinkarne d. d. je sklenil s 1. decern- brom povišati mezde delavcem in place uradništvu cinkarne za 15%. Tudi neka- teri drugi podjetniki so že povišali place svojemu osebju. I c Veliko zborovanje proti draginji in ' za povišanje prejemkov nameravajo v kratkem prirediti vse delavske in na- meščcnske strokovne organizacijc v Ce- lju na zahtcvo svojega članstva. c Iz odbora za pobijanje draginje in brezvestne špekulaeije v Celju bo v spo- razumu s svobodnimi strokovnimi orga- nizacijami izstopil tovarniški delavec g. Martin Plankar, ki je bil imenovan v ta odbor kot namestnik nekega člana, ki po mnenju svobodnih strokovnih orga- nizacij ne zastopa delavstva. c Prisrcna proslava ISratinovega odr- skega jubileja v Celju. V proslavo 25- letnice umetniškega udejstvovanja g. Vala Bratine, člana Narodnega glcdali- šča v Ljubljani in nekdanjega umetniš- kega vodje Mestnega glcdališča v Celju, so uprizorili clani ljubljanskega Narod- nega glcdališča v torek v celjskem gle- daiiaču Bcvkovo komedijo »Partija ša- ha«. Franco Bevk obravnava v tern svo- jem delu problem »zakonskega trikota« z vprav fiiozofsko tehtnostjo, globoko etiko in fineso. Komedija je pisana na- turno in zelo duhovito, graduja seen je učinkovita in potek dogajanja neprisi- ljen. Delo je dramatično močno, eeprav nc manjka v njem epskih mest. Od igralcev zahtcva umetniško poglo-bitcv in mnogo znanja in rutine, posebno so, ker je zgrajeno samo na štirih vlogah. Jubilant g. Valo Bratina je opravil re- zisersko delo zelo skrbno in temeljito I ter je postavil na oder izglajeno in do i podrobnosti dognano enoto. Sam jc tudi igral vlogo tovarnarja Petra, soproga v xzakonskem trikotu«. S prosinjeno, po- globljeno, z dramatskimi momenti in prijetnim humorjem prepleteno igro je ustvaril lik, ki ostane v spominu. Pctro- I vo ženo Erno je podala ga. Mira Dani- lova z močnim občutjem. Njena iimct- nost je učinkovala neposredno in je prc- žela njeno odlično igro v vseh odtenkih. V vlogi Galeta, tretjega v »zakon»kem trikotu«, se je g. Di'enovec s solidno m notranje uravnoveoeno ki'eacijo rnočno uveljavil. Zelo je ugajala tudi gdč. Maaa Slavčcva v vlogi stare služabnicc Marte. Glcüaici, ki so prišli počastit jubilej umetnika g. Bratine, so doživeli večer globokega umetniškega užitka. Občin- stvo je prirejalo vsem, zlasti pa jubilan- tu g. Bratini, navdušene aplavze. Igral- } ei, predvsem g. Bratina, so prejeli v j znak priznanja vrsto krasnih šopkov. c JLjuüsko vsvučiliščc. V ponedeljek 4. deccinbra ob 20. bo predaval univ. prof, dr. Milan Vidiuar o temi »Dolo in stroji« Opozarjamo obeinstvo na to zanimivo predavanje. c Mikiavževanje Sokola Celja I za članstvo bo v soboto 2. decembra ob 20.30 v dvorani Sokolskega doma v Ga- berju. Darila se bodo sprejemala ta dan od 18. dalje. Miklavževanje za deco bo v nedeljo 3. decembra ob 14., za nara- ščaj pa ob 16. Darila se bodo sprejemala od 10. dopoldne daije. c Javna mestua kujižnica bo na praz- nik zedinjenja zaprta. c Živinske soli ne bo. Danes je prispe- lo iz Zagreba v Celje obvestilo, da v do- glednem času ne bo živinske soli, ker primanjkuje sredstev za denaturiranje. c Andrujcv scjein. Današnji kramarski sejem v Celju je obiskalo mnogo pro- dajalcev. Tudi kupcev je bilo precej, Kupčija je bila v splošnem povoljna. c Umrljivost. V mesecu novembru je umrlo v Celju 35 oseb in sicer 11 v me- stu in 24 v javni bolnici. < c Uprizoritev »Prodane no\-csie« v i Celju. Mariborsko Narodno gledališče bo upmonlo v sredo 13. decembra ob 20. v celjskem gledališču Srnetanovo o- pero »Prodana nevesta«. Predstava je z« abonma. c Društvo »Soča« v Ceiju bo priredilo svojemu članu, odborniku in podpred- sedniku g. Adolsu Reyi, sreskemu pod- načelniku v Celju, ki odhaja na svoje novo službeno mesto v P^adovljico, v so- i