Št. 93 (14.489) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 1200 LIR NEDELJA, 4. APRILA 1993 KANADA / SESTANEK NA VRHU Pomembno srečanje ruskega in ameriškega predsednika Bo obilnejša zahodna pomoč rešila Borisa Jelcina? Vancouver - RUSki Predsednik Boris Jelcin je ob 8.30 po lokalnem Času Prispel v glavno mesto ritanske Kolumbije, kjer e potekal rusko-ameri-p 1 vrh, prvi, odkar je v fe o hišo prišel Bill Clinton. Jelcina je v deževnem Vremenu na letališču sprejel kanadski premier °nan Mulroney, ki je tu-1 gostitelj tega srečanja, riškemu predsedniku je ™ obljubil 165 milijonov tolarjev pomoti Rusiji. 6 cin je v Vancouver prispel iz vzhodnega dela Rusije, kjer je ponovil, da nima izbire in mora nadevati z radikalnimi o°spodarskimi reformami. Ameriški predsednik Clinton je v Vancou-ver prispel dve uri po Jelenovem prihodu. Jelcinu PreCdal Program posl i’ ^ naJ br pripomo-* * utrjevanju tržnega i pnrtarstva, in pri izva-t demokratičnih re-jp e v Rusiji. Izvedelo se ’ a Uaj bi Clinton Jelci-h.u Ponudil približno mi- r> r0,rnoc še rečunamo. Tudi sami bomo D • e z bralci in naročniki nadaljevali, kajti pre-ani smo, da so ti stiki v obojestransko kori- nanJ'Se zahvaljujemo vsem tistim, ki so li svoje f‘m CasUjP*smeno ah telefonsko sporoči- skarsjenl S- °Pravičujemo za napake, zlasti ti-Vp(, e’ *J jih je v časopisu preveč, česar se se-bnltZaVedamo’ NaSa prizadevanja za iz-DravJ11^6 CasoPisa gredo tudi v srn Panja napak, ki se v njem pojavljajo. za iz-smer od- Uredništvo ITALIJA / SKLEP NOTRANJEGA MINISTRSTVA n Upravne volitve v nedeljo, 6. junija RIM - Upravne volit ve bodo v nedeljo, 6. junija. Uradno vest je posredoval notranji minister Nicola Mancino, ki je vCeraj podpisal tozadevni odlok. Volitve zadevajo veC kot enajst milijonov državljank in državljanov, ki bodo prvič izbirali župane, predsednike pokrajin in upravitelje na osnovi nove volilne zakonodaje. Izjemo predstavljata le deželne volitve v Furlaniji-Julijski krajini in v Dolini Aosti, kjer so bo v glavnem glasovalo z dosedanjim proporcionalnim sistemom, ki so ga v FJK nekoliko "popravili". Junija bodo volilci vsega skupaj obnovili dva deželna sveta, Sest pokrajinskih skupSCin in vec kot tisoč občinskih uprav Sirom po državi. Prve volitve bodo torej, kot rečeno, 6. junija (volih bomo samo v nedeljo), morebitna balo-taža za občine in pokrajine pa bo na sporedu v nedeljo, 20. junija. Balotaža je obvezna, Ce nihče od kandidatov za župana ah predsednika pokrajine ne bo v prvem volilnem krogu dobil absolutne veCine. V balotaži se bosta v tem primem pomerila kandidata, ki bosta prejela največ glasov. Deželne volitve pa bodo seveda le v nedeljo 6.junija. V FJK bodo, poleg deželnih, tudi volitve za obnovitev goriskega in tržaškega pokrajinskega sveta. Goriška skupščina je prišla do naravnega izteka svoje mandatne dobe, tržaško pokrajinsko upravo pa vodi vladni komisar dr. Mario Marrosu, potem ko se stranke pred meseci niso mogle na noben naCin sporazumeti za oblikovanje odbora. V Furlaniji bodo 6. junija obnovili tudi por-denonski občinski svet. Tudi tržaška občinska upava je na robu politične in upravne krize. V primem razpustitve občinskega sveta bodo volitve jeseni, saj mora od županovega odstopa preteci Šestdeset dni. 6. junij bo v vsakem primeru zgodovinski dan za italijansko upravno in politično življenje. Reforma volilnega sistema za občine in pokrajine bo namreč gotovo prinesla velike novosti pri izvolitvi in seveda posebno pri upravljanju krajevnih ustanov. Junija bodo med drugim obnovili tudi občinska sveta v Milanu in v Torinu, jeseni pa se, kot rečeno, napovedujejo upravne volitve v drugih velikih občinah in pokrajinah, ter morda tudi parlamentarne volitve. Direktno izvolitev županov bodo preizkusili 30. maja na občinskih volitvah na Siciliji. Deželni svet je namreč tukaj že pred meseci odobril novo volilno zakonodajo, kijev marsičem podobna tisti, ki jo je pred kratkim odobril rimski parlament. Balotažne volitve na Siciliji bodo 13. junija. BILEČA / PO ZASEDANJU Srbi zavrnili načrt Konvoj za Srebrenico bo šele danes nadaljeval pot BILECA - Skupščina bo-sansko-hercegovskih Srbov, ki se je sestala v Bileči, je zavrnila Vance-Ovvnov načrt razdelitve BiH na pokrajine. Po mnenju delegatov ne ustreza etnični sestavi prebivalstva in porazdelitvi gospodarskih dobrin. Od 80 delegatov, kolikor jih Šteje skupščina, se jih je zasedanja udeležilo 69. Razen enega vzdržanega so vsi glasovali za resolucijo, s katero je srbska stran zavrnila mirovni načrt. Kljub temu pa so se Srbi zavzeli za nadaljevanje mirovnega procesa na osnovi že doseženih rezultatov in za ohranitev prekinitve ognja, ki bi lahko prerasla v trajnejši mir. Hkrati so poudarili, da je razdelitev po etničnem načelu možna in da je nekaj ozemlja se spornega. Obsodili so tudi pritiske in kaznovanja, ki gospodarsko in politično grozijo vsemu Balkanu. Ce se bodo nadaljevali, bodo Srbi v BiH pretrgali vsakršno sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki kaznujejo srbsko ljudstvo. Konvoj s človekoljubno pomočjo UNHCR, ki je v soboto zjutraj krenil proti Srebrenici, vendar so ga v Bra-tuncu 15 km pred ciljem zavrnile srbske oblasti, se bo v nedeljo spet podal na pot. To je sporočil AFP, ki se sklicuje na informacije iz Beograda. Od šestnajstih tovornjakov, kolikor jih je v konvoju, naj bi jih osem odšlo v Srebrenico in tam evakuiralo civiliste, drugih osem pa naj bi v Bra-tuncu počakalo na prvo polovico in od tam civiliste odpeljalo v Tuzlo. Varnostni svet je že zahteval povečanje Števila mirovnih enot, ki bi omogočile, da bi konvoj vendarle prispel v oblegano vzhodno-bosansko mesto. Iz Sarajeva je neuradno prispela vest, da so branilci zavzeli naselje Aerodrom, pri čemer je poveljnik vojske BiH Halilovič odlikoval dva borca za hrabrost. Francoska vlada je potrdila sodelovanje pri varovanju zračnega prostora nad BiH, obrambno ministrstvo je za uresničitev tega načrta ponudilo letala z letalonosilke Clemenceau in letala avvacs. V Rimu sta poslanca patriarha Pavla obiskala papeža. Izrazila sta presenečenje, ker je Vatikan tako nepremišljeno priznal državo BiH, ki nikoli ni obstajala. Pojasnila sta zgodovinske strahove srbskega ljudstva pred islamom. Srbska vojska je prejšnji dan napadla nekatere vasi v zadrskem zaledju, o napadih so poročali tudi z vinkovškega območja. Zadovoljna Karadič in Čurkin (Telefoto: AP) ITALIJA / POLITIKA »Zarota« proti KD: Martinazzoli omilil kritike sodnikom RIM - Petkovo stališče vsedržavnega vodstva KD, ki je izrazilo prepričanje, da je stranka žrtev zarote mafijskih skesancev in tudi nekaterih sodnikov, je naletelo v državi na val negativnih reakcij. Odmevi v tisku in v javnem ihnenju so vCeraj prisilili tajnika Mina Martinaz-zolija, da je nekoliko "popravil" zelo nerodno stališče o zaroti in rekel, da stranka relativne večine zaupa sodstvu, katerega je pozval, naj pošteno in resno opravi svojo dolžnost. Vsa pozornost političnega življenja je medtem uprta v ljudske referendume, ki bodo 18. aprila. Socialistični tajnik Giorgio Bennvenuto je položaj v državi primerjal hudi zmedi, ki tacaš vlada v Jelcinovi Rusiji in se izrekel proti predčasnim volitvam. PSI očitno upa v oblikovanje institucionalno vlado, za katero se že nekaj Časa ogreva predsednik republike Oscar Renato Altissimo (AP) Scalfaro. Kandidat za predsednika te vlade je, kot znano, predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano (DSL). Državni svet liberalne stranke je včeraj zavrnil odstop tajnika Renata Altissima, ki je dobil od sodnikov jamstveno obvestilo zaradi neke podkupovalne afere. Altissimo si je vzel nekaj dni časa za premislek. Na včerajšnjem zasedanju je vsekakor ponovil, da je popolnoma nedolžen. ) ■ ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Sodniki zahtevajo zapor za Prandinija Rimski sodniki so včeraj sodišču ministrov poslali zajeten dosje, na osnovi katerega zahtevajo zapor za bivšega ministra za javna dela Giannija Prandinija in za bivšega tajnika parlamentarne protimafijske komisije Fracesca Cafarellija. Z dvema drugima osebama ju dolžijo izsiljevanja v obtežilnih okoliščinah pri podeljevanju zakupov za javna dela. ........................stran 2... Spet farsa v tržaški občinski skupščini Tržaški župan Staffieri se je znova premislil in povedal, da ne namerava odstopiti. Srečanje upraviteljev in sindikalistov o usodi Lloyd Trie-stino se je medtem končalo brez otipljivih rezultatov. ........................stran 2... De Ferra poziva k rešitvi škedenjske železarne Če do 9. aprila ne dobi 5 milijard lir posojila, železarna ne bo mogla pravočasno naročiti premoga, kar pomeni, da bo morala konec maja, ko ji bodo zaloge pošle, ustaviti proizvodnjo. S to preprosto, a vznemirljivo ugotovitvijo je komisar de Ferra včeraj preko tiska naslovil poziv za rešitev položaja, v katerega je škedenjski obrat pripeljalo dejstvo, da je Računski dvor zavrnil odlok zakladnega ministrstva o odobritvi finančnega jamstva, ki bi železarno rešilo trenutne nelikvidnosti. ........................stran 3... Goriški Zeleni križ bo še deloval Goriškega zelenega križa ne bodo likvidirali. Tako so sklenili na včerajšnjem srečanju na Prefekturi med predstavniki različnih goriških ustanov in Dežele. V prihodnjih nekaj dneh bodo poiskali zakonske možnosti za izhod iz težavnega finančnega stanja, ki naj bi ga dokončn o uredili v nekaj mesecih. Po vsej verjetnosti bodo prodali stavbo, kjer je sedež ustanove in kjer so tudi zasebna stanovanja. ........................stran 5 .. Krasovke izpadle Namiznoteniškim igralkam Krasa Corium včeraj ni uspel podvig in so v odločilni tekmi z Verono izgubile s 5:0. Poraz istočasno tudi pomeni slovo od najvišje italijanske lige. Tak razplet je bil deloma tudi pričakovan, saj je bila vrsta Krasa daleč najmlajša v ligi, poleg tega pa je tudi edina nastopala brez tujke. .......................stran 15... Uspeh odbojkarjev Valpraporja Imse (2:3) Odbojkarji briško-štandreške ekipe Valprapor Imsa so opravili še en korak proti napredovanju v B-2 ligo. Včeraj popoldne so v Pordenonu s tesnim 3:2 premagali tamkajšnji Copat, potem ko so v nizih že vodili z 2:0. .......................stran 15... Napoli namučil Milan Milan je bil v včerajšnjem srečanju 26. kola italijanske nogometne A lige na robu drugega poraza na domačih tleh: Napoli je že vodil z 2:0, nakar se je Berlusconijevo moštvo le dokopalo do neodločenega izida (2:2). ..............................stran 17...... ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Nedelja, 4. aprila 1993 REFERENDUMI Slovenski socialisti: poziv za DA in kritike stranki GORICA - Deželno vodstvo slovenskih socialistov predlaga svojim elanom in somišljenikom, naj na referendumu 18. aprila volijo za DA. O tem je tekla beseda v Gorici na seji deželne komisije pod predsedstvom koordinatorja Rudija Pavšiča. Opredeliti se za DA, še posebno, kar zadeva volilno reformo, piše v izjavi, pomeni ubrati pot istitucionalnih reform, ki edine lahko zagotavljajo nekaj perspektiv v zdajšnjem splošnem kaosu. Ko bi na volilnem referendumu prevladal NE, bi vse ostalo po starem in težko bi bilo sestavljati vsakršno vlado oziroma večine v krajevnih upravah. Večinski sistem, tako menijo slovenski socialisti, bi obenem pomenil vzpodbudo, da bi vendarle prišlo do združevanja na levici in v samo korist naše nacionalne skupnosti, ki bi s številčnejšim zastopstvom, ob pomoči italijanskih demokratičnih sil, prej uresničila svoje upravičene zahteve. Združevanje levičarskih in laičnih sil pa je potrebno tudi ob bližnjih pokrajinskih volitvah na Goriškem in Tržaškem. Slovenski socialisti bodo tudi v tem oziru izbrali pot, ki so jo nakazali na nedavnem deželnem kongresu in to tudi v primeru, da se bo kakšna od pokrajinskih federacij PSI drugačno opredelila. S tem v zvezi so na goriškem srečanju kritično ocenili zadnje poteze deželnega vodstva, ki očitno ni razumelo, da s takšnim ravnanjem in medsebojnim obračunavanjem škoduje stranki in odtujuje socialistično bazo . Glede dogovorov med Italijo in Slovenijo o nadgradnji Osimskih sporazumov se bodo slovenski socialisti aktivno vključili v prizadevanja, da bi med levičarsko-laiCnimi silami na obeh straneh meje ustvarili skupno fronto, ki bi ta vprašanja postavila na tir gospodarskih in vsesplošnih perspektiv. Nevarno je namreč prepustiti desnici in reakcionarjem, da se edini premikajo na tej šahovnici, saj od slabših ali boljših potez bo odvisna prihodnost naše dežele in tudi same Slovenije. Nazadnje so na srečanju ocenili še zdajšnji položaj v Benečiji in s tem v zvezi pohvalili delo, ki ga v korist slovenske skupnosti opravljajo socialistični upravitelji, v prvi vrsti pa špetrski župan Firmino Marinig. V torek v Slovenskem klubu razprava o referendumih TRST - Po uspelem večeru, ki je bil prejšnji torek posvečen javni razpravi o bodočnosti tele-- vizijskih oddaj Slovencev v Italiji, se v Slovenskem klubu spet ponuja priložnost za soočanje ob aktualnem problemu. Na vrsti so namreč referendumi, za katere bomo prihodnjega 18. aprila volili da ali pa ne. Razloge in utemeljitve za izbiro enega ali drugega odgovora na volilnem referendumu nam bodo v torek, 6. t.m., zveCer ponudili predstavniki štirih strank, v katerih smo prisotni Slovenci. Vabilu Slovenskega kluba so se odzvali Martin Brecelj (Slovenska skupnost), Miloš Budin (Demokratična stranka levice), Rudi Pavšič (Socialistična stranka Italije) in Stojan Spetič (Stranka komunistične prenove). Naslov večera se nekoliko izzivalno glasi Slovenska manjšina: DA ali NE, s tem pa želi klub poudariti važnost dogodka, h kateremu smo kot italijanski državljani poklicani, da odgovorno zavzamemo jasno stališče, (dam) Segni v Vidmu, Pannella v Trstu TRST - Dva tedna pred ljudskim glasovanjem volilna kampanja za referendume postaja tudi v naši deželi nekoliko živahnejša. Danes pride v Furlaniji nekdanji poslanec Krščanske demokracije Mario Segni, lider vsedržavnega odbora, ki je dal pobudo za volilne referendume. Segni bo seveda pozval volilce, da na referendumu za izvolitev senata glasujejo DA. ZveCer pa bo na Pomorski postaji v Trstu predvolilna manifestacija gibanj, ki se zavzemajo za reformo volilne zakonodaje. Shod se bo začel ob 21. uri, glavni gost pa bo voditelj radikalne stranke Marco Pannella. Manifestacijo skupno prirejajo tržaški klub Pannella, mestni odbor za volilne referendume COREL, gibanje 54 in Demokratsko zavezništvo. Glasbeni inštrumenti TAX FREE ! pn PASCUCCI Trst Ul. Madonnina 17- Tel. 040/726868 Trgovina »Časa del Rasoio •V. Elettrico« Trg S. Benco 2 - TRST Tel. 630006 POPRAVILA: PRODAJA BRflun NADOMESTNIH pHIUPS 1 DELOV EPILADV MREŽIC IN 0 HITACHI AKUMULATORJEV GRunDiG RIM / JAVNA DELA Rimski sodniki hočejo zapor za Prandinija Dolžijo ga izsiljevanja RIM - Sodniki rimskega javnega tožilstva, ki vodijo preiskavo Anas, so vCeraj od sodišča ministrov zahtevali zeleno luC za aretacijo bivšega ministra za javna dela Giovan-nija Prandinija in bivšega tajnika parlamentarne protimafijske komisije Francesca Cafa-rellija. Oba sta obdolžena korupcije v ob-težilnih okoliščinah in v sodelovanju z bivšim generalnim direktorjem cestnega podjetja Anas Antoniom Cre-spom. Prandinijev položaj se torej zapleta, v družbi z drugimi tremi osebami pa ga trenutno bremeni že 16 posameznih obtožb za različne prekrške, iz katerih pa vsekakor izhaja, da so obdolženci za dodelitev številnih zakupov javnih del, predvsem cestnih, zahtevali in prejeli okrog 25 milijard lir podkupnin. Del obsežnega dosjeja, ki so ga rimski sodniki včeraj naslovili na sodišče ministrov, pa zadeva tudi švicarski bančni račun, katerega lastnik naj bi bil prav Prandini. Kljub njegovemu zanikanju, so sodniki sedaj dokoC-no ugotovili podpis na računu in identificirali vse tiste, ki so polagali nanj. Nabolj radodaren je bil pri teh pologih podjetnik Antonio Saldi, ki naj bi bil položil kar poldrugo milijardo lir. Naslovnik računa naj bi vsekakor bil nek švicarski državljan, katerega istovetnost sedaj ugotavljajo sodniki. Z zahtevo po Pran-dinijevem arestu pa preiskava na njegov račun še ni končana. Medtem naj bi namreč sodniki odkrili še druge »zbiralce« podkupnin, ki naj bili po pričevanjih veC kot sto podjetnikov nabrali kup milijard lir. Iz dela rimskih preiskovalcev je vsekakor izšel pravi pravcati sistem, s katerim so obdolženci iz podeljevanja zakupov iztržili občutne dobičke. Giovanni Prandini je ob včerajšnji novici izdal tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da so indiskretnosti na njegov račun, ki prihajajo v soboto popoldne z rimskega tožilstva že tradicija in da zato še enkrat potrjuje, da ni nikoli zahteval in niti prejel ničesar. Bivši minister zaključuje noto s trpko ugotovitvijo, da se »še preden bi bila avtorizirana kakršnakoli preiskava, že jemljejo kot dejstvo trditve, ki nimajo nobene stvarne osnove«. POLITIKA / TRŽAŠKI VOZLI Trst: spet farsa v skupščini PSI končno zapušča upravo Župan Staffieri (LpT) se je znova premislil in ne bo več odstopil Sandor Tence TRST - Tržaški listar-ski župan Giulio Staffieri se je znova premislil. Pred nekaj dnevi je napovedal odstop, vCeraj pa je spremenil mnenje in sklenil ostati na krmilu iz dneva v dan šibkejše in hirajoče občinske uprave, v kateri se zavezniki ne morejo več sporazumeti o ničemer. PredsinoCnjim je potapljajočo se barko zapustil odbornik za šport, socialist Roberto De Gioia, ki protestira zaradi zamud pri gradnji nove športne palače. Politično nezaupnico županu napoveduje socialistična stranka, ki je doslej v ključnih trenutkih vedno podpirala Listo za Trst, s katero jo še veže tudi volilno zavezništvo za parlament. Na osnovi tega dogovora sta bila v Rim izvoljena skrajni nacionalist Giulio Camber in senator Arduino Agnelli, ki ima sicer izkaznico PSI, a je v marsičem zelo blizu stališčem Liste. Tržaški socialisti sedaj konCno priznavajo polom Staffierijeve uprave in istočasno tudi popolno neučinkovitost Camberjevega dela v rimski vladi, kot jasno dokazuje dramatična kriza, ki pesti pomorsko družbo Lloyd Triestino. Prvič pa PSI odkrito govori o možnosti oblikovanja novega občinskega odbora, ki bo številne tržaške vozle reševal brez demagogije in brez volilnih namenov. Nova občinska uprava predstavlja zadnjo možnost za preprečitev razpusta občinskega sveta in predčasnih volitev. Za alternativno koalicijo sedanji nacionalistični in neučinkoviti upravi se potegujejo Demokratična zveza, zeleni, Slovenska skupnost, Severna liga, Komunistična prenova, republikanci in - od vCeraj - tudi vsaj nekateri socialisti. Te stranke so še brez skupnega programa, v vsakem primeru pa imajo za sabo premajhno število svetovalcev. Za koalicijo brez desnice je zato nujno potreben pristanek Krščanske demokracije, ki je doslej - podobno kot socialisti - tiho in pasivno sprejemala vse odločitve LpT. Sedaj je skrajni Cas, da tudi krščanski demokrati prevzamejo svoje odgovornosti. Ge ne bo pogojev za novo upravo, naj stranke dajo besedo volilcem. In to že jeseni, ker vsako nadaljnje vztrajanje pri županu Staf-fieriju bi bilo za Trst naravnost pogubno. Še zadnji poskusi za rešitev Lloyda TRST - Pomorski družbi Lloyd Triestino se, kot kaže, žal bijejo zadnje ure. V teku pa so še nekatere skrajne akcije za preprečitev najhujšega. Deželna vlada bo jutri najbrž enkrat za vselej pojasnila svoje namene glede vloge, ki bi jo pri rešitvi Lloyda lahko igrala finančna družba Friulia. V sredo pride vsekakor v Trst minister za prevoze Te-sini. Vladni predstavnik se bo sestal s krajevnimi upravitelji, z voditelji pomorske družbe in tud s sindikalnimi organizacijami. Včerajšnji politični vrh (na sliki KROMA) na Občini, ki ga je slical žu- pan Staffieri, se je končal brez stvarnih r®' zultatov. Predstavnik1 delavcev Lloyda, ki tvegajo izgubo delovnega mesta, ne zaupajo vec vodilnim politikom iu posebno ne vladnemu podtajniku, Tržačanu Camberju, ki je na vsedržavni ravni odgovoren za trgovsko mornaric0. PODKUPNINE / »ZLATI« ODPADKI Neapelj ob tajnika DSL Podkupnine za Modugna? Knatavforje osumljen, da je prejel 500 milijonov lir V Mantovi so zaslužke od odpadkov pošiljali v Lugano Zgoraj Vincenzo D'Urso (PSI), spodaj pa Benito Vi-sca (DSL) (telefoto AP) MILAN, NEAPELJ - Poleg običajnega jamstvenega obvestila za Citaristija (25. po vrsti) in Craxija (14.) so milanski sodniki v okviru preiskave o podkupninah izdali še nekaj nalogov na račun parlamentarcev, katerih imena pa še niso znana. PaC pa se je izvedelo, da se je v njihovih dosjejih nepričakovano pojavilo tudi ime znanega kantav-torja Domenica Modugna, ki naj bi ga bil sodnikom »zatožil« zaprti socialdemokrat Roberto Buzio. Po njegovem pričevanju naj bi pevec prejel 500 milijonov lir za koncerte, ki jih je imel med volilno kampanjo na shodih PSDI. Na listah te stranke so namreč kandidirali tudi radikalci, zato hočejo preiskovalci preveriti, ali je Modugno prejete vsote nato predal Radikalni stranki in tako morebiti kršil zakon o finansiranju strank. Radikalci so to možnost zavrnili in podčrtali, da so bile kandidature posamične. V naelektrenem Neaplju je vCeraj prišlo do nove epizode v okviru preiskave o privatizaciji občinske službe za odvažanje odpadkov. Za rešetkami se je znašel pokrajinski tajnik DSL Benito Visco, ki je obdolžen korupcije in zlorabe službenega položaja. Visco je bil v letih neapeljske levičarske uprave komunističnega župana Maurizia Va-lenzija odbornik za finance, do lanskega podjetja pa je bil deželni sekretar Zveze zadrug. »Zlate« odpadke so imeli tudi v Mantovi in vCeraj je prišlo na dan, da so dobički od tega sicer ne ravno dišečega, a donosnega posla, redno odhajali cez mejo v švicarske banke. V nekem kreditnem zavodu v Lu-ganu so sodniki odkrili tri tekoče račune, ki so jih odprli bivši predsedniki konzorcija za ekologijo (CIME): Maurizio Ottolini (KD), Alfredo Gallerani (DSL), ki sta oba v zaporu, in upravitelj Alessio Ahati. Med ostalimi včerajšnjimi podkupninskimi novicami naj omenimo še aretacijo funkcionarja administrativnega tajništva PSI Vincenza D’Ursa, ki ga rimski sodniki dolžijo sodelovanja pri izsiljevanju podjetja Emit za izplačilo treh milijard lir podkupnin za posodobitev pristanišča v Manfredonii. Močan požar preplašil Mačkoljane TRST- Pod MaCkolja-mi v dolinski občini se je vCeraj proti večeru razširil požar, ki je v glavnem zajel gozdnato področje. Gasilci so prve klice zaceli prejemati okoli 18. ure, proti Mačkoljam pa so se poleg gasilcev odpeljali Se gozdni Čuvaji in dani prostovoljne gasilske službe. Po nekajurnem prizadevanju požara niso ugnali, vendar pa je v glavnem gorelo grmičevje, kar je med drugim povzročalo precejšen dim. Po zagotovilih gasilcev požar sploh ni ogrožal naselij, ker se je razvil nad cesto proti Mačkoljam. PIRAN / OB ODPRTJU RAZSTAVE BRATOV BEVČAR Srečanje goriških Slovencev z italijansko skupnostjo v Piranu Stike med manjšinama je potrebno okrepiti Pozdrav predsednika italijanske skupnosti v Piranu Stefana Luša TRST / PODKUPNINE Seghene (PSI) na prostosti Bivši tržaški odbornik naj bi priznal, da je sprejel 20 milijonov lir TRST - Bivši tržaški občinski odbornik socialist Augusto Seghene je od vCeraj spet na prostosti: preiskovalni sodnik D’A-mato je namreč preklical odlok o hišnem priporu. Segheneja so aretirali 18. marca pod obtožbo, da je sprejel podkupnine, ko je bilo treba odločati o dodelitvi del pri izgradnji Čistilne naprave v Zavljah. Kot kaže, je socialistični predstavnik priznal, da je sprejel 20 milijonov od Giuseppeja Zaccherije, predsednika družbe Eco-logia iz Milane, ki si je tudi pridobila pravico, da s podjetjem Cividin gradi Čistilno napravo. Tako pridobljeni denar naj bi Seghene uporabil za volilno kampanjo, kar po tolmačenju njegovih odvetnikov pomeni, da jih ni uporabil v osebne interese. V hišnem priporu pa sta še vedno tržaški gradbenik Mario Cividin, proti kateremu so izdali dva odloka o preventivnem priporu, in pa Doriano Del Monaco, ki je projektant čistilne naprave v Zavljah. Prvi je seveda v Trstu, medtem ko so drugega po začetnem arestu, ki ga je preživel v tržaškem zaporu, prepeljali v Ferraro. Augusto Seghene GORICA - Na sedežu Unije Italijanov “Giusep' pe Tartini” v Piranu je do konca meseca odprta razstava bratov Silvana 111 Nadje Bevčar, ki so jo ° prli ob priložnosti sre Čanja, ki ga je tamkajšnja manjšinska skupnos imela z goriškim zasto pstvom Slovenske kultur no-gospodarske zveze, Zveze slovenskih spor nih društev in Zveze slo venskih kulturnih druS isti ena st-3 je nosilo lje - se je o mizo, na Pavšič, Vih 3 Peric in orisali loškega irij. ranu je Dojnern iki med lijansko ireC vse da sta t stru- i zreži-obeh ksnim icrtu ia ka- jKEPENJSKA ŽELEZARNA / KOMISAR DE FERRA SPROŽIL UPRAVIČEN ALARM H KRAŠKA GORSKA SKUPNOST / SKUPSCINTTh Trenutna nelikvidnost lahko postane usodna Oo 9 aprila potrebnih 5 milijard Hrza naročilo premoga Zaradi trenutne nelikvidnosti skedenjska železarna tvega, da bo konec maja morala prekini-1 Proizvodnjo: to vznemirljivo vest je izredni komisar podjetja, prof. knempaolo de Ferra vCe-ral sporočil tisku in ga ZaPr°sil, naj podpre njrzliCna prizadevanja njegove uprave, da bi se |e) katastrofi izognili. Zogniti se ji je namreč mogoče, in sicer tako, da železarna do 9. aprila najde posojilo v znesku milijard lir. Toda pojdimo po vrsti. • Medministrski odbor Za industrijsko progra-miranje (CIPI) je 23. decembra lani odobril komisarjev program do 30. junija letos, na osnovi katerega je zakladno ministrstvo železarni pode-u° finančno jamstvo za okrog 30 milijard lir, po-rebnih za nemoteno Proizvodnjo. Toda kacunski dvor odloka ni registriral, pac pa ga je yrnil ministrstvu z zah-ev° po dodatnih poja-snilih. Medtem je likvid-nost v skedenjskem Podjetju posla in ker ni Pričakovati, da bi bil ministrski odlok registriran v nekaj dneh, se je žele-Zarna znašla v bre-izhodnem in povrhu Se Pnradoksnem položaju: manjka ji 5 milijard lir, i1 )ih mora položiti v 7®nko, da bi lahko iz odplula ladja s to- Vlasta Bernard vorom premoga za koksarno, ki ji zaloge odločno pohajajo, po drugi strani pa ji odjemalci za že prodano blago dolgujejo okrog 40 milijard lir, ki pa jih bo lahko postopoma iztržila komaj v teku naslednjih treh mesecev. To torej pomeni, da bo komisarska uprava na vsak način plačala vse dobavitelje dobrin in storitev in da je torej problem samo v trenutni nelikvidnosti, ki je ministrsko jamstvo ni uspelo pravočasno odpraviti in ki železarni ne dovoljuje, da bi naročila premog pred 9. aprilom. Naročila po tem datumu bi namreč premog