Jjoto °. decembra ob 20. poslovilni večer j pH »Turški mački«. Sočani vabljcni! c Božična razstava celjskih slikarjev. Celjaka slikaiica ga. Vera Pristovskova ter slikarji gg. Albert Sirk, Cvetko Sčuka, Miroslav Modic in Mehle bodo prircdili od 17. do 26. decembra božično razslavo svojih del v dvorani Meetno ' hranilnice. Razstavili bodo olja, akva- rele in grasike. Razstava bo zelo pestra in zanimiva. Vsak obiskovalec bo dobil , 7. vstopnico pravico do udcležbe pri žre- banju, ki bo 25. decembra dopoldne. Ob tej priliki bo izžrebanih več umetniških slik za srečne dobitnike. c Povišanje prejemkov vscmu mest- nemu deia\s(Mi, uvadništvu in upoko« jencem. Mestni svet celjski je na seji pretekli pcLek zvečer zaradi narašča- joče draginje s takoanjo veljavnostjo povišal prejemke vsem mestnim delav- cem, uradništvu in ostalim nameačen- cem ter upokojencem. Mezde delavcev, ki so zaposleni pri javnih delih v okvi- ru pomožnc akcije, so povišane od 2.75 na 3 din na uro. Vsi mestni delavci bo- do tudi prcjemali do preklica izredno draginjsko doklado v znesku 0.50 din na uro. Prejemki pragmatično in po- godbcuo nastavljcnih nameščenccv, dnevničarjev in dnevničark ter upoko- jeucev in upokojenk 3e poviäajo tako- le: prejemki v gotovhii in naturi do 1000 din za 15%, od 1001 do 2000 din zu 10'/c, od 2001 do 3000 din pa za 5%. Ijctni izdatki za to povisanje prejem- kov bodo znasali 360.000 din. Kakor znano, je občina tudi lani pred volitva- mi nckoliko povišala prejemke mestnih delavcev, ki niso zaposleni pri pomožni akciji. Takrat je uvedla družinsko do- klado v ziiesku 50 din za vsakega otro- ka do 16. leta. c Umiitev ceste Brog-l/isce-Lovoe. Mestna občina je rekonstruirala občin- sko cesto I. reda Breg - levški most - Levee v odseku od Petrickovega do Ja- kobinovega posestva. Cesto od Jakobi- novega jiosestva do levškega mostu in daije do Levca bo uredil sreski cestni odbor, ki je določil za ta dela 100.O00 din. Ta obein3ka cesta na desnem bre- gu Savinje bo tvonla sekundarno zve- zo rncd državno cesto Zidani most— Celje in državno cesto Petrovče—Ce- lje. Vzcirževanje levškega mostu čcz Savinjo bo prevzel sreski cestni odbor, zato pa mu bo morala levska soseska prepustiti one nepremičnine, ki so do- ločene za vzdrževanje levškega mostu. c SJ soda piauinsliega donui pod Tov- .stom. Na zadnji seji mestnega sveta j-j župan na interpclacijo m. s. IIolo- barja glede usodo pred leti v surovem stanju zgrajenega planinskega doma pod Tovstom odgovoril, da je mestni tehničiii oddelek izdelal načrte in. pro- račun za dograditev planinskega doma. O nadaljnji usodi planinskega doma bo razpravljal mestni svot na prihodnji seji. c Javno razMvetljavo v Oblakovi ulici bo rneslna elektrarna ojačila s tern, da bo namestila v tej ulici se eno javno svetilko. Prošnjo prizadetih prebivalcev, da bi nainestili javno clektrično svetilko tudi ob zelo fre- kventirani jDešpoti med Oblakovo in Voaiajakovo ulico ob plotu bolnice, je rnestaii svet odklonil, čeprav je javna svetilka tarn zaradi javne varnosti ze- lo potrebna. c Za ražširjcnjc cestc na Miklavškem hrihxi ob posestvu zobozdravnika dr. j Rudolfa Sadnika bo odstopil dr. Sad- nik mestni občini del svojega zemlji- •šča. Zato bo občina na svoje stroške ! umaknila ograjo ob tern posestvu na i'egulacijsko črto. c Parcolacije. Mestni svet je odobnil parcelacijo zemljišča g. Franja Dolža- na med Krekovo cesto in Malgajevo ulico, zemljišča g. Franja Kopušarja v Medlogu in dr. Rudolfa Sadnika na Mi- klavškem hribu in to po predlogih mestnega tehničnega oddelka. c V bivšcm mestnem parnem in liad- nem kopališču v Ipavčevi ulici bo g. Batič uredil tri lokale. Občina mu je izdala zadevno dovoljenje. c 200.000 din za revežc. Industrijec g. Avgust Westen je pred meseci ob ; svoji poroki poklonil mestni občini 200.000 din za najbednejše prebivalce Celja. Na željo darovalca bodo prejele ta denar najbednejše družine, ki irnajo več otrok, predvsem družine ki imajo bolne družinske člane. c Dva samostojna odbora mestnega sveta. Namesto dosedanjega socialne- ga in zdravstvenega odbora mestnega sveta se je osnoval samostojen social- no politiČcn in samostojen zdravstven cdbor. Prvemu predseduje prof. Bi- teii'c, drugemu dr. Skoberne. c Statute Ceijsko mestne hranilnice je mestni svet na zadnji seji prilagodil uredbi o obcJnskih hranilnicah z dne 2. decembra 1938. c Na tajni seji mestnega sveta je bil pretekli petek z 31. decembrom t. 1. upo- kojen mestni uradnik in vodja mestnega pogrebnega zavoda g. Anton Zupančič. Njegovo mesto bo prevzel pogodbeni uradnik g. Stanko Gorišek s Teharja, ki bo še prakticiral pri mestnih pogrebnih zavodih v Ljubljani in Mariboru. Mestni svet je oklonil nakup hiše g. Franja Dolžana Za kresijo, ki zahteva za svojo hišo 500.000 din. Občina je nameravala po nakupu podreti del hiše in ustvariti zvezo med Vodnikovo in Samostansko ulico. Magistratncmu komisarju g. Vilje- mu Korenu je mestni svet povišal polo- žajno doklado, tehničnemu uradniku g. Langu pa terensko doklado. Nekdanji mestni fizik dr. Gollitsch bo prejemal od mestne obttine pokojnino. c Učiteljsko zborovanje. Sresko dru- štvo JUU v Celju bo zborovalo v pone- deljek 4. decembra s price! kom ob pol 9. dopoldne v mestni narodni soli. Poleg ostalih aktualnih tock jc na dnevnem rcdu tudi predavanje univ. prof. dr. Andrcja Gosarja o temi >>Nova družba in Sola*. c t'iiulni dan Zbonder za TOI v Ljub- ljani za Celje in okolico bo v torek 5. decembra od 8. do 12. dopoldne v po- svotovalnici Združenja trgovcev za me- sto Colje v Razlagovi ulici. c Za sevcrno mejo. Družba sv. Cirila in Mctoda je založila tudi letos za bo- žič in novo leto šest vrst razglednic, ki so prav lepe. Cisti donos ten razgiednic je namenjen našemu zapuščenemu in zanemarjenemu slovenskemu šolstvu ob sevcrni državni meji. Razglednicc dobi- te v Celju v vseh narodnih trgovinah ter pri ženski podružnici CMD. Ne ku- pujte tujega blaga, ne širite izdelkov onih, ki' niso nikdar bili in tudi danes niso nasi prijatelji. Samo v lo se zami- slimo, kaj se godi dancs po svetu, kak božič in novo leto čaka naše severne brate po krvi in jeziku, pa bo v nas več ljubezni in ponosa. Slovenke, Slovenci, odklanjajte v trgovinah in trafikah tu- jc razglednice, zahtevajte Ciril-Meto- dove! c Zetev smrti. V nedeljo je umrla v Zavodni pri Celju 73-letna trgovka in posestnica Ana Srebočanova, v Gospoaki ulici 24. v Celju pa 7lo-letna delavka Ma- rija Pukmajatrova. Na Bregu pri Celju je umrla v ponedeijek 82-letna zasebni- ca Antonija Likoviceva. V celjski bolnici so umrli: 24. t. m. 54-letna kuharica Neaa Vilicrjeva iz Soštanja, v nedeljo 64-letna dninarica Marija Gorškova z Zg. Ponikve pri Veliki Pirešici, v pone- deljek 57-letna preužitkarica Marija Hrovatova iz Rakuvca pri St. Vidu pri Grobelnem in 40-letna dninarjeva žena Neža Kramarskova iz Lisc pri Celju, v torek pa 14-letna rudarjeva hčerka Ste- i'anija Leskoškova iz Liboj. N. p. v m.! c Jeseniiki izleti. Doba, preden zapade sneg, je za izlete prav tako prikladna in prijetna, kakor zgodnji pomladanski čas. Tudi sedaj, ko se pripravlja na zim- ski poeitek, ima narava svojo posebno lepoto, ki človeka poživi in navduši, ka- kor hitro zapusti mestno zidovje in sto- pi v njen objem. Dan je sedaj krajši, podajmo se zatorej le na krajši izlet. Pohitimo k Celjski koči, kamor nas vodi pot skozi Hudičev graben, skalovito, ro- mantično hudourniško zarezo pod str- mim Sreboinikom. Savinjska podružni- ca SPD je to pot pred kratkim uredila. Popravljeni so železni klini, ki služijo kot stopnice, pritrjene po strmih skal- natih stenah, pod katerimi šumi razpo- &ajcn hudournik. Pravi užitek je hoja po teh železnih stopnicah, ki nas prive- dejo skozi skalnato sotesko do vznožja Tolstega vrha, obraščenega s širnimi gozdovi. Nadaljnja pot nas v pol ure privedc do Celjske koče, kjer nas čaka zusluženo okrepčilo in prijeten oddih v vcseli planinski družbi. c Ritmicne vaje Sokolskega društva Celje-matica bodo zaradi ponovitve aka- demije v nedeljo 3. decembra ob 20. na- mesto ob 16. Brate in sestre prosimo, da opozorijo na to tudi druge obiskoval- ce, ki bi morda tc objave ne čitali ali jo prezrli. c Vsi borci, ki so se udeležili obrambe paše severne meje v času od 29 .oktobra 1918 do 5. maja 1919 in niso organizi- rani v organizaciji koroških borcev od- nosno v ostalih takšnih organizacijah ter reflektirajo na »Spomenico«, naj najpozneje do 1. februarja 1940 napra- vijo zadevno vlogo na poveljstvo vojaš- kega okrožja. Podrobnosti so razvidne iz razgJasa na uradni deski mestnega po- glavarstva v Celju. Sn volitvah dobro držal. — Neki davkoplačevalec v La- škem nam je izjavil: Ko bodo prosve- tarji porabili 50.000 din, bodo trdili, da l.e morejo naprej, ker so že toliko izda- li, in bodo spet delali dolgove, o »že- lezni« rezervi pa bodo kar previdno r. olčali. So pač svojevrstni ljudje ... — G. Hrastelj ne bo namestil oglasne de- ske za »Novo dobo«, ker se menda boji, ; da bi kmetje čitali vsak petek oevirke. Venomer govori dopisnikom o nekih | starih grehih. pa nima poguma, da bi jih j povedal v svojih časopisih. Pravi, da ! ne bo niti erke več napisal, ker se v jo- litiko sploh ne bo več spuščal. Je pač star humorist. Svetuje tudi dopisnikom, naj napišejo v listih, kako bi bilo treba dv^niti tujski promet v Loškem. Lju- tlje, ki imajo krmilo v rokah, sprašujejo opozicionalce, kako bi rešili lokalna vp.v; šanja. Ali niso taki ljudje zares humrristi? Gosp. Hrastelj očita dopis- nikom, da ne znajo nič pametnega napi- s; ti kar bi bilo g. Hrastelju v prilog, toda g. Hrastelj ne zna nič pametnega odgevoriti. Sam se je izrazil, da je prej volil JNS, samo da je žena ostala ua c-stnem odboru, potem pa je volil JRZ, ca je prav tako spet ostala tam, kjer je. Zna pač dobro računati. Užaljen je, 3a so drugi namesto njega delili v sirotiä- nici rcvicam zncsek 100 din, češ da si drugi Iastijo hvalo, kako so socialni. S tem je samega sebe osmešil, čemu pa je valil dopisnike na banket! Menda je mii'lil, da bodo dopisniki kar končali s pisanjem vesti, ki mu niso všeč. Slepe mi ši se pa mi ne gremo. — Ze iz leta 1936. je znano, da je prišel v hotelsko sobico P—k in opazil na mizi kandidat- no listo, na kateri je imel D. drugo me- sto, P—k pa četrto. D. je takoj romal na kasnejše mesto, P—k pa na lastno zahtevo na zadnje mesto. Gospodom 9C je že takrat mudilo, da bi prišli do mo- nopola, pa je bilo žal še prehitn... Toli- ko za danes, drugič pa še kaj več. 1 Zborovanje učiteljstva. Sresko uči- teljsko društvo JUU v Laškem vabi svo- je člane in članice na zborovanje, ki bo v četrtek 7. decembra ob pol 10. do- poldne v narodni šoli v Laškem. Dnev- Od Boča do Bohoria Po cesti iz Rogatca naravnost proti severu pridemo preko razvodja v Sto- l>erce. Zupna cerkev, posvečena sv. An- tonu Puäcavnücu, se prvič omenja leta 1441. in je sedež župnije od 1. 1872. Kraj teži že v Majšperk, kjer dobiva v tovarni tanina zaslužek: bodisi z delom, dovo- zom ali prodajo lesa. Iz Rogatca proti vzhodu pa prihaja- mo čisto P°d vznožje Donačke gore. (Pravijo ji tudi Rogaška po Rogatcu, ki je po njej, rogati gori, dobil baje svoje ime.) Donačka gora (883 m) ima kra- sen razgled, ki ga jr-rp Orožen (v Planin. Vestniku 1. 1896.) izredno hvali, češ da sega v osmero dežel, na Ogrsko do Blat- nega jezera (Verk, Rog. Slatina — spre- hodi in izleti — ima razgledno karto Do- načke gore kot prilogo). Na vrhu so zi- dlne, ostanki nekdanje »straze«, sezida- ne za stražarje ki so v 16. in 17. atoletju z gorečimi grmadami naznanjali prihod divjih Turkov. V teh zidinah je sedaj turistovska koča SPD, na vrhu gore pa res lep evharističen križ. — V prazgodo- vinski dobi je stal tu tempelj keltske bo- ginje Herte, v času rimskega gospostva pa je bil na vrhu Donačke gore, tedaj imenovane Mons Claudius, Mitrov tem- pelj (Rimski spomenik Mitrovega sveti- šča z Donačke gore je v ptujskem muze- ju.) Na istem mestu so pozneje posta- | vili cerkev sv. Donata (od tod ime!), ki jo je 1. 1740. in ponovno 1. 1741. uničila strela, pri čemer je bilo ubitih 59 (po drugih trditvah celo 300) ljudi. Zvonovi I pa so se strkljali navzdol po pobočju do tam, kjer stoji sedanja cerkev sv. Do- nata (ki so jo pa po škof. šematizmu gradili že od 1. 1716. do 1741.). Na vznožju Donačke gore je na gričku cerkvica sv. Jurija iz 14. ali 15. stoletja. ! Ko so jo 1. 1532. Turki požgali, je bila obnovljena. Glavni portal ima letnico 1658. Zanimivo je, da ima Donačka gora od zahoda obliko popolne piramide, v res- nici pa ima tri vrhove drugega za dru- gim, da je torej naš »vzhodni Triglav«. Med Donačko goro in Macljem pride- mo preko razvodja v občino Zetale, ki že teži proti Ptuju, kamor , vozijo največ drva. Na hribu na desni vidimo romar- sko cerkev Marije Tolažnice (Marije Trost), sezidano 1. 1725. Ob cesti stoji podružnica sv. Boštja- na, ki je bila po ljudski veri zgrajena ob hudi kugi 1. 1414. V letih 1646. in 1680. je bila znamenita božja pot. Cerkvica ima na strehi lesen stolpič. V kraju samem pa stoji župna cerkev sv. Mihaela, zgrajena 1. 1450. Prezbiterij je najstarejši del cerkve (iz 14. stolet- ja). Ladja, ki je danes obokana, ter zvonik in zakristija so iz prve polovice 17. stoletja. Leta 1532. so Turki oskru- nili cerkev, zato je bil nekaj časa sedež | vikariata pri cerkvici sv. Mohorja, ki je nekako štiri km oddaljena od vasi. Do- mnevajo, da je ta cerkev že iz časov po- kristjanjenja Slovencev. Kor in ladja imata raven lesen strop, zvonik in zakri- stijo so prizidali šele med letom 1438. in 1448. Ze 1. 1507. ji je papež dodelil po- sebne odpustke in je cerkev postala zna- menita božja pot. Cesta naprej skozi Zetale pa zapusti i šmarski srez ter vodi na Ptujsko polje in naravnost proti Ptuju. Ce se vrnemo na osrednje križišče sreza, na Mcstinje, in se usmerimo proti jugu, zagledamo kmalu na gričku na le- vi strani od ceste ljubko vasico Sv. Pe- ter na Medvedovem selu. Neobičajni pri- stavek je lc navadna označba pač iz gra- ščinskih časov, kajti kakega »Medvedje- ga ali Medvedovega sela« ni in nihče tako ne govori. Cerkev sv. Petra obsto- ji tu že iz 15. stoletja in je postala leta 1768. vikariat župnije Sv. Križa, za Jo- žefa II. pa samostojna župnija. (Glej Strmšek, Medvedovo selo). Skozi sotesko v Hajnskem pridemo — mimo splošno znanega žveplenega stu- denca — do Pristave, kjer se združi na- ša cesta s prečno z Belega oziroma iz Smarja. Cesta z Belega vodi mimo Stranja, ki je železniško postajaliače za ves južni del sreza in zaradi tega izka- zuje tudi največje število potnikov; ven- dar ima le osebni promet, tovorni pro- met za te kraje je äe na postaji Mesti- nje. Ko pridemo od Stranja ob Smar- skem potoku, ki se kmalu združi z Me- stinjo, v Spodnje Mestinje, se tam cesta razcepi: na desno vodi v"Zibiko, na levo v Pristavo. Do leta 1932., ko je bila zgotovljena ta cesta, sploh ni bilo mogoče v Zibiko v deževnih časih, ker leži ves kraj v hodi ilovici. Kraj Zibika leži raztresen ob Zibi- škem potoku in se konča prnv za prav s wSv. Jernejem, kjer je tudi župna cer- kev sv. Jerneja. Prvotna cerkev, ki se omenja že 1. 1405., je bila siezidana ko- nec 13. all v začetku 14. stoletja. Se- danja stavba je iz 1. 1629., prenovljena pa zadnjič 1. 1930. Zupnija be je izlo- ^ila 1. 1669. iz pražupnije Ponikve, iz nje pa se je 1. 1760. izločila nova žup- , nija sv. Stefana. Sedaj gradijo od Zi- bdke proti Sv. Stefanu cesto, tako da bo nekoč tudi ta kraj zvezan s svetom. Na slemenu podolgovatega hribovja med Zibiškim potokom in Tinščico prav nad Zibiko sta obe romarski cerkvi sv. Marije in sv. Ane na Tinskem. Z<3 ime TLnsko kaže na težje dostopen, morda ograjen kraj. Cerkev sv. Ane je sta- rejša, zgrajena v 14. stoletju, cerkev Matere božje pa je iz 15. stoletja. Obe sta prav znameniti ne le kot božja pot. V Marijini cerkvi je v velikem oltarju lep gotski Marijin kip, v Anini cerkvi pa je freska Marijine smrti po starejši za- misli. (Gl. »Slovenca«, 12. nov. 1939 in Strekelj, Narodne pesmi St. 6698.) Stran 6 »NOVA DOBA« 1. XII. 1939 gtev. 49. Lepe tiskovine, kakor: lepake, letakc, prospekte, stenske in žepne koledarjc, diplome, srečke, časopise, knjige, ceniLe ter vse reklamne tiskovine za trgovcc v eni in več barvah vam solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELjE, STROSSMAYERJEVA ÜL. iLASTNA kn«oovezn,oa ni red: Nadaljevanje občnega zbora — a) blagajniško poročilo, b) poročilo revi- zorjev, c) določitev članarine in prora- čun za leto 1939-40. Situacijsko poro- čilo. Prcdavanjc g. Kimovca o delu uči- teljskega pokreta v zvezi z učiteljskim delovnim sporedom. Delovni spored uči- teljskih zborovanj. Slučajnosti. Zboro- vanje bo v Laškem, ker je odbor upo- števal upravičene želje onih učiteljev, ki nimajo dobrih prometnih zvoz. 1 Državna gradbena in cestnir. dela v Sloveniji. V informacijo številnim čita- teljem »Nove dobe« podajamo kratek izvleček iz statističnega letopisa za leto 1938., ki ga izdaja državni statistični urad in sicer o izvršenih javnih delih v Sloveniji. Iz njega je razvidno, da je država v zadnjih 4 letih izdala za drav- sko banovino 36.4 milijona dinarjev, t. j. 2.6% od vsote 1.412 milijonov dinar- jev, kolikor je država investirala v to svrho na vsem državnem področju. Na podlagi števila prebivalcev bi morala Slovenija prejeti najmanj 111 milijonov dinarjev (torej trikrat več), po njeni davčni moči, ki je edino pravilna pod- laga za pravično razdelitcv, pa bi Slove- niji pripadalo glede na donos neposrcd- nih davkov v tern razdobju, ki znašajo 325 milijonov din ali 13.8%, najmanj 195 milijonov din namesto 36.4 milijone din. Delež Slovenije je bil največji v 1. 1935. (pod Jevtičevhn režimom 7.5%), v letih 1931—1934 je znašal povprečno 4.6%, sedaj pa znaša 2.6%. 1 Požar. V torek 28. t. m. ob 16.30 je v Cretah nad Rimskimi toplicami požar upepelil kozolec posestnika Alojza Ko- šiča. Uničcnih je 100 stotov aena, vo- zove pa so rešili s tern, da so jiU ap-u- j stili po hribu. Na kraj požara so bile | poklicane gasilske čete z Dola, od Sv. I Jederti, iz Smarjete in Laškega, ki pa j niso stopile v akcijo. Skoda znaša okrog 40.000 din, a je le malcnkostno krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. 1 Kino L.aško bo predvajal v petek 1. deceombra ob 20.30 in v nedeljo 3. ! decembra ob 16.30 in 20.30 velefilm v j naravnih barvah »Ljubezcn v džungli«. V glavnih vlogah Dorothy Lamour in Ray M i 11 a n d. Tednik in »Popaj kot aviatik«. Zidani most z Prvi slovenski šolski nadzornik z izpitom. Te dni je bil imenovan za sres- kega šolskega nadzornika za laški srez Na južni strani Tinskega so vino- gradi, ki dajejo sloveče tinsko vino. Z , vrha pri cerkvi je tudi lep pogled na po- dolgovato gorovje Rudence, ki so vleče od Podčetrtka do Zusma in dosega viši- no 687 metrov (Glej »Jutro« 23. avg. 1939) onstran globoke zareze. Ako nadaljujemo svojo pot skozi Pri- stavo, pridemo pod Sv. Emo, naselje na strmem hribu, visokem 349 metrov. Na vrhu stoji lična župna cerkev, ki bi po svoji snažnosti in prisrčnosti mogla bit.i vzgled za druge podeželske župne cer- kve. Prvotno je bila tu kapela iz let 1463—1464, v letu 1717. so sezidali cer- kev in leta 1739. dozidali stolp domači svetnici, ki je nekoč gospodovala nad te- mi kraji, pilštanjski groi'ici sv. Emi. (Prim. J. Veider, Kneginja Ema, 1939, in »Slovenec« 21. julija 1939). Tudi na podobi v glavnem oltarju vidimo prizor iz življenja sv. Erne, kako si nezadovolj- iw delavec sam jemlje iz sklede svojo plačo, a po čudežnem naključju ravno toliko, kolikor mu je namenila sv. Ema. Na grebenu tega hribovja, ki že str- mo pada proti Sotli, sta še cerkvi sv. Vi- da in sv. Areha, v dolini pa je cerkev sv. Katarine. Tudi na desnem, 342 m vi- sokem hribu — cesta vodi skozi ozko sotesko ob Mestinji — stoji cerkvica sv. Urbana. Vse te podružnice se prvič ome- njajo okoli 1. 1545. (Dalje prihodnjič) g. Ernest Vranc, učitelj v Studencih pri Mariboru. G. Vranc je prvi slovenski šolski nadzornik, ki je napravil lani v Beogradu izpit za nadzornika z odličnim uspehom. Gosp. Vranca pozna- mo kot odličnega sloveirskega šolnika - praktika in pedagoškega pisatelja, ki si je pridobil nevcnljive zasluge za slo- vensko šolstvo. Kot pobornik celostnega pouka je znan vsemu učiteljstvu v drav- ski banovini. Njegova prcdavanja po raznih učiteljskih društvih širom Slove- nije in na pedagoških tečajih v Maribo- ru so vzbudila povsod veliko zanimanja. Njegova klena zrna v raznih pedagoških knjigah in revijah so povsod padla na rodovitna tla. Po odstopu oblastnega i šolskega nadzornika v p. g. Matije Sen- koviča je prevzel g. Vranc tudi uredniš- tvo »Popotnika«. Učiteljstvo toplo po- zdravlja imenovanje g. Vranca za äol- skega nadzornika in mu izreka svoje prisrčne čestitke. z Za povzdigo naše živinoreje. Pri nas 1 imamo vsak dan priliko opazovati, kako nalagajo živino v vagone in jo odvaža- jo v inozemstvo. Prav vidna je razlika med našo govejo živino ter živino s Hrvatskega in drugih krajev Jugosla- vije. Naša živina je zaostala in ne do- sega rasti in velikosti živine iz južnih krajev. Poizvedovali smo in ugotovili vzrok, ki je v bistvu v tern, da pri nas nimamo dovolj dobrih piemenjakov inne gojimo prave pasme. Naši plemenjaki so povečini slabi in degenerirani, zato je živina slaba. V mnogih krajih tudi ne gojijo prave pasme, ki bi se najbolj ob- nesla. To so zelo važni činitelji, ki. odlo- čilno vplivajo na našo živinorejo. Nujno potrebno Je, <3a naSe owtasti posvenjo tej zadevi vso pozornost. S tern bi se nedvomno povzdignila živinoreja tudi po vsem Dolenjskem. Banska uprava naj bi nudila podeželskim občinam podpore, da bi si občine lahko nabavile potrebn'2 plemenjake. Sadovi tega prizadevanja bi se pokazali že v kratkem času. Ta ukrep bi bil prav gotovo umestnejši od uvedbe dveh brezmesnih dni v tednu. Hrastnik ! h Občni zbor Sokolskega drustva v Hrastniku. V nedeljo 26. novembra do- poldne je bil redni letni obeni zbor na- šega Sokola, na katerem je bil podan obračun celoletnega dela. Občnega zbora se je udeležil tudi župni prosvetar br. Pahor iz Trbovelj kot zastopnik celjske sokolske župe. Društveni starosta br. Farčnik je pozdravil vse navzoče, pred- vsem br. župnega prosvetarja, nato pa so je spomnil staresine Sokola SK.T Nj. Vel. kralja Petra II. in blagopokoj- nega Viteškega kralja Aleksandra I. Ze- dinitelja. Navzoči so tudi počastili spo- ; min br. Hanžka in Groznika, ki sta letos Franjo Dolžan-Celjez.kt.=l0d kleparStVO, UOdOUOdne inStalaCije Prevzema wa v zgoruj navedenc stroke )pada]oca dela in streiovodne naprave popravila — Cene zmerna — Poitrežba toEna In jolidna Ddšla v večnost. Iz poroeil sunkcionar- jev je bilo razvidno, da uprava z vso vnemo deluje za dosego vzvišenih sokol- skih ciljev. Zlasti razveseljivo je bilo poročilo blagajnika Sokolskega doma, da se je z dosego brezobrestnega poso- jila dolg znatno znižal. Poročilo vodje kina je navajalo tudi letos lepe uspehe, čeprav je dobil kino konkurenco. Iz po- ročil revizorjev posnemamo, da je vo- dil blagajnik svoje posle v najlepšem redu in da bo pač tudi v bodoče treba štediti pri vsakem dinarju, da se izpolni zaobljuba, da bo dolg na domu v Pctrovi petletki popolnoma izplačan. Zastopnik | celjske sokolske župe br. Pahor je vzpodbujal navzoče k nadaljnjemu vztrajncmu delu za velike sokolske ide- ale, ki jih sokolstvo hoče in tudi mora doseči kljub vsem notranjim in zuna- njim nasprotnikom. Zivimo v zelo resnih časih, ko padajo in šc bodo padle velike odločitve. Sokolstvo je ono, ki poleg na- še hrabre vojske vedno budno stoji na straži za očuvanje naših narodnih in življenjskih pravic. Besede br. Pahorja so napravile na navzoče globok vtis. Sledila je volitev novega odbora. So- glasno je bil izvoljen večinoma stari od- bor z agilnim br. Farčnikom na čelu. Starosta br. Farčnik se je zahvalil za zaupanje, pozval navzoče k nadaljnjemu vztrajnemu delu in disciplini ter po ugo- tovitvi zastopstva po stanovih v novem odboru zaključil dobro obiskani in lepo uspeli občni zbor. Oof pri Hrastniku o Gospodhijski tečaj. Pretekli teden se. je zopet pričel gospodinjski tečaj, ki se vrši vsako drugo leto. Tečaj je v soli in ga vodi strokovnjakinja ga. Mirosla- va Jurkova, soproga tukajšnjega šolske- ga upravitelja. Tečaj poseča 16 deklet, ki si bodo v teku naslednjih mesecev pridobila znanja, ki bi ga morala prav- zaprav imeti vsaka gospodinja. Ker zi- vimo v težkih časih in v vse prej kot bogntmi Krn^xT, se uCr goJenHe kuhatl preproste jedi, ki so, pravilno priprav- ljene, tudi okusne. Za razne posebne prilike pa se učijo pripravljati tudi bolj- ša jedila, da v primeru potrebe pokažejo svojo sposobnost in ne pridejo v nepri- jeten položaj. Gojenkam želimo v tečaju obilo uspeha, da bodo pozneje kot go- spodinje znale praktično uporabljati pridobljeno znanjc, gospe voditeljici pa vsa cast in priznanje za njeno delo pri vzgoji mladih gospodinj! Radece r Sokol bo proslavil narodni praznik. Sokolsko druätvo v Radečah bo prosla- vilo praznik zedinjenja dne 1. decernbra ob 20. s telovadno akademijo. Udeležite se akademije v čim večjem številu! r Dva nova grobova. V sredo 22. t. m. je bela žena pretrgala nit življenja ge. Jožefi Bregarjevi na Logu blizu Vrho- j vega pri Radečah. Pokojnica je bila i splošno priljubljena. Na njeni zadnji | poti jo je spremljala množica sorodni- kov in ostalih domačinov. — V pone- deljek 27. t. m. pa je umrla Marija Je- koševa na Vrhovem. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! r Nov komandir orožniške postaje. Zaradi bolezni scdanjega komandirja g. Ciglarja je bil pred kratkim imenovan za komandirja orožniške postaje v Ra- dečah g. Franjo Gecko, ki je služboval doslej v vrbaski banovini. Potrebuiem pianino Äko bi ga kdo posodil, prosim, da stavi zahteve glede mesečne najernnine pod šifro »Dijak« upravi »Nove dobe«. Stanovanje 1 sobe in kuhinja s pritiklinami v vili se takoj odda. Plavc, trgovina, Celje. Sobo udobno s komfortom oddam boljšemu go- spodu ali flospodični. Naslov v upravi lista. ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b i t e pri tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 12« Nogavlce vseh vrst, oblačila damska, rnoška, otroška tudi po meii dobite najcenejše v trgovini - pletilnici »Mara« Pongračič, Čelje, Slomškov trg 1. liÄRVE ~Z LAKI V FIRNEŽ COP I ČI S. HOLOBAR- CELJE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV ECLINAR MILOŠ išiiž KUUČAVHIČstRSTUO »' n^lavežag» lekla__________ Celje, Gregorcičeva 4 pre«emam CERE ZHERHE sta*bna DELO SOLIDHO kl|uča