zagotovila Sele konec junija, medtem pa bi morali koksarno ugasniti (zaloge zadostujejo le do konca maja), kar bi moCno, Ce že ne usodno škodovalo vsem proizvodnim napravam, povrhu pa bi brez dela ostalo okrog 950 oseb. To je torej v strnjenih obrisih ozadje, ki ga je včeraj na tiskovni konferenci pojasnil komisar de Ferra ob tehnični pomoči generalnega direktorja podjetja Paola Feli-ceja, in ki dejansko tvega privesti do paradoksa, da bo morala železarna najprej upočasniti in do konca maja tudi dokonč- no ustaviti proizvodnjo. Posledice bi bile, kot reCeno, resnično katastrofalne. Poleg omenjenih 950 delovnih mest, bi to privedlo do ukinitve vseh manjših dejavnosti, ki so vezane na skedenjski obrat,, povrhu pa bi njegovi upniki iz obdobja pred uvedbo komisarske uprave izgubili vsako upanje za povračilo dolgov. Edino možnost za njihovo vsaj delno povračilo bi namreč prinesla prodaja železarne, ki ima - pravi de Ferra - v sedanjih razmerah veliko vrednost, medtem ko s hladnimi pečmi komercialno ne bi bila zanimiva niti za prodajalce starega železa. Razočaranje bi bilo Se toliko večje - dodaja - ker se razmere na evropskem tržišču jekla obračajo na bolje in ker je Skedenjski obrat pravi dragulj, moderen, z novo koksarno, pristaniščem in odlično strateško lego. V osmih mesecih izredne uprave je železarna prodala vso proizvodnjo jekla in skrčila je primanjkljaj iz preteklih poslovnih dob, ki bi se lahko po predvidevanjih do konca leta skrčil celo za 25 odstotkov. Posebno poglavje je električna centrala na obrabljeni plin, za katero je že pripravljen projekt za prestrukturiranje, na osnovi katerega bi lahko proizvedla 130 megavvatov električne energije. Zanjo se poleg italijanskih zanimajo tudi potencialni kupci iz ZDA, seveda pa bi jo bilo mogoče prodati le pod pogojem, da železarna nadaljuje s proizvodnjo. Nenazadnje pa gre v tem kritičnem trenutku spomniti tudi na pomen, ki ga ima železarna za ožje in širše okolje. Komisarska uprava je v ta namen izdelala posebno Studijo, iz katere izhaja, da železarna letno omogoča 48, 9 milijarde lir zaslužka krajevnim gospodarskim strukturam, 6 milijard deželnim, 22, 3 milijarde pa zasluži z njo država, kar skupaj znese veC kot 77 milijard lir in prevedeno v zaposlenost pomeni okrog 450 delovnih mest. Zaprtje železarne bi to bogastvo dokončno pokopalo, saj specifičnost železarske dejavnosti ne omogoča njeno nadomestitev, medtem ko bi popolno izkoriSCenje zmogljivosti skedenjskega obrata zaslužek v krajevnem in deželnem merilu dvignila Se za dodatnih 25 milijard lir. Bodo ti argumenti pristojne dejavnike prepričali, da v nekaj dneh najdejo izhod pred katastrofo? Na zatožni klopi nesprejemljivo krčenje pristojnosti Kraška gorska skupnost bržkone doživlja najtežje trenutke v svoji zgodovini. Dežela grozi, da bo Se pred 23. aprilom, ko bo zapadel zakonodajni mandat skupščini, odobrila z vseh strani osporavani zakonski osnutek za preoblikovanje gorskih skupnosti. Prav KGS bi tako utrpela nepopravljivo ozemeljsko okrnitev, saj bi z izključitvijo goriskih občin ter goratega območja tržaške in dolinke občine zadali tej ustanovi smrtni udarec. Ta manever pa nikakor ne bi prispeval ne k racionalizaciji upravljanja goratih predelov, niti ne bi zagotavljal večje funkcionalnosti, kot to predvideva zakon 142, na katerega se sklicuje deželna vlada. Obenem pa bo vsak cas stopil v veljavo ustavni zakon, ki priznava deželi skoraj neomejene pristoj-noti pri urejanju okolja in prostorskem načrtovanju. Na petkovi skupščini v Športnem centru v Vižovljah je predsednik Ivan Sirca Se enkrat ostro obsodil tako vizijo upravljanja teritorija, saj je KGS edina nadobcinska in pred- Boris Simoneta stavniska ustanova, ki dosledno SCiti interese celovitega in homogenega kraskega območja. Poskus, da bi uresničili kraški park, ki naj bi ga upravljali ljudje, ki s kraško realnostjo nimajo nic skupnega, je nesprejemljiv in ga morajo politične sile . preprečiti. Usoda Kraške gorske skupnosti visi takorekoc na nitki, obstaja resna nevarnost, je poudaril Sirca, da je bila v petek zadnja seja te ustanove v taksni sestavi. Vendar pa v primeru zasuka v nezaželeno smer bo treba podvzeti vse potrebne korake, zato ni izključeno sklicanje izrednega zasedanja in izvedba odmevnih protestnih pobud. Glavna skupščina KGS je v petek preklicala sklepe za dodelitev petih prispevkov v višini kar 481 milijonov lir, ker niso bile uresničene pobude, za katere so pred Časom namensko dodelili sredstva na podlagi deželnih zakonov. Zadrugi s Kontovela so Črtali prispevek 140 milijonov lir za infrastrukturno ureditev (verjetno bodo dodelili nov prispevek iz sred- stev zakona St. 16 o razvoju Krasa). Športnemu društvu Mladina iz Križa so preklicali prispevek 70 milijonov, kulturnemu društvu Rovte-Kolonkovec pa 100 milijonov lir, ker nista v predpisanem roku našli lokacijske rešitve za svoj sedež. Iz sredstev za podporo kmetijskim pobudam so Črtali prispevek 81 milijonov li za uresničitev centra za komercializacijo kmečkih pridelkov zadrugi Kriški breg, ki so jo medtem razpustili, gozdna zadruga s Pa-dric pa je ob 90 milijonov lir, ker ni uresničila načrtovanega hleva. Vsa ta neizkoriščena sredstva pa bo KGS namenila za druge so-cioekonomske pobude na teritoriju. Predsednik Sirca je tudi sporočil, da so kmetijski podjetniki predložili kar 49 prošenj za naložbe v kmetijskem sektorju. Razpoložljivih je 900 milijonov lir, medtem ko bi za uresničitev predloženih projektov bilo potrebnih keu 6, 4 milijarde lir. Pristojna komisija, ki bo v Šestdesetih dneh proučila prošnje, prav gotovo ne bo imela lahkega dela. ^OPČINE / SPOMINSKA SVEČANOST Obletnica usmrtitve 71 talcev SDGZ / OBČNI ZBOR TRGOVCEV NA DROBNO Priložnost za razmislek o nadaljnjem razvoju Občni zbor sekcije za trgovino na drobno SDGZ bo jutri ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SSK Slovenska skupnost obsoja demagogijo Slaffierija in Camberja Poziv Kraševcem, naj ne nasedajo vabljivim načrtom naravovarstvenikov Strahote nacifašizma ne smejo iti v pozabo in Mdi zato bi morali področje openskega stre-hsca spremeniti v park nriru: to sta gesli letošnje proslave ob obletnici ustrelitve 71 talcev, ki bo danes popoldne ob 15. uri na openskem strelišču. Spominsko svečanost kot vsako leto tudi letos Prirejajo Vsedržavno združenje partizanov Italije VZPI-ANPI, Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih Preganjencev ANPPIA m Vsedržavno združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED; na njej bosta govorila predsednik VZPI-ANPI za FJK rederico Vicenti in rav- natelj Narodne in Studijske knjižnice Milan Pahor. Na slovesnosti bo sodeloval openski moški pevski zbor Tabor, predsedoval pa bo Drago Gorup. Letos poteka že 49. obletnica usmrtitve 71 talcev, ki so padty pod fašističnimi streli, kar pomeni, da nas od krvavih dogodkov ločuje že skoraj pol stoletja. Vendar pa - kot opozarjajo organizatorji današnje komemoracije -so načela, v imenu katerih so umrli, Se vedno teptana. Istočasno pa dogodki, ki se krvavo odvijajo v naši neposredni bližini, Se vedno kruto pričajo, da vojne grozote ne pripadajo le zgodovini. Jutri ob 19.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu občni zbor trgovcev na drobno, včlanjenih v Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki bo tudi zadnji sekcijski zbor pred plenarnim občnim zborom Združenja, ki bo v nedeljo, 18. aprila na tržaškem velesejmu. Sekcija za trgovino na drobno je ena najmnožičnejših in najbolj tradicionalnih v okviru Združenja, saj s svojim članstvom pokriva skoraj vse trgovske branše, od prodajaln z živili, sadjem in zelenjavo, splošnih marketov, drogerij, cvetlicam, trgovin s tehničnimi in kmetijskimi izdelki, gradbenim materialom in železnino do trafik, papirnic in knjigam, trgovin s tekstilom, konfekcijo Davorin Devetak itd. Prisotnost slovenskih trgovin je Se zlasti kapilarna v predmestnih predelih, v okoliških občinah pa celo prevladujoča. Kot znano, doživlja tržaška trgovina globoko krizo, v prvi vrsti zaradi radikalno zmanjšanega priliva kupcev iz bivše Jugoslavije, ki jih niso ustrezno nadomestili številni avtobusi iz vzhodnih držav, ki z občutno premajhno kupno moCjo ne morejo zadovoljiti apetita veC kot 6.000 trgovskih obratov v Trstu. Na notranji fronti pa je v teku drastičen proces preustroja italijanskega distribucijskega sistema, ki se po vzom ostalih razvitih gospodarstev kaže v velikem porastu veleblagovnic in trgovskih središč na škodo tradicionalne krajevne drobne prodaje. Teh žgočih in bolečih vprašanj pa - po mnenju dosedanjega predsednika trgovcev SDGZ Egona Medena - ne gre demonizirati, pac pa se z njima realistično soočiti in -bolj kot Čakati na pomoC z vrha - odgovoriti na ta in druge izzive z lastnimi močmi in z jasno perspektivo za prihodnost. O tem se bo vsekakor izrekla skupščina trgovcev, ki bo izvolila tudi nov odbor sekcije in izpolnila ostale statutarne obveznosti. Vsi naši, včlanjeni in nevclanjeni trgovci so toplo vabljeni, da se te pomembne stanovske manifestacije udeležijo. Pokrajinski izvršni odbor SSk, ki se je sestal pod vodstvom podtajnika Petra Močnika-, je obsodil demagogijo župana Staffierija in podmini-stra Camberja. Le-ta ni na svojem visokem položaju v upravi države uspel napraviti ničesar za mesto, ki ga je izvolilo, saj je tržaški Lloyd v likvidaciji, kljub podministru za prevoze. Nasprotno je Camber v svoji protislovenski ihti zašel v popolno nasprotje s svojim ministrom, ko je zahteval, da se zamrznejo posojila Sloveniji za avtoceste. S tem je Camber hotel zadati dodatni udarec obmejnemu gospodarstvu in razvoju Trsta, ki lahko napreduje samo v sodelovanju s svojim naravnim zaledjem, kamor spadata OPČINE / POBUDA OBČINSKEGA ODBORNIŠTVA ZA OKOLJE Stekla akcija za čiščenje Krasa Organizatorji si obetajo, da se bo danes akcije udeležilo večje število prostovoljcev Odnos d Prav o— Zanimivim rilizacijskt skupnosti. test - sode “edvomi Ca je trža “kolje Ro; delovanji Pino Sar se je za daljeval, zborno i nahprij Prostovoljci med včerajšnjim čiščenjem kraških gmajn (Foto Križmančič/KROMA) V KATALONIJI / NAVZOČ TUDI MO SSK Seminar o odpiranju mej in o manjšinah v Evropi Včeraj se je v katalonskem pirenejskem središču Planoles začel velikonočni seminar Mladine Evropskih narodnostnih skupnosti (MENS). Srečanja, ki ga letos pripravlja katalonska organizacija Center d’Estudis ju-venils Nicolau d’01wer, se udeležuje tudi delegacija Mladinske sekcije Slovenske Skupnosti, ki se že od srede mudi v Kataloniji. Sestavljata jo odgovorni za mednarodne zadeve Peter Rustja ter Stefan Pahor. Tema letošnjega srečanja so učinki odpiranja mej na vzhodu in manjšine v Evropi. Prisotnih je približno 80 mladih v zastopstvu 15 evropskih manjšinskih skupnosti. Po seminarskem delu in delu po skupinah se bodo udeleženci odpravili tudi na obisk katalonskih institucij (med drugim katalonske televizije in deželne uprave) ter zanimivosti Barcelone. Na koncu seminarja bodo na vrsti statutarne volitve v vodstvene organe MENS-a. V preteklih dneh se je delegacija MS SSk srečala v Barceloni s predstavniki nekaterih katalonskih mladinskih organizacij ter obiskala ustanove, ki skrbijo za uveljavljanje in promocijo katalonskega jezika v javnosti. tudi Slovenija in Hrvaška. Camberjeva delitev politikov, ki so protestirali zaradi njegovega zadržanja, na prijatelje in neprijatelje - kamor očitno prišteva tudi sebe -Slovencev, diši po rasizmu in nazadnjaštvu. Glede že večkrat napovedanega odstopa župana, SSk vabi demokratične sile, naj nehajo podpirati ta odbor in naj oblikujejo novega, ki bi predstavljal zdrave sile tega mesta. Govor je bil tudi o nedavni polemiki med predstavniki kraških lastnikov in naravovarstveniki, ki pobirajo podpise za ustanovitev mednarodnega parka na Krasu. SSk vabi ljudi, naj ne nasedajo navidezno vabljivim načrtom, saj je kraški park po oceni SSk le vinkulacija v škodo lastnikov - v glavnem Slovencev - ki tvegajo visoke globe tudi pri oranju njive ali sečnji drvi, medtem ko nihče ne preganja in kaznuje brezobzirnih nedeljskih izletnikov. Govoriti o gradbenem spekulantstvu kraških lastnikov je naravnost smeSno, ko občina Trst onemogoča tudi popravilo starih hiš. SSk z zadovoljstvom ugotavlja, da se je Slovenija pri pogajanjih za posodobitev Osimskih sporazumov trdno zavzela za zaščito naše manjšine. Glede reševanja problematike nepremičnin optantov, gre za notranji problem Slovenije, ki se neposredno tiče njene suverenosti. Tudi na Tržaškem, poudarja SSk, do lani tujci niso imeli možnost prostega nakupa nepremičnin. NOVICE Jutri na Pomorski postaji simpozij DSL o nacionalizmu in nacionalni identiteti Na Pomorski postaji bo jutri (začetek ob 10. uri) celodnevni posvet o narodni identiteti in o nacionalizmu, ki ga prireja Demokratična stranka levice. Aktualno konferenco bo uvedel Stelio Spadaro, elan deželnega vodstva DSL, v razpravi, ki se bo nadaljevala popoldne ob 15.30, so med drugim najavljeni tudi posegi senatorja Darka Bratine, voditeljice Istrske demokratske Diete Loredane Boljun Debeljuh, direktorja Instituta Gramsci Giuseppeja Vacce, elana vsedržavnega vodstva DSL Piera Fassina, zgodovinarjev Massima Salvadorija, Giorgia Negrellija in Gianpaola Valdevita in številnih drugih osebnosti. Med gosti iz tujine pa velja omeniti Petra Bekeša (SDP) iz Slovenije ter Attila Maszasa, predstavnika madžarske socialistične stranke. Prireditelji poudarjajo pomen dejstva, da je simpozij v Trstu, se pravi v mestu, kjer se je želja po nacionalni identiteti nemalokrat sprevrgla v nacionalizemnajprimemo, da se tega vprašanja loti brez shematičnih predstav in manihejstva. Danes dopoldne shod Edinosti Društvo Edinost prireja danes med 11.30 in 12.30 na Trgu Unita 40. protestno zborovanje za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji. Društvo Edinost je včeraj poslalo predsedniku republike Scalfaru (in v vednost še nekaterim visokim državnim predstavnikom Italije, ES in Slovenije) odprto pismo v zvezi z rabo slovenščine v javnosti in tudi s prepovedjo javnih manifestacij na glavnem mestnem trgu. Predavanje prof. Merkuja o skladatelju Mariju Kogoju Pred kratkim je prof. Ivano Cavallini organiziral pod pokroviteljstvom CCA zanimivo predavanje v sklopu ciklusa konferenc z naslovoom »Srečanje z glasbo danes«. Prof. Pavle Merku je predaval na temo »Marij Kogoj: perspektive za bodočnost«. Svoje predavanje je osnoval na podlagi biografskih dogodkov Kogojeve življenjske poti. Posredoval nam je, vzporedno s kronološko predstavitvijo življenjskih podatkov, tudi krajše analitične trenutke nekaterih Kogojevih skladb, kot npr. Otroških pesmi. Predavatelj je omenil Kogojevo sodelovanje z goriškimi futuri-sti v letih ’20, ki nakazuje miselno odprtost slovenskega skladatelja do sodobnih umetniških smeri. Merku pa je želel v večji meri poudariti Kogojev problem materinskega lika, ki je po predavateljevem mnenju vzrok Kogojevih psiholoških problemov. Opera »Cme maske« (iz katere smo poslušali tudi krajši odlomcek) bi lahko pomenila duSevno bolehnemu Kogoju katartiCni trenutek, v katerem bi lahko premagal svoj pereči problem. Obstoj te duševne more v Kogojevi osebnosti je potrdil tudi slovenski psihiater Kostnapfel, ki je pregledal bolanega Kogoja. Prav v zadnjem življenjskem odseku, ko je bolezen že prevladala, lahko izsledimo perspektive za bodočnost; iz tega obdobja izhajajo se nepoznana dela, ki bodo, po Merkujevem mnenju, izvedena in natisnjena v teku nekaj let. Predavanje je bilo namenjeno širši publiki, ki se sicer ni polnoštevilno udeležila, ampak tudi glasbenikom, ker je poleg znanih podatkov odprla nove poti do Kogojeve zadnje umetniške produkcije. (Luisa Antoni) Gliserja do slovenske in hrvaške obale Kljub temu, da smo po koledarju že v pomladi, nas hladno in slabo vreme opozarjata, da temu ni tako. No, razne dejavnosti pa ne gledajo, na vreme, temveč bolj na datume. Tako je v petek odplul iz Portoroža za Benetke gliser »Prince of Veni-ce«, ki bo vzdrževal to zvezo ob petkih, sobotah in nedeljah vse tja do oktobra. Odhod prvega gliserja je bil iz Portoroža ob 7.45, v poletnem Času bodo uro odhoda prestavili na šesto zjutraj. Včeraj pa je iz naSega pristanišča odplul gliser Marconi, ki bo vzdrževal zvezo med našim mestom, s postanki v Piranu, Umagu, Poreču, Rovinju, na Brionih in na Malem Lošinju. Gliser bo vozil na tej progi ob ponedeljkih, sobotah in nedeljah, na Brionih pa se bo ustavljal ob sredah in Četrtkih. Pretekla leta sta bili obe progi, tako proga iz Portoroža do Benetk, kot proga gliserja Marconi od Trsta vse do Malega Lošinja rentabilni, saj sta imeli vedno zadostno število potnikov. Zainteresirani si nadejajo, da bo tudi letos tako, posebno v poletni sezoni. (N.L.) Primorski dnevni Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382,'fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061 -322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov . Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 UT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT. plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodiSCu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Nedelja, 4. aprila 1993 NA SEJI ZDRUŽENJA AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB Poziv k enotnosti demokratičnih sil 50-letnica Partizanskega dnevnika Proslavljanje letošnjih petdesetletnic iz zgodovinskega obdobja protifašistične vstaje in narodnoosvobodilnega boja tako pri nas v Italiji in v naši deželi kot v Republiki Sloveniji, je bila osrednja tema petkovega sestanka odbora Združenja aktivistov in vojaških invalidov NOB na Tržaškem. Člani odbora so se seznanili z vsebino pogovorov, ki jih je imela na svojo željo delegacija SKGZ s priključenimi predstavniki Združenja na srečanju s predsedstvom Združenja zveze borcev NOV v Ljubljani. Na tem srečanju so predstavniki ZZB Slovenije seznanili predstavnike SKGZ in Združenja s programom proslav, ki jih pripravljajo v Sloveniji in ki se bodo vrstile skozi vse leto, osrednja proslava pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike pa je načrtovana za 12. september v Novi Gorici. Večje proslave bodo Se v povezavi z ZZB NOV Hrvaške na Rabu, kjer je bilo med italijansko okupacijo najhujše taborišče za civilne internirance iz Slovenije in deloma Hrvaške s tisoči umrlih, potem v Gonarsu, kjer bo osrednja svečanost v počastitev umrlih slovenskih in drugih inter- nirancev tudi v drugih taboriščih Severne Italije, oktobra pa bo proslava v Kočevju v počastitev sklepov kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda, ko so bili postavljeni temeljni slovenski državnosti in sprejet sklep o priključitvi Slovenskega Primorja matični državni skupnosti. Predstavniki SKGZ in Združenja so, kar se tiče zamejstva poudarili, da se bomo v našem zamejstvu vključevali v vse osrednje proslave, tako v tiste v Italiji (25. april, padec fašizma 19. julija in drugih) v okviru Vsedržavne zveze partizanov Italije in drugih antifašističnih organizacij, kot tiste v Sloveniji, s posebnim poudarkom pa bi tako na Goriškem kot na Tržaškem proslavili 50-letnico rojstva Partizanskega dnevnika, predhodnika povojnega Primorskega dnevnika. Zamišljeni sta dve, morda tudi tri večje prireditve na Goriškem, na Tržaškem in po možnosti v cerkljanski vasici Zakriž, kjer je Partizanski dnevnik zagledal luC sveta 26. nov. 1943. Osrednje proslave bi spremljale Se razstave o partizanskem tisku, kulturne in športne prireditve in podobno. Pozabiti ne bi smeli niti na dejstvo, da je prav tako novembra 1943 zaCel v vzhodni Benečiji izhajati partizanski list »Matajur«, predhodnik današnjega Novega Matajurja, in še na vrsto drugih obletnic. Odbor Zruženja aktivistov in vojaških invalidov NOB je nato na kratko razpravljal še o prilagoditvi statuta Zveze vojaških invalidov NOB veljavnim zakonskim normam, ni pa mogel in smel tudi mimo obravnave sedanjega izredno nevarnega političnega in družbenega položaja v Italiji, ko so v političnem in družbenem kaosu zaradi korupcij vladajočega sistema možne vsakov-stne avanture protidemokratičnih in protiustavnih sil, za kar je dokaj značilno škvadri-sticno divjanje v preteklih dneh v Rimu in v Neaplju, do Česa podobnega pa lahko pride tudi drugje, ne nazadnje tudi pri nas. Odbor Združenja je odločno obsodil take namene in menil, da je v sedanjih razmerah še bolj kot doslej nujna največja enotnost in budnost vseh resnično demokratičnih in protifašističnih sil mimo vsakih partikularistic-nih oz. strankarskih ločevanj, (-en) Oljčne vejice pripravljene Na Proseku in Kontovelu je Se živa tradicija, da starejše ženske pripravljajo oljčne vejice za današnjo oljčno nedeljo. Štefanija Sardoč s Proseka (na sliki Maria Magajne) to dela že od mladih let s posebnim veseljem in z veliko veščino. SKD BARKOVLJE vabi na Predstavitev mašUbtllclcl VfclbCcl Pevci zbora A. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot bodo izvajali MASO V ES-DURU - Organist: Stefan Bembi PREDSTAVITEV prof. Zorko Harej - Marija FerletiC. Danes, 4. aprila, ob 19. uri v barkovljanski cerkvi OnaS/s/acfo/ed/ so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami □ velik senčnat vrt 0 prostorno parkirišče Shajališče poznavalcev pravega domačega sladoleda VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 4. aprila. 1993 CVETNA NEDELJA Sonce vzide ob 6.39 in zatone' ob 19.37 - Dolžina dneva 12.58 - Luna vzide ob 17.02 in zatone ob 4.58. Jutri, PONEDELJEK, 5. aprila 1993 VINCENC VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1009,5 mb narašča, veter 16 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 45 km na uro, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, padlo je 0,2 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE:.Giaco-mo Agosta, Stefania Sol-lazzi, Giorgio Cassotta, Giulio Gasparo, Mauro Morrone, Giulia Beneri-cetti, Marco Telese, Eriča Gotti, Edoardo Zuzich, Annachiara Česen. UMRLI SO: 34-letni Bruno Clarich, 67-letna VVanda Pellaschiar, 88-let-na Sofia Besednjak, 66-let-na Maria Sfreddo, 77-let-na Giuseppina Blasone, 79-letna Santina Ersettigh, 79-letna Maria Ban, 56-letna Miranda Pacor, 94-letna Gisella Donda, 69-letna Anna Trobec, 67-letna Teresa Carriero, 80-let-na Lidia Ursini, 95-letna Erminia Olivo, 82-letni Ugo Rivoli, 83-letna Vetu-lia Verlinghieri. 12 LEKARNE Nedelja, 4. aprila 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (300940), Miramarski drevored 117 /Obutve in X usnjeni izdelki Alenka Prosek 111 Predstavlja: pomladno-poletne X modne novosti J 10. OBLETNICA RADIA OPČINE 90,6 90,8 100,5 100,6 Mhz Športno-kulturni center ZEONIK Danes, 4. aprila 1993, ob 18. uri Gostujejo: AGROPOP, BIG-BEN, PRIZMA (samo za to priložnost), HAPPY DAV, VERČ IN KOBAL, MEF, MATEJA SVET, JURE KOŠIR, SAMO K0K0R0VEC, predsednik slovenskega olimpijskega komiteja JANEZ KOCJANCIC, SASO HRIBAR, MARKO BAN, ARIANNA BOGATEČ, MATJA2 ŠERCER Podelitev priznanj radijskim sodelavcem. Finale najboljših vicarjev »POVEJ TA ZADNJO« DRUŽABNOST.. .ZABAVA . . . VSTOP PROST! i GLASBENA MATICA TRST - Gjjj Koncertna sezona 92/94. - V torek, 6. t. m., ob 20.30 v gledališču MielaTrg Duca D'degli Abruzzi 3 Solisti Beloruske filharmonije JURIJ UKIN - oboa, SERGEJ GROMOV - violina, ILIA 2UKOVSKI violončelo, JURIJ GILDJUK - klavir (Rahmaninov, Gorelova, Falik, Mendelssohn) Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom v gledališču Miela Društvo slovenskih upokojencev Trst prireja Predvajanje filmov Ajloše Žerjala v sredo, 7. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. PREDVAJANI BODO FILMI: Štiri zlata dekleta s Krasa, Tibet in tibetanske steze in Avignone - evropski teater Vljudno vabljeni (Barkovlje) (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Od ponedeljka, 5., do nedelje, 11. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.0.0 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35 (tel. 727089). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Som-mersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Poster in Richard Gere. EKCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »La moglie del soldato» r. Neil Jordan, i. Stephen Rea. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 19.30, 22.00 »Časa Howard», r. James Ivory, i. Emma Thompson, Anthony Hopkins, Vanessa Redgrave. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Ea-stwood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. NAZIONALE 2 - 16.15, Amaterski oder JAKA STOKA vabi na ogled igre Geniji v kratkih hlačah Režija E. FRANČEŠKIN, izvaja mladinska skupina SKD TABOR Danes, 4. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma«, r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fuga dal mondo dei so-gni«, i. Kim Basinger. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Arri-va la bufera«, r. Daniele Luchetti, i. Diego Abatan-tuono. GRATTACIELO 17.45, 19.50, 22.00 »Eroe p er caso«, i. Dustin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La notte e la citta», i. Robert De Niro in Jessica Lange.. EDEN - 15.30, 22.10 »Analmente tua, Jacqueli-ne», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »Guardia del corpo«, Kevin Kostner in Whitney Houston. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II grande cocomero«, r. Francesca Archibugi. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. RADIO - 15.30, 21.30 »Diavolerie di femmine focose», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. PRIREDITVE ANPI-VZPI, ANPPIA IN ANED vabijo na KOMEMORACIJO 71 TALCEV danes, 4. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah. Na slovesnosti bosta govorila Federico Vincenti, predsednik AN-PI F-JK in Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice. Sodeloval bo openski MPZ Tabor. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja. Danes, 4. aprila, ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE. Žarko Hrvatic in Stefan lob - violini, Marko Bitežnik - viola in Peter Filipčič - violončelo. Na sporedu: Mendelssohn, Merku, in Teka-sakov. V sredo, 7. aprila, bo ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah predavanje z naslovom MLADI, DRUŽINA IN SMISEL ŽIVLJENJA - problemi in perspektive. Predaval bo priznani evropski strokovnjak za logotera-pijo prof. dr. Eugenio Fiz-zotti. Poskrbljeno bo za prevod v slovenščino. Vabljeni! SKD TABOR - OpCine -Prosvetni dom - Ob 25 -letnici društva razstavlja MARIO SOSIČ- kipar. Odprtje razstave v sredo, 7. t. m., ob 20.30. Predstavitev Damiana Ota. Na večeru sodelujejo MePZ Pri-morsko-Mackolje, MoPZ in 2PZ Tabor. Vabljeni! SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in ROD MODREGA VALA vabita na ogled razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu. isT' vabi na javno srečanje na temo SLOVENSKA MANJŠINA: DA ALI NE? O volilnem referendumu bodo razpravljali Martin BRECELJ (SSk), Miloš BUDIN (DSL), Rudi PAVŠIČ (PSI) in Stojan SPETIČ (SKP) v torek, 6. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU »Tri vprašanja za veliki teden« Nanje bo odgovarjal IVAN FLORJANC jutri, 5. aprila, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. (galerija s« m Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi v certrtek, 8. t.m., ob 17.30 na otvoritev razstave GIAMMARCO ROCCAGLI olja Za ciklus »Literarno okno» bo nastopil pesnik ROBERTO DEDENARO ob izidu nove pesniške zbirke. Razstava je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji. Sole se lahko dogovorijo za voden obisk z organizatorji (tel. št. 215086 za SZSO in 632663 za RMV). OBVESTILA SK BRDINA sporoča, da bo nagrajevanje društvene tekme in zaključek sezone v četrtek, 8. aprila, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje v Ptuju in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje v Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (tel. 573141). ZADRUGA »NAS KRAS« vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 23. aprila 1993 v Kraški hiši z začetkom ob 20. uri. Dnevni red obsega poročili upravnega in nadzornega odbora ter odobritev bilance. Sl IZLETI SKD Cerovlje Mavhinje priredi v nedeljo. 25. aprila pomladni orientacijski pohod po označeni poti po Mavhinjah in okolici. Odhod od 8.30 do 10.30 iz Mavhinj. Vabljeni posamezniki in skupine. KRUT obvešča, da je se nekaj mest na razpolago za 10- dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci od 2 do 12. 5.1993 in v zdravilišču Terme Čatež od 16. do 26.5.1993. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi izlet v Idrijo, Divje jezero, Klauže in Vojsko v sredo, 14. aprila. Vpisovanje bo v sredo, 7. aprila od 9. ure dalje na sedežu društva, Ul. Cicerone 8. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL - občine Dolina organizira v soboto, 17. aprila izlet v Kobarid. Ogledali si bomo rojstno hišo S. Gregorčiča na Vršnem in obnovljeni muzej prve svetovne vojne v Kobaridu. Vpisovanje na tel. S. 228597, 228387 in 228909. POKRAJINSKA ZVEZA CGIL-SPI NABREZI- Solskem letu. Morebitna navodila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Car-ducci 8, tel. 370301, v torek 11.30-13.00, sreda 17.00-18.30, Četrtek 9.30-11.00 in petek 15.30-16.30. NA SEDEŽU ZAVODA J. STEFAN bo jutri, 5. aprila roditeljski sesanek s sledečim urnikom: ob 17. uri vsi 1. in 2. razredi ter ob 18.30 vsi 3., 4. in 5. razredi. RAVNATELJSTVO DTTZ "ŽIGA ZOIS” z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za posamezne razrede po naslednjem razporedu: jutri, 5.4. na podružnici v paviljonu B v Ul. S. Cilino 16: ob 17. uri l.A, 2.B, 2.C, 3.geom., 4.geom., S.geom.; ob 18. uri 2.A in l.B; v torek, 6.4. na sedežu zavoda, Vrdelska cesta st. 13/2: ob 17. uri 3.A, 3.C, . 4.B, 4.C in 5.B; ob 18.30 4.A, 5.A, 3.B in 5.C. H ČESTITKE CELESTINI ob življenjskem jubileju želijo vse najboljše, posebno pa veliko zdravja v krogu svojih dragih, družini Kuret in Vannella. Včeraj je praznovala 80-letnico VIKTORIJA SKOK. Veliko zdravja in zadovoljstva ter da bi Se dolgo izgledala tako mladostna ji želi njena nekdanja sošolka Olga Ban. Jutri, 5. t.m., bo praznovala 50. rojstni dan MIRANDA SANCIN. Obilo zdravja, sreče in zadovoljstva ji želijo mož Aldo, sin Mauro, hci Astrid in mama Zora. MALI OGLASI OSMICO je odprl Maks v Samatorci. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ul. St. 25 odprl osmico. ToCi belo in Cmo vino ter nudi domač prigrizek. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Sergio Ferfolja. Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 OSMICO ima odprto Diko v Borštu . OSMICO je odprl Ivan Budin v Zgoniku St. 50. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in cmo vino. OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini st. 147. LADA NI V A 4x4, bele barve, letnik 1990 v odličnem stanju prodam. Draga 31 - tel. St. (040)228932. PRODAM alfa Giulietta 1.6 I.E. v odličnem stanju. Cena po dogovom. Tel. St. 225742. Y10, rdeče barve, prevoženih 33.000 km v odličnem stanju, prodam. Tel. St. (040) 226180 od 13.30 do 15. ure ter od 19. do 20. ure. PRODAM fiat 127, letnik 1986, v dobrem stanju, prevoženih 59.000 km. Tel. St. 226274. PRODAM lancia dedra T.I., januar ’92, z vsemi dodatki, možnost izdaje fakture. Izredna priložnost! Tel. ob večernih urah na St. (0481) 908920. PRODAM alfa 33, 1,3, letnik ’87, po ugodni ceni. Tel. St. 040/367273 ali v večernih urah na St. 225058. UGODNO prodajamo iz družinskih razlogov dobro upeljano trgovino sadja in zelenjave na obrobju mesta. Tel. St. 828988. PRODAM 60 m pocinkane železne ograje. Tel. št. 226294. PRODAM Čebele. Tron-car, Ul. Udine 123 - Loc-nik (GO), tel. 0481/390564. KOZLIČKE prodam. Franko Žerjal, Male loče 16 - Podgrad. KOZLICE za zakol prodam. Tel. St. (003865) 26631. NA FERNETICAH prodam hišo z vrtom. Tel. St. 826084. ZARADI preselitve prodam moderno Crnobe-lo lakirano dnevno sobo: miza s štirimi stolicami, omaro z vitrino, z naslanjačem-, dve mizici. Tel. St. 767724 ali 390558. NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje Sole. Tel. 040/43176. NUDIM lekcije iz slovenščine, italijanščine, prava in matematike za nižje stopnje. Tel. st. 213837 ali 371019. IŠČEM zaposlitev v gostinstvu, trgovini ali gospodinjstvu. Tel. zvečer na St. (0481) 82165. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d'Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D'Annunzio 73 Miramarški drev. 37 Miramarski drev. 273 Nabrežje T. Gulil 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severa 2 Drev. D‘Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severa 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) NA priredi enodnevni članski izlet v petek, 14.5.1993 na izliv reke Pad ter križarjenje s čolnom po delti. Rezervacije in vpisovanje pri Zvezi upokojencev SPI-CGIL, Trg sv. Roka 103 v Nabrežini, tel. 200036 in Ida Bortolotti, tel. 200007. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene profesorje višjih in nižjih srednjih šol, da 30. aprila zapade rok za vložitev prošenj (za vstop v pokrajinske lestvice, ki so izčrpane), za poučevanje v prihodnjem Loterijo 3 aPnia 1993 BARI 59 61 60 83 14 CAGUARI 39 86 76 46 63 FIRENCE 71 41 40 86 57 GENOVA 20 80 90 41 38 MILANO 48 42 80 74 57 NEAPELJ 73 13 49 78 29 PALERMO 7 74 26 90 68 RIM 77 16 62 87 47 TURIN 41 25 8 57 51 BENETKE 65 17 31 34 77 ENALOTTO X X 2 1X2 1 2 X 211 KVOTE 12 34.971.000 11 1.748.000 10 170.000 ZAHVALA, Nasa dobra Mira Stoka roj. Lavrenčič počiva na domačem pokopališču. Mnogo vas je bilo, ki ste jo prišli zadnjic pozdravit, ji prinesli cvetje, jo spremili do njenega poslednjega doma. V tolažbo nam je bila Častita duhovščina, ganila sta nas cerkveni pevski zbor in mladinska skupina, ob strani so nam bili naš( dragi sorodniki in njeni zvesti prijatelji. Srena hvala vsem in se tistim, ki boste njen spomin tudi drugače počastili. Posebna hvala za vso zdravniško skrb dr. Jev-nikarju in dr. Cristaldiju. Mož Drago, hčerka Alenka, oCe Just, sestri Vera in Vojka ter brat Milan z družinami OpCine, Katinara, 4.4.1993 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sp na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi nase drage žene, mame in none Nade Gruden por. Pertot SVOJCI Nabrežina, 4. 4. 1993 ZAHVALA Svojci Štefanije Coretti vd. Lorenzi se zahvaljujejo vsem, k* so na katerikoli nacm počastili spomin drage pokojnice. Hčerka Lilijana se iskreno zahvaljuje Nevi, Mari, Silvi, Ester in Mariucci. Lonjer, 4. 4. 1993 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami žalovali ob smrti na drage Evgenije Zidarič por. Šušteršič SVOJCI Praprot, 4. 4. 1993 ZAHVALA Svojci t , inž. Velimira Steguja se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na kateriko naCin počastili njego 8P°mT,8t, 4. «.1M3 Ob izgubi očeta Lojzeta Cvelbarja izražamo sinu Petru, snahi Jelki in vsem sorodnikom naj globlje sožalje odborniki in osebje Sklada Mitja Cuk 4. 4. 1983 4. 4. 1993 Bruno Križmančič Vedno si prisoten v naših mislih in srcih, posebno pn tvoji Karin ženi Irmi, mami, oCetu, sestri ter ostalih sorodnikih Trebče, 4. 4. 1993 GORICA / USTANOVA NADALJUJE POSLANSTVO Zelenega križa ne bodo ukinili Na včerajšnjem srečanju na Prefekturi so opredelili možnosti za izhod iz krize Vlado Klemse Goriški Zeleni križ ne °° prenehal s svojo dejavnostjo. V Prihodnjih dveh, treh Mesecih naj bi našli dokončno rešitev za finančne težave. Komisar dr. Marino Marin ostaja na svojem mestu, zadruga Nuova Frontiera pa je zamrznila odločitev o Prekinitvi sodelovanja z gorisko humanitarno ustanovo. To je rezultat včerajšnjega srečanja na Prefekturi, ki so se ga udeležili predstavniki Dežele, KZE, Občine in Pokrajine, zadruge Nuo-Va Frontiera, Goriške hranilnice, Zelenega križa vodil pa ga je namestnik Prefekta. Kljub kritičnemu finančnemu stanju, je v tem trenutku odprtih veC možnosti, ki naj bi v prihodnjih tednih pripeljale do pozitivnega razpleta, so poudarki na srečanju z novinarji. Seveda gre za možnosti, ki jih bo mogoče uresničiti v določenem Časovnem razdobju, medtem ko naj bi Dežela, s sprostitvijo denarnih sredstev, pomagala premostiti najbolj nujne težave. Pomembno je že to, da ostavka, ki jo je pred dnevi dal komisar dr. Larino Marin ni bila sPrejeta in da bo nadalje- at poverjene mu naloge Stavba Zelenega križa v Crispijevi ulici - foto S. R. tudi v prihodnjih mesecih v svojstvu nekakšnega garanta za pozitivni razplet zadeve. Ob tem je treba upoštevati dvoje: prvič, da je Zeleni križ javna ustanova, ki mora upoštevati zelo toCne in obenem omejevalne predpise, ki veljajo za javne ustanove. Delovanje med drugim ureja zakon iz leta 1896 in vrsta kasnejših dopolnil. Zdaj je treba preveriti, Ce so nakazane možne rešitve v skladu z zakoni. Največ še nerazjasnjenih pomislekov je glede prodaje nepremičnin Zelenega križa, vrednih nekaj sto milijonov lir. Z izkupičkom bi lahko poravnali obveznosti ( do Goriške hranilnice in drugih upnikov) in tako sanirali finančno stanje. Vprašanje je, Ce se nepremičnine lahko prodajo in izkupiček nameni za kritje dolgov. Možnosti izhoda torej so, so prepričani skoraj vsi udeleženci včerajšnjega srečanja. Tudi za najetje premostitvenega kredita naj bi našli naCin. Goriška hranilnica menda zahteva jamstvo Občine. In v iskanje načina so usmerjena zdajšnja prizadevanja vseh. _GORICA / POTEKAL JE V PETEK IN VČERAJ Pokrajinski kongres Krščanske demokracije Stranka pred nelahkimi preizkušnjami - Na prvem mestu prizadevanje za notranjo enotnost je bistvenega pomena, do odnosa tistih elanov, ki so izstopili iz stranke in se pridružili Segnijeve-mu gibanju ali so jih iz stranke izključili, kakor je primer prav v Gorici, do priprav na bližnje volitve in iskanje zavezniš- tev. Utegne se namreč zgoditi, da bo vlogo stranke relativne večine na prihodnjih volitvah prevzela katera druga stranka ali gibanje. Zaključno dejanje kongresa bo izvolitev novega pokrajinskega vodstva. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO VJ EMIL KOMEL GORICA GLASBENA MATICA Predsedstvo pokrajinskega kongresa - govori M. Martina - foto Studio Reportage X Petek in včeraj je v urici potekal pokrajinski kongres krščanske eniokracije. Skupščina sovpada s sila težavnim Položajem v katerem se )e znašla ta stranka tako na vsedržavnem, kakor na krajevnem nivoju, k)er so prav te dni, kakor znano, priprli enega od njenih vidnih predstav-nrkov, inz. Gelserina braziata. Vendar pa so se tej zgoci problematiki, vsaj v prvem delu kongresa nekako izognili in jo le ezno in posredno omenili. V trenutku ko to po-rocamo se odvija živah-Xa r,a.zprava, medtem ko a bili v petek na vrsti Poročili dosedanjega tajnika Roberta Griona in ovega Micheleja Luiseja r pozdravi predstavnikov drugih političnih rank. Odprtih vprašanj aterimi se mora, hočeš noces soočiti skupščina legatov, je veliko. Od moralnega vprašanja, ki SOLISTI BELORUSKE FILHARMONIJE JURIJ LIKIN - oboa SERGEJ GROMOV - violina ILIA ŽUKOVSKI - violončelo JURIJ GILDJUK - klavir Spored: Sergej Rahmaninov, Galina Gorelova, Jurij Falik, Felix Mendelsshon-Bartholdy KATOLIŠKI DOM Drevored XX septembra 85 - GORICA sreda, 7. aprila 1993, ob 20.30 ZBORI Nocoj v Gorici zadnji koncert S koncerti v Idriji, Sežani in Gorici se danes zaključuje letošnja revija Primorska poje. Na treh koncertih bo nastopilo osemnajst zborov, po šest na vsaki prireditvi. V Gorici bo koncert v Katoliškem domu, s pričetkom ob 17. uri. Napovedan je nastop mešanega pevskega zbora Pod lipo, pod vodstvom Nina Specogne, Fantovskega okteta iz Dornberka, ki ga vodi Lojzek Vodopivec, dekliškega zbora Alenka iz Steverjana (vodi Anka Černič), mešanega pevskega zbora Primorsko iz Mačkolj, pod vodstvom Antona Baloha, mešanega pevskega zbora župnije sv. Stefana iz Vipave (vodi Damjana Božic) in Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec, pod vodstvom Andreja Missona. Na Goriškem smo v okviru letošnje revije prisluhnili 19. marca tudi koncertu v So-vodnjah. Predzadnje dejanje revije Primorska poje, na kateri je nastopilo nad sto zborov in vokalnih skupin in s tem potrdilo pomen, množičnost in življenjskost zborovske pesmi med primorskimi ljudmi, se je odvijalo sinoči v Podnanosu in v Dekanih pri Kopru. Prva dva koncerta pa sta bila 13. marca v Vipavi in Ilirski Bistrici. KULTURNI DOM / SREČANJE Z GOSTOMA Zlobec in Kmecl o vlogi kulture in dialogu med Italijani in Slovenci Na gradu predstavitev pesniške zbirke Goriški Kulturni dom je v petek priredil tiskovno konferenco, kjer sta spregovorila ugledna kulturnika, pesnik in prevajalec Ciril Zlobec ter dramatik in esejist dr. Matjaž Kmecl. Pogovori med Slovenijo in Italijo, zamejska goriška in tržaška kulturna in politična stvarnost, vloga kulture v medsebojnem dialogu so bila najvažnejša vprašanja. Ciril Zlobec je v svojem začetnem posegu pričal o lastnem prvem nasilnem stiku z italijansko kulturo v tržaškem fašističnem okolju; šele po 2. svetovni vojni je nato vzljubil italijanski jezik. Od tu spoznanje, da sta ljubezen in sovraštvo do določenih kultur pravzaprav odvisna od zgodovinskih razmer. Prav gotovo je laže sprejemati kulturne izzive, ki prihajajo iz oddaljenih dežel, kakor pa iz sosednjih, je še dodal Zlobec in se pri tem navezal na zgodovinsko usodno pogojeno tržaško italijansko stvarnost, ki onemogoča svoboden pretok kulturnega življenja med dvema narodoma. Dr. Matjaž Kmecl je s tem v zvezi pojasnil, da so se nacionalna nasprotja razvila z mlado nacionalno meščansko Evropo. Problematični Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl - foto Studio Reportage odnosi, ki obstajajo med dvema narodoma, niso vsekakor stvar kulture, ampak politike. Politika je v tem smislu akulturna in funkcionalizira vse, kar ji služi. Zlobec je zatem spregovoril o pogovorih med Italijo in Slovenijo glede globalnega zaščitnega zakona, ki izhaja iz pravične zahteve, da se Slovencem v zamejstvu zagotovijo tiste osnovne pravice, za samostojen obstoj, obenem pa razvoj tistih intelektualnih moči, brez katerih je vsaka manjšina usojena propadu. Prav zato je Slovenija pričakovala odprt "evropski” pristop. Politika, po svoji naravi, ureja stvari predvsem z argumentom moCi in manipulacije, kultura deluje po popolnoma drugi logiki, simfonično, polglasno, je dopolnil izvajanje Kmecl, zato je zelo važno, da se v tem trenutku nadaljujejo in okrepijo kulturni odnosi med italijanskim in slovenskim narodom. Po srečanju z novinarji je bilo v Pokrajinskem muzeju na gradu še srečanje z občinstvom in predstavitev nove knjige poezij C. Zlobca Ljubezen dvoedina. (N.K.) NOVICE Kulturni večer v Števerjanu v znamenju ljudskega izročila Kulturno društvo Briški grič v Števerjanu bo v torek, 6. aprila priredilo kulturni veCer, ubran na ljudsko izročilo Brd in posebej domačega kraja. V dvorani na Bukovju bodo pripravili razstavo tradicionalnih velikonCnih jedi (fulje, menihi, potice, pirhi in še kaj), ki jih bodo tudi ponudili udeležencem. Nastopili bodo elani otroškega pevskega zbora O. Zupančič iz Standreža, gojenci Dijaškega doma iz Gorice in elani Odra mladih, ki deluje v okviru KD Briški grič. Pri pobudi bodo sodelovali tudi otroci, ki se bodo pomerili v barvanju pirhov. Pirhe bodo barvali in krasili kar doma, do 19. ure, v torek, 6. aprila pa naj jih prinesejo na sedež KD Briški grič, kjer jih bodo ocenili. Pri pobudi lahko sodelujejo uCenci vrtca, osnovne šole in dijaki nižje srednje šole. Razstava o šoli Max Fabiani V galeriji sodobne umetnosti v Gradišču so sinoči odprli razstavo o goriški šoli za umetniško oblikovanje ”Max Fabiani”. Razstavi, ki bo odprta do 3. maja so dali naslov Fikcija, ustvarjalnost, umetnost. Sola, ki deluje že skoraj pol stoletja, je nastala kot poklicna - obrtna šola, kasneje pa so jo preoblikovali v šolo za umetniško oblikovanje. Trgovine bodo odprte Združenje trgovcev ASCOM sporoča, da v tednu pred veliko nočjo, ne bo veljala obvezna tedenska zapora trgovin. Jutri, 5. aprila, in v sredo, 7. aprila, bodo tako lahko vse trgovine odprte ves dan. V tednu od 5. do 10. aprila pa ne velja niti obvezna tedenska zapora za javne lokale. Pokrajinski svet SSk bo zasedal v torek, 6. aprila Pokrajinski svet Slovenske skupnosti se bo sestal v torek, 6. t.m. ob 20.30. Razpravljal bo o referendumih, o pokrajinskih in deželnih volitvah ter o poskusu reševanja politicno-upravne krize na goriški Občini. Gre za krizo, ki je obtičala na mrtvi točki, kakor piše v napovedi omenjene seje. * Jutri bo spet seja goriškega občinskega sveta Jutri ob 17. uri je sklicana seja goriškega občinskega sveta. Nadaljevala se bo razprava o pravilniku za zakupe, govor pa bo tudi o pogovorih za nadgradnjo Osimskega sporazuma. Dnevni red predvideva tudi razpravo in glasovanje o dokumentu o mešani industrijski coni. Po nujnem postopku so v dnevni red vključili tudi vprašanje o določitvi kriterijev in ciljev variante splošnega regulacijskega naCrta za področje storitev. TRŽIČ / USPEŠNA PREISKAVA Ponarejeni bankovci Štiri osebe prijavili sodišču Policijski komisariat v TržiCu je te dni zaključil dalj Časa trajajočo preiskavo v zvezi z razpečevanjem ponarejenih bankovcev. Zaplenili so kar Čedno vsoto ponarejenega denarja, štiri osebe pa so prijavili sodišču. Dve osebi so tudi priprli a sta bili medtem že izpuščeni na svobodo. V zadevo sta vpletena 55-letni Z. G. iz Tržiča in 54-letni B.V. prav tako iz Tržiča. Ponarejen denar ( v vrednosti nekaj milijonov lir) so našli na domu enega od dveh. V zadevo pa sta, kot kaže, vpleteni še dve drugi osebi. Menda gre za tuja državljana z bivališčem v Gorici, oziroma Vidmu. Tudi proti tema dvema je bila vložena ovadba. Po sicer skopih informacijah, naj bi razpečevalca izsledili po dolgotrajni preiskavi, ki se je začela, ko so v nekem javnem lokalu, v središču Tržiča ugotovili ponarejen bankovec za sto tisoč lir. Preiskovalci so se zagrizeno lotili dela in počasi prišli do omenjenih dveh osumljencev in morda tudi do nadalnjega člena razpeCevalske mreže. Tako domnevo potrjujejo prav skopi podatki o zadevi, ki nakazujejo tudi možnost, da se preiskava nadaljuje v kakšni drugi smeri. Bližina državne meje nudi goljufom verjetno precej veC možnosti za plasiranje ponarejenih bankovcev kakor drugi kraji v notranjosti države, Čeprav tudi tu razpečevalci nimajo lahkega dela in jih tudi preko meje razmeroma hitro odkrijejo. Občasno namreč v prodajalnah in na bencinskih Črpalkah ugotovijo ponarejen denar, največkrat ameriške dolarje in lire. AFERA Kdaj spet izdaja sodnih obvestil? V zvezi z afero o podkupninah in malverzacijah na področju javnih del, včeraj nismo ugotovili posebnih novosti. Agencija ANSA sicer potrjuje izdajo štirih sodnih obvestil proti odgovornim konzorcija ATIG, ki so sodelovala pri izgradnji tovornega postajališča v Gorici. Zaradi ustavitve postopka proti senatorju Di Benedettu in zaradi odsotnosti nekaterih goriških sodnikov, med temi tudi dr. Trotte, v novem tednu predvidoma ni pricakov ati posebnih novosti. Bo velikonočni teden res miren? VCERAJ-DANES Iz matičnega urada od 28. marca do 3. aprila. RODILI SO SE: Ales-sandro Gatta, Giorgia Šansone, Eliana Rossi, Veronica Rosolen, Clau-dio Malle, Melody Carne-lut, Riccardo Pich, Irina Sulin, Fabio Franzot, Agnese Costanzo, Marta Bogoni. UMRLI SO : 87-letni upokojenec Giovanni Ballus, 72-letni upokojenec Gin o Di Monte, 50-letni delavec Mario Kobal, 75-letni upokojenec Stanislav Marvin, 73-letni upokojenec Antonio Zitteri, 73-letni upokojenec Romeo Sbroglio, 77-letna upokojenka Maria Špacapan, 84- letna upokojenka Angelina Snaidero vdova Tuzzi, 66-letni upokojenec Giuseppe Rigonat, 69-letna upokojenka Elisabetta Grion,68-letna upokojenka Silvia Seiffert por. Fabbro. KINO C 3 LEKARNE GORICA VTTTORLA 8. Film video monitor:10.00 Poti reorganizacije slovenske kinematografije; 16.00 AGRFT; 17.30 Basni; 18.00 Predsednik; 20.00 Ognjišče molka; 20.30 Gospodična Mary; 22.00 LeviCnica - Hommage P. Handke. CORSO 17.30-19.45-22.00»Eroe per caso». VERDI 15.30 - 17.30 -19.45 - 22.00»Sommer-sby«. □ OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja tradicionalni velikonočni izlet v ponedeljek, 12. aprila., z obiskom vojnega muzeja v Kobaridu, nato kosilo in zabava v Fojdi (Faedis). Vpisovanje pri poverjenikih in ob sredah na sedežu do srede, 7. aprila. DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Maria Kobala se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Standrež, Jamlje, 4. aprila 1993 ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Prirejajo PRIMORSKA POJE ’93 GORICA - KATOLIŠKI DOM DANES, 4. APRILA 1993, OB 17. URI ODPRTO OB PETKIH, SOBOTAH IN NEDELJAH REZERVACIJE PO TELEFONU NA ST. 0481/32804 V PONEDELJEK, 12. IN V NEDELJO, 18. APRILA 1993 S.K.D. HRAST vabi v DOBERDOB na tradicionalni PRAZNIK POMLADI Ponedeljek, 12. aprila ob 13. uri otvoritev praznika ob 14. uri otvoritev razstave V. LAKOVIČA ob 16. uri EK-TEMPORE za vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo ob 17. uri KONCERT godbe na pihala s Proseka sledi ples ob zvokih ansambla AGROPOP Nedelja, 18. aprila ob 15. uri otvoritev ob 19. uri ples ob zvokih ansambla HAPPV DAYS Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi jedmi na žaru in domačo kapljico; na ogled bo tudi razstava. MARKET S. ANDREA VOSCI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in vam obenem nudi številne artikle široke potrošnje po ugodnih cenah ter vsakoletne praznične ponudbe. STANDREŽ - Ul. S. MICHELE 0b==— Nedelja, 4. aprila 1993 SVET NOVICE POGOVOR Z EJUPOM GANIČEM Dvesto mrtvih v Karabahu MOSKVA - Spopadi, ki že teden dni divjajo okrog azerbajdžanskega mesta Kelbadarja - obkolile so ga armenske »samoobrambne« Čete - so doslej terjali okoli 200 mrtvih in 200 ranjenih, je danes objavil tiskovni predstavnik predsedstva v Bakuju. V telefonskem pogovoru za AFP je predstavnik tiskovne službe azerbajdžanskega predsedstva Mekhman Alijev med drugim zanikal informacije, po katerih naj bi Kelbadjar že padel v roke armenskih Cet. (Reuter, STA) Stavka letaliških delavcev PARIZ - Stavka delavcev letališča Orly je povzročila odpoved vseh mednarodnih poletov Air Fran-cea, je sporočil tiskovni predstavnik letališča. Vzleteti je uspelo le letalo za Guadalupo. Stavka ni prizadela meddržavnih poletov. Stavka letaliških delavcev se je začela že pred tedni, in sicer kot zahteva po spremembi voznega reda. Ni Se znano, ali se bo stavka nadaljevala tudi prihodnje dni. (Reuter) Dve eksploziji na Korziki AJACCIO - Na korziški obali sta eksplodirali dve bombi, ki na srečo nista terjali žrtev, je v soboto sporočila korziska policija. Prva bomba je eksplodirala na ladji, ki je bila zasidrana v pristanišču severno od Propriana. Vsi trije elani posadke niso bili ranjeni. Druga bomba je na vzhodni obali poškodovala dve letali kluba Ghisonaccia. Francoski tisk je poročal tudi o streljanju na severu aretacijo treh korzijskih separatistov, obtoženih zaradi poskusa ponovnega organiziranja Narodne fronte za osvoboditev Korzike (FLNC). (Reuter) »Mir v BiH, pomlad v Srbiji« BEOGRAD - Pred poslopjem nekdanje zvezne skupščine v Beogradu je pod geslom Mir v BiH, pomlad v Srbiji... okoli 100 ljudi protestiralo proti vojni. (Telefoto: Merlin) Hrvaška ni izkoristila zgodovinske priložnosti, da bi pomagala ohraniti BiH Predstavniki mednarodnih organizacij so slabo organizirani in pravzaprav pomagajo Srbom Miloš Ekar Ejup Ganič (Foto: Tomi Lombar/TRIO) Dvodnevnega seminarja o balkanski vojni in krizi humanitarne pomoči, ki jo je v Cankarjevem domu organiziral Evropski urad mednarodne islamske humanitarne organizacije ob pomoči nemških novinarjev, se je med drugimi udeležil tudi podpredsednik bosanske vlade Ejup Ganič. Po koncu seminarja smo ga zaprosili za kratek pogovor. Bosanski predstavniki so na pogajanjih v Nevv Yorku izjavili, da Vance-Ovvnov načrt ni najboljši, ker pa ni bilo ponujenega nic drugega, so ga paC podpisali.' Ne samo, da ni bilo ponujeno nic boljšega, ampak je to neke vrste diktat mednarodne skupnosti. Načrt legitimizira etnično Čiščenje in srbsko agresijo, slabi našo državo in jo preveč decentralizira. Agresorji niti s tem niso zadovoljni. Globalno reCeno, Vanceov naCrt razbija Bosno. Podobno se dogaja Hrvaški. Slovenija ostaja nekakšna tamponska cona, dežela nekakšnega prehodnega režima med mimo Evropo in balkanskim peklom, kar ji ne bo najbolj koristilo. Hrvaška je imela zgodovinsko priložnost, da bi pomagala Bosni pri vzpostavljanju normalne države, s tem pa bi presahnila tudi moč Ce-tniške oblasti. Zdaj bi bila Hrvaška že v Evropi. Samo delitev Bosne ustvarja možnost tudi za delitve Hrva- ške. Če bo dobila Srbija avtonomijo v Bosni, jo bo dobila tudi na Hrvaškem. Mogoče hrvaški politiki ne mislijo tako, žal pa na to kaže analiza. Vojna se nadaljuje, Ce bodo dobili Srbi avtonomijo v Bosni, bodo dobili tudi avtonomijo na Hrvaškem, naslednji korak pa bo osvajanje Jadranskega morja. Zakaj sodelovanje s Hrvaško ni takšno, kot bi si želeti? Spominjamo se, da sta Izetbegovič in Tudman pred časom sklenila dogovor o sodelovanju, a iz tega ni bilo nič. Težko je. Opraviti imamo z različnimi koncepti. Menimo, da je BiH tudi država Hrvatov in da ima vsak narod v BiH celotno področje lahko za svoje nacionalno področje. Hrvaška politika skuša dele tega področja obravnavati kot izključno nacionalne. To ustvarja prostor Srbom, da uresničujejo svoje načrte. Mi se zavzemamo za Bosno, ki bo imela takšno ustavo in sestavo, da bo imel v njej vsak narod pravico veta na ključna stališča o svojem statusu; tako ne bi moglo prihajati do majori-zacij. Zato smo se odločili za tretjinski sistem oblasti (tretjina- tretjina-tretjina). Mislim, da se zdaj med Hrvati pojavljajo ideje, da je treba Bosni pomagati, da bi postala normalna država; da je treba najprej zaustaviti četnike, namesto da se ukvarjajo z ekskluzivnostjo področij. Ti dve inačici bo zgodovinsko analizirala hrvaška politika. Nekaj hrvaških politikov je za opcijo normalne Bosne. Sedanji vodilni ljudje v HDZ so za suvereno Bosno, vendar za njeno delitev na avtonomne oblasti. Kaj bi za Bosno pomenilo dosledno uresničevanje Vance-Ovvnovega mirovnega načrta? Če bo uresničen do konca, bodo ustvarjene možnosti, da obnovimo državo, da se vrnejo begunci, da utrdimo odnose in saniramo tragedijo. To bo mukotrpno in dolgotrajno delo. Mednarodna skupnost pa naj bi zago- tovila varovanje miru in celovitosti države. To je po eni strani dobro, toda ker je država razbita, je to velika naloga za Bosance. Ko govorim o Bosancih, mislim na Srbe, Hrvate in Muslimane, ki bodo morali pokazati vso dobro voljo, da spet združijo državo, presežejo vse razlike. Tu je še druga nevarnost, da bi delitev na regije obrnila proces v nasprotno smer in pospešila etnično čiščenje na posameznih področjih, posebno na srbskih, kar bi kasneje lahko pripeljalo do destabilizacije Bosne. Ati to pomeni, da deset regij lahko postane deset samostojnih državic? Ne bi rekel deset, obstaja pa možnost, da postane to prehodna faza na poti k ponovni združitvi države v pravem pomenu besede. Katera od možnosti je po vašem mnenju bolj verjetna? Ne smem misliti na negativno možnost. Imate veliko stikov v za-hodniki politiki. Kaže, da sta ZDA in VSz resolucijo o prepovedi poletov nad Bosno odločeni bolj energično nastopati proti Srbom. Kakšne so možnosti, da bi ta pritisk še stopnjevali? Mislim, da so možnosti dobre, toda srbska politika je iracionalna. Ekonomija in življenjska raven nista Miloševičev cilj. Njegova stranka gradi na nadaljevanju vojnfe-ga stanja in vojne psihologije. V tem je nesreča. Povečan zahodni pritisk še ni dovolj za drastično spremembo. Vojaške mehanizme bo treba še bolj aktivirati, da bi prišlo do sprememb, nisem pa velik optimist, da bi vojna kaj pomembnega spremenila. Kakšen vojaški ukrep bi lahko zaustavil srbsko agresijo? Najprej bi morali zapreti mejo med Bosno in Srbijo za prehod tankov in čet. Če bi to uspeli, bi bilo veliko. Ce svet želi zaustaviti vojno, mora vzpostaviti nadzor nad težko oborožitvijo. Najbolj učinkovito bi bilo bombardiranje vojaških ciljev v Srbiji. To bi avtomatično pomenilo umik tankov iz Bosne. Toda, to je vprašljivo. Veste, da je vmešana Rusija in vprašanje je, če bo pristala na to. Ena prednostnih nalog bosanske vlade je, kako dobiti orožje, da bi ubranili svojo samostojnost. Se vedno je veljavna blokada prodaje orožja. Ali so kakšni izgledi, da se to uredi? Nekaj malega obstaja. Kakršnakoli pomoč, bodisi, da dobimo defenzivno orožje bodisi, da jim preprečimo, da bi še naprej napredovali. Nekaj izgledov je, težko pa je napovedati, kdaj do tega lahko pride. Pričakovati je, da bo VS sprejel resolucijo o položaju v BiH, kakršen je nastal z odklonitvijo Srbov, da bi podpisali mirovni načrt. Videli bomo, kaj bo vključevala ta resolucija, verjetno poostritev sankcij. Kaj menite o nesoglasjih v bosanski vojski? Kakšno vlogo imajo pogosto omenjani Juka in njegove enote, ki pa so že pred časom prestopile v HOS? To ni vredno besedi. Juka ima vsega dvajset, bosanska armada pa 80.000 vojakov. Na začetku so bile težave, ko so se nekateri mladeniči po tri ure na dan vojskovali, preostanek časa pa prebili v »kafičih«. Zdaj smo oblikovali vojsko' in tisti, ki so na fronti, morajo živeti v kasarnah. S poostreno vojaško disciplino teh težav ni veC in mislim, da v bosanski vojski ni pomembnih težav. Res je bilo na začetku težko, ko smo imeli jugoslovansko vojsko v vojašnicah in so skupine državljanov ali borcev obkolile eno ali dve vojašnici. Na koncu smo ustanovili pravo armado, v kateri vlada disciplina. V zadnjem mesecu dni so izvedli Srbi močno ofenzivo na Srebrenico. Kakšne možnosti ima bosanska vojska, da jih zadrži? Težava je v tem, da nimamo municije. Ce bi jo imeli, to za nas ne bi bil problem-Imamo močno pehoto, toda zasipajo nas s tisoči granat. Bomo videli. ZN so poslali svoje opazovalce, počakajmo, kaj bo. Ce bomo dobili municijo, bomo napadalce zadržali. Kaj mislite o obtožbah na račun IINHCR, ki je pomagal odvažati ljudi iz oblegane Srebrenice? To je etnično čiščenje-Zatrjujejo, da nam lahko rešijo glave z etničnim čiščenjem. Namesto, da bi ljudi zaščitili, jih odpeljejo na drugo mesto in zaščitijo tam-To je kapitulacija programa. Lahko bi pripeljali več vojakov ZN, ki bi zaščitili prebivalstvo. Podpisano je tudi premirje, ki bi ga morali spoštovati. Kje so vzroki za tako ravnanje mednarodne skupnosti? V slabi organiziranosti, neustreznem mandatu, v neučinkovitosti mednarodne skupnosti in v pomanjkanju skrbi za položaj prebivalcev. Angleži, Francozi in ES kot celota se ne morejo uskladiti, da ne omenjamo še ameriških in ruskih interesov. KOSOVO / NAPETOST NARAŠČA ŽENEVA / ZASTOJI V POGAJANJI O SPROSTITVI SVETOVNE TRGOVINE Nevarno rožljanje z orožjem Začele so se vojaške vaje, ZRJ pomika enote na mejo z Albanijo Trgovinska vojna med najbolj razvitimi državami sveta je spopad brez upanja na zmago Zahteve sodobne proizvodnje so že zdavnaj prestopile državne meje SKOPJE - Albanske politične stranke, ki so se zbrale pod taktirko dr. Ibrahima Rugove, zagovarjajo mimo rešitev srbsko-albanskega spora na Kosovu. Da vsi ne mislijo tako, so pokazali letaki z »razglasom Albanskega narodnega gibanja za osvoboditev Kosova«, ki so jih raztrosili konec marca. Letaki Albance pozivajo k uporu, češ da »-brez vojne ni svobode«. Domnevo, da gre za še eno provokacijo srbskih obveščevalcev je ovrgel Rugova z izjavo, da je za to odgovorna »skrajna skupina« iz vasi ob jugo-slovansko-albanski meji. Ko je pojasnjeval razmere na Kosovu, je Rugova opozoril, da so se v pokrajini začele vojaške vaje. Povedal je, da so v nekaterih mestih namestili topove, da so proti jugo-slovansko-albanski meji krenile vojaške enote ZR Jugo- slavije in da je v albanske ozemeljske vode vplula fregata ameriške Šeste flote. Rugovi se zdi pomembno zlasti zadnje dejstvo, saj pomeni »pritisk na Srbijo in Cmo goro«. Albanska Narodno demokratska stranka, ki ima poleg Stranke za demokratični napredek v makedonskem parlamentu 23 poslancev, je v pozivu Varnostnemu svetu ZN, ES in KEVS zapisala, da vsa dejavnost državnih organov Makedonije vodi k ustanovitvi slovansko-makedon-ske države. S tem bi Albanci poštah celo manjšina, čeprav predstavljajo 40 odstotkov prebivalstva Makedonije. Tudi sedanja makedonska ustava je po trditvah albanskih strank v Makedoniji diskriminatorska, saj državo opredeljuje kot nacionalno, kar pa je v nasprotju z večnacionalno kulturo. (M. K. in STA) ZAGREB / VLADA Novi premier, stari ministri ZAGREB - V soboto je hrvaška vlada dobila novega predsednika, 43-letnega Nikico Valentiča, vendar so na ključnih položajih HDZ-jev-ske izvršne oblasti ostala večinoma ista imena. Podpredsedniki so dr. Mate Granič, Vladimir Seks in Borislav Skorgo, obrambni minister je ostal Gojko Sušak, mesti sta obdržala tudi policijski minister Ivan Jar-njak in vodja diplomacije dr. Zdenko Skraba-lo. Minister za turizem je postal Niko Bulič, drugih sprememb pa tako rekoč ni. Nova hrvaška vlada je že peta po vrsti. Dosedanji premier Hrvoje Sarinič odslej vodi urad za nacionalno varnost in je na tem položaju zamenjal Josipa Manoli-ča. Opozicija z Budiševi-mi liberalci na čelu ne podpira novega vodstva države. Zahteva večstrankarsko vlado in zamenjavo predsedniškega sistema s parlamentarnim. Težko je pričakovati, da bo Valentiče-va vlada odpravila vzroke globoke krize in razkola v hrvaškem državnem vrhu. (G. M.) Barbara Kramzar ŽENEVA - Velika klasicistična zgradba iz začetka tega stoletja v parku ob ženevskem jezeru je videti enako zaspana kot druga pogajalska središča v švicarskem letovišču svetovne diplomacije. Toda mir za zidovi stavbe, kjer vse od druge svetovne vojne potekajo pogovori o liberalizaciji svetovne trgovine, je samo navidezen in posledica starodavne navade diplomatov, da se prijazno pozdravljajo med seboj tudi v primeru, Ce bo država enega zaradi stališča drugega izgubila milijarde dolarjev. Ce bi mednarodni trgovinski odposlanci ohranili neposredne komunikacijske navade naših daljnih prednikov, pa bi uglajeni gospodje zanesljivo tekali drug za drugim z gorjačami v rokah. V Ženevi namreč potekajo zadnja dejanja tistega, kar v najpomembnejših prestolnicah sveta imenujejo trgovinska vojna med razvitimi. Najuglednejši mednarodni ekonomski Časopisi in strokovnjaki ne morejo skriti obupa zaradi obnašanja velikih. Samo s podpisom urugvajskega kroga pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, ki ga v Ženevi zavlačujejo že šest let, bi planet Zemlja pridobil najmanj sto milijard dolarjev na leto, s spoštovanjem določil o končanju državnega protekcionizma za blago in storitve pa po izračunih strokovnjakov še veliko več. Razvite države bi prenehale ščititi svoje kmetijske izdelke, ki vsi skupaj štejejo samo desetino vsega svetovnega proizvoda, in tekstil, ki ima samo dvajse-tinski delež. V zameno bi države v razvoju odprle veliko pomembnejši trg za za- hodne storitve, ki štejejo že petino vse mednarodne trgovine in zagotavljajo delo dvema tretjinama vseh zaposlenih v razvitih državah - ter dobile možnost zaračunavanja industrije prihodnosti, kot površno opisujejo intelektualno lastnino. Razvite države bi lahko vstopile v nov razvojni krog, nerazvite pa bi zasluzile dovolj vsaj za odplačevanje dolgov. Toda samo tri magične besede - kriza, službe in kmetje - zadostujejo za razumevanje napovedanega odstopa Arthurja Dunkla, dolgoletnega generalnega direktorja trgovinskih pogajanj v stavbi ob ženevskem jezeru, in nesrečnega dejstva, da gospodarski interesi niso vedno enaki političnim. Volilci države, katere meja je samo pet kilometrov oddaljena od Ženeve, so sramotno odslovili svojo gospodarsko razmeroma uspešno vlado zaradi nezaposlenosti in nasprotovanja odprtemu trgu kmetijskih izdelkov. Povprečna evropska nezaposlenost počasi že presega enajst odstotkov in grozi z odhodi iz vladnih palač tudi drugim, ne le francoskim politikom. Američani so ne glede na razglašeno politiko odpiranja svetovnih trgov zagrozili s sankcijami Evropejcem in Japoncem. Obtoženi seveda nimajo Ciste vesti. Tudi njihova trgovinska politika s subvencijami in zaščito svojih proizvajalcev še najbolj zvesto sledi doktrini, ki so jo poimenovali po Franku Sinatri in njegovi pesmi »My way«. Deloma imajo politiki prav. Odpiranje svetovnega trga, za katerega se bojujejo uradniki v ženevski palači Gatta, kljub vsem gospodarskim prednostim nima veliko skupnega z Željami njihovih volilcev ali celo z demokracijo. Politiki - in predvsem volilci - lahko vplivajo samo na dogajanja znotraj državnih meja, sve- tovni trg pa ne prinaša s seboj nobenega političnega sistema in z njim možnosti nadzorovanja dejanj, ki lahko prizadenejo stotisoCe ah milijone ljudi. Kljub upravičenim političnim pomislekom pa je sedanja trgovinska vojna med velikimi vendarle spopad brez upanja na zmago. Zahteve sodobne proizvodnje, gospodarskega in znanstvenega napredka so že zdavnaj prestopile državne meje. Kaj je japonskega na avtomobilih, ki jih Toyota izdeluje v Ameriki in izvaža v Evropo? Kakšne narodnosti bo super potniško letalo, ki ga načrtujejo Boeing, evropski elani družbe Airbus, McDonell Douglas, Mitsubishi, Kavvasaki in Fuji? Kdo bo lahko nadzoroval napovedujoče se mednarodne velikanke, Ce vladam ni žal Časa za prepire o pridelavi tako eksotičnega izdelka, kot je soja? Toda svet očitno potrebuje svoj Cas za učenje vsake nove lekcije. Spoznavanje proizvodnje in trgovine prihodnosti ne bo nobena izjema, Ce sodimo po udarnih medsebojnih obtožbah s katerimi se najrazvitejše države sveta obmetavajo na straneh časopisov in v konferenčnih dvoranah ženevske palače Gatta. V Ženevi se predstavniki razvitih pogovarjajo o težavah svetovne trgovine (Foto: Srdan Živulovič/TRIO) _ Razmišljanje o francoskih volitvah iz perspektive pariškega Slovenca Preden bom poskušal navesti nekaj misli o francoskih parlamentarnih volitvah, bi rad bralcem prikazal razmerje sil na politični šahovnici. Pri tem Velja omeniti konstantno Število poslanskih mest s 577 sedeži. Stanje pred volitvami in razmerje moči je naslednje: Skrajna desnica -Le Pen: 1 poslanec, različne desne stranke: 11; RPR • J- Chirac: 127, UDF -Valery Giscard d’Estaing: 129, PS - socialisti - predsedniška večina: 282 niest, in komunisti PC: 27 sedežev. Novi parlament pa kaže naslednje razmerje sil: različni desni poslanci: 36 Plus 1, RPR - Chiracova skupina: 242 sedežev, CDF - skupina Valeryja Giscarda d’Estainga: 206, torej desnica skupaj: 448 sedežev, predsedniška večina, PS - socialisti: 67 in PC - komunisti: 25 poslancev, torej nova opozicija sestoji iz 92 poslancev proti 448 poslancem nove večine. Te številke navajam zaradi boljšega razumevanja novega položaja, ki je nastal po volitvah. Pri tem pa gre za nov tenomen v okviru pete republike, ki sicer sloni na Predsedniškem sistemu. Razumljivo je, da je ob tem Mitterrandov politi-C^1 vpliv v parlamentu cccutno oslabljen in je za-c skušal po radiu in televiziji ze v ponedeljek - takoj po drugem krogu - postaviti pravila igre, ki mu M dovoljuje ustava. Tako je ponovno, veliko bolj odločno kot za Časa prve »cohabitation« leta 1988, razmejil kompetence in si pridržal pravico do zunanje, predvsem evropske politike (uresničevanje Maastrichta), obrambo ter predstavljanje Francije na mednarodnih pogajanjih, zlasti v Gattu. S tem je dokaj diplomatsko zasukal rezultat volitev v prid predsedniškemu sistemu, saj je hkrati že objavil Edouarda Balladura kot novega mandatarja vlade. Pri tem je tudi odgovoril na Chiracovo sugestijo, da bo moral tudi predsednik republike računati z novo parlamentarno stvarnostjo. Vlado, ki jo je sestavil Balladur, predstavlja 29 ministrov, v nasprotju s prejšnjo, ki je štela 41 ministrskih mest. Vsekakor se nova »cohabitation«: predsednik republike - levica, parlament - desnica začenja z nauki iz prejšnje, ki veljajo tako za Balladura, ki so mu že leta 1988 očitali pretirano željo po privatizacijah (Balladur je bil prvi teoretik »cohabitatio-na«), kot tudi za predsed nika republike in njegovo stranko, ki bo verjetno potrebovala veC Časa, da si spet pridobi zaupanje pri ljudskih množicah. Tudi glede kulturne politike, ki me še posebej zanima in jo bo vodil Jac-ques Toubon, bo verjetno prišlo do preobrata v veC jo varčnost in racionalizacijo. Novi minster, ki je bil že kot župan 13. pariškega okrožja naklonjen umetniškim prireditvam, prav gotovo ne bo skušal zanikati nekaterih pozitivnih pridobtiev Langove kulturne politike, ki je na nekaterih področjih doživela široko podporo. Na tem področju lahko Slovenci še naprej računamo na možnosti kulturne promocije naše dežele in slovenskega občestva nasploh. Ze po prvih nastopih v medijih novega ministrskega predsednika je mo- 'novi fr, ancoski premier Edouard Balladur goCe pričakovati velik poudarek na odpravljanju brezposelnosti, ki je pred mesecem dosegla tri milijone in pomeni že 10 odstotkov vsega aktivnega francoskega prebivalstva. Ko Balladur svetuje svojim ministrom solidarnost, jasnost, slogo in predvsem smisel za gospodarstvo, lahko upravičeno sklepam, da bo prišlo tudi do premikov v evropski politiki in v odnosu do srednje in vzhodne Evrope. Prve poteze njegove vlade pa bodo šle vsekakor v smeri varčevanja, saj že zdaj svetuje elanom vlade uporabo javnih prometnih sredstev in zmanjšanje proračuna za državno administracijo. Zavedati pa se je treba, da tudi nova večina ne bo mogla mimo mednarodne gospodarske konstelacije in bo tu vsaj deloma morala slediti Mitterrandovi zahtevi o pariteti franka z nemško marko in s tem pogojenemu nemško-fran-coskemu zbliževanju pogledov na novi gospodar- doslej javno nastopal s tezo, da je Evropa Slovenijo in Hrvaško prehitro priznala, pri čemer se mu je pred 14 dnevi celo pridružil chirakovec Charles Pašqua, kar pa lahko ocenjujemo bolj kot nadrobnost, in ne kot konstanto Francoska narodna skupščina Volilni izidi ŠTEVI L 0 POSLANCEV Drugi Socialisti Evgen Bavčar, Pariz V Elizejski palači pripravljajo preprogo za slavnosten sprejem novega francoskega premiera Edouarda Balladura pri večini politikov iz kroga desnice. Iz naštetega lahko optimistično ugotovimo, da si slovenski politiki v Franciji odpirajo nove možnosti, ki izhajajo iz opravljenega informativnega dela. Pri tem pa se mi zdi nujno, da levo obarvane stranke v Sloveniji izrabijo trenutni položaj v Franciji in skušajo novo opozicijo bolje seznaniti s slovensko državno stvarnostjo, saj obstaja zdaj več objektivnih možnosti, da jim bodo tudi socialisti bolj prisluhnili, ko bodo morali sami kritično presojati poraz na volitvah, in to tudi iz perspektive svoje mednarodne politike. Po logiki že prej omenjenih stikov s trenutno večino sem prepričan, da bi morale slovenske politične stranke vselej iskati stike tudi takrat, ko njihovi tuji somišljeniki nimajo ravno konkretne oblasti. Gotovo pa je, da bo program nove Balla-durove vlade dokaj racionalno ekonomski in bo morala Slovenija nujno delovati v podobnem smislu prestrukturiranja gospodarstva, Ce bo hotela postati veljaven gospodarski sogovornik in francoski partner. Daši je bil obisk predsednika Kučana v Franciji pomemben v smislu še enega formalnega priznanja slovenske državnosti in slovenskih pogledov na krizo v nekdanji Jugosla- viji, obžalujem neugoden čas obiska in njegovo premajhno medijsko popularizacijo. Ce izzvzamemo predsednika republike, je bil premalo usmerjen k tistim socialistom, ki bodo zdaj igrali pomembnejšo vlogo. Menim namreč, da so Kučanovi pogledi na krizo v nekdanji Jugoslaviji zelo izvirni in premišljeni in bi si zaslužili večji medijski odmev in obravnavo pri večjem številu francoskih politikov. Novi politični položaj v Franciji ponuja slovenski diplomaciji z Lojzetom Peterletom in predsedniku Kučanu kot predstavniku države nove in Suše možnosti, kot so obstajale pred volitvami. K temu so prispevali sistematični stiki z novo večino, ki je bila do Slovenije že takrat, ko je bila v politični opoziciji, občutno bolj sprejemljiva. Tudi levo usmerjenim slovenskim strankam bi zdaj kazalo navezati stike z novo francosko opozicijo, ki bo zdaj manj naduta in bolj odprta kot doslej. Nedvomno je nujno, da slovenska zunanja politika v prihodnje spremlja politične tokove v posameznih državah bolj od znotraj, prek slovenskega življa v tujini, ki pri tem lahko veliko pomaga. Na nove perspektive odnosov gledam razmeroma optimistično in upam, da bo Slovenija modro in sistematično izrabila možnosti, ki se ji odpirajo. Sveže pogrnjena rdeča preproga pred vrati Elizejske palače ski zemljevid Evrope. Volitve so kljub pričakovanjem presenetile tako desnico kot levico. In Ce se desnica zaveda moči in š tem odgovornosti, ki ji jo daje tako pomembna večina v parlamentu, se mora levica izredno kritično vprašati po vzrokih poraza, ki so jo kot tako povsem izbrisala. Se veC, morala se bo temeljito prestrukturirati in priti do novih oblik, ki jih deloma nakazuje M. Ro-cart s svojo tezo o socialdemokraciji, ki pa je zal prišla prepozno. Temeljito pa bodo morali premisliti svoj program tudi Zeleni in generacija ekologije, ki so se s svojimi volilnimi napovedmi grobo ušteli. Kljub upoštevanju večinskega volilnega sistema je poraz zelenih veC kot očiten. Kar zadeva Le Penovo skrajno desnico, ki je dobila razmeroma visok odstotek glasov, še vedno pomeni nevarnost, Ce bi Francija ponovno uvedla proporcionalni volilni sistem. Vsekakor se nova koalicija - predsednik republike, levica - parlament - desnica začenja z nauki iz prejšnje, ki veljajo tako za Balladura, ki so mu še za Časa prve »cohabitation« očitali pretirano željo po privatizacijah, kot tudi za predsednika republike in njegovo stranko, ki bosta verjetno potrebovala veC časa, da si spet pridobita zaupanje pri širokih ljudskih množicah. Sicer pa lahko sklenem, da v Franciji desnica pogosto obnavlja stvari, levica pa jih skuša ohranjati. Tako je Simone Veil še za Časa predsednikovanja Valerya Giscarda D’Esta-inga izposlovala zakon o abortusu in kontroli rojstev in pomaknila polnoletnost s prejšnjih 21 na 18 let, kar je socialistom prineslo mlade volilce leta 1981. Zato upravičeno domnevam, da do resnično radikalnih sprememb v socialni politiki ne more priti, Ce nočejo tvegati socialnih nemirov. Podobno velja tudi za nekatera druga področja. Paradoksalno je morda to, da gre v Franciji za edinstven fenomen večine, ki pa bo moral upoštevati ljudsko voljo, usmerjeno v odpravo brezposelnosti (v državi je vec kot 3 milijone brezposelnih, oziroma 10,6 odstotka aktivnega prebivalstva). Pri tem pa bo izjemno težko uskladiti socialne pridobitve socialistov in gospodarsko upravičenost. Ob tem je za slovensko državo zanimivo in pozitivno, da so v novi vladi ljudje, ki so bili naši državi že od vsega začetka naklonjeni in jih bom zato posebej omenil. Najprej so tu Edmond Alphandery -gospodarstvo, Francois Bayrou - šolstvo, Pierre Meihgnerie - sodstvo, Alain Lamassour, delegirani minister za evropska vprašanja, zelo pomemben pri Evropski demokratski uniji, kjer deluje Lojze Peterle kot podpredsednik. Se posebej moram poudariti, da so omenjeni ministri ze ob prvih stikih s francoskimi slovenskimi rojaki dr. Janezom Zorcem in Marjanom Strunom ob sodelovanju z Lojfeetom Peterletom pokazali simpatijo in odprtost do Slovenije že v Času, ko smo se zaceli bojevati za mednarodno priznanje in so k temu tudi ogromno prispevali. Podobno stališče do naše države sta zavzela tudi Charles Pasqua, ki je postal v novi vladi notranji minister in je že ob agresiji na Slovenijo javno nastopil v obrambo slovenske demokracije, ter Simone Veil, ki je že pred uradnim priznanjem slovenske države ugodno sprejela delegacijo tukajšnjih Slovencev. Pri tem moram obžalovati veliko bolj zadržana stališča do Slovenije s strani socialistov in še posebej gospe Guigou, ki je bila ministrica za evropska vprašanja in je že v Času prvega obiska Dimitrija Rupla še na mirovni konferenci novembra leta 1990 zavračala idejo o samostojni Sloveniji. Ne gre pozabiti, da so ravno socialisti zelo neugodno gledali na slovensko državotvornost, izv-zemši M. Vauzella, predsednika parlamentarne komisije socialistov za zunanjo politiko, ki je nastopil celo proti nekaterim Mitterrandovim pogledom na krizo v nekdanji Jugoslaviji. Socialist Chevenement (minister za obrambo v Času zalivske vojne) pa je 389 Konservativna koalicija Komunisti Nacion. fronta Ekologisti AP/A. BasedetV FILMSKI SPORED V PRIHODNJEM TEDNU 8 Nedelja, 4. aprila 1993 TV SLOVENIJA / FILM TEDNA Islandski film po scenariju in režiji Asdis Thoroddsen Uroš Prestor Ingalo, Islandija / Finska / Nemčija, 1992. Scenarij in režija: Asdis Thoroddsen. Fotografija: Tahvo Hirvonen. Glasba: Christoph Oertel. Igrajo: Solveig Arnarsdottir, Haraldur Hall-grimsson, Ingvar Sigurdsson, Thorlakur Kri-stinsson. Mlada islandska režiserka Asdis Thoroddsem Ce bi vas kdo vprašal, kaj veste o Islandiji, kaj bi odgovorili? Da leži nekje daleč na severu, gotovo. Najbrž bi omenili tudi Reykjavik, da tamkajšnji prebivalci radi berejo knjige in da imajo Nobelovega nagrajenca za literaturo, Hall-dorja Laxnessa? Mogoče. Ko sem v Rotterdamu zamudil začetek nekega filma in je bila edina alternativa dvema urama brezdelja islandski film Ingalo, sem vedel samo, da so tam doma Bjork, Einar in ostali bivši punkerji, ki so se v drugi polovici osemdesetih pod imenom The Sugar-cubes s svojim modrookim popom povzpeli na vrh neodvisnih glasbenih lestvic. »Gremo pac pogledat ta islandski etnopop.« Po petnajstih minutah filma sem se končno znebil tiste naveličanosti, ki meji že na cinizem, neobhodne bolezni vsakogar, ki na filmskem festivalu vidi vsaj pet filmov dnevno, in se prepustil uživanju v enem najlepših filmov na festivalu. V filmu ste upodobili življenje v ribiških vaseh na severu Islandije. Prihajate iz tega okolja? Ne. Živim sicer v Reykjaviku, toda včasih sem delala v teh krajih. Ne zaradi nabiranja izkušenj, ampak preprosto zato, ker sem potrebovala denar in to je običajni način za služenje denarja poleti. Poleg tega so na Islandiji družbeni razredi, mogoče zaradi manjše družbe, mogoče pa zaradi drugačne kulture, veliko manj izraziti in bolj pomešani med sabo. Ne moreš živeti na Islandiji, ne da bi spoznal tovrstno življenje. To življenje je zelo kruto. V filmu ni veliko veselja. Vase osebe so grobe in včasih celo krute. Prebivalci teh vasi niso kmetje in življenje v teh vaseh ni tradicionalno islandsko življenje, saj je staro manj kot sto let. Res je, ljudje so včasih kruti, toda ne zaradi zlobe. To se mi zdi pomembno. V teh krajih je veliko trdega dela, toda kljub temu ljudje niso brez upanja. Radi živijo tam, kjer so. V primerjavi s prebivalci z juga Islandije so bolj neposredni. Niso vljudni, toda Ce rabiš pomoC, bodo prišli pomagat. So grobi, včasih kruti, pa vendar tudi živahni. In njihov humor - ti ljudje so lahko zelo zabavni, ko se včasih norčujejo iz samih sebe. Rekli ste, da se v skoraj vsaki vasi najde dekle, kakršna je glavna igralka Ingalo. Ima vsaka vas tudi vaškega norca? Kar sem uporabila v filmu, je resnična zgodba. Poznam človeka, ki je v ribiških škornjih stal v vodi in trdil, da vozi avtomobil in da je obtičal v vodi. Prej ni odšel iz vode, dokler ni pripeljal traktor in ga »izvlekel« iz vode. Veliko jih je tudi v Rey-kjaviku. Nekoč sem srečala enega, ki se je vozil na kolesu in oponašal voznika tovornjaka. Zapeljal je k meni in mi rekel, da mu je počila guma. Je bil Ingalo ze pre- dvajan na Islandiji? Da. Rezultati niso bili preveč dobri, toda tč> smo pričakovali. Mladim se je zdel preveč islandski. Sovražijo ribe. Zdijo se jim ogabne. Nemo propheta ali patria? Da, lahko bi tako rekli. Toda, kar se tiče filma, se nam rezultati zdijo v redu. Film je odkupilo vec evropskih držav: Nemčija, Slovenija... Tudi jaz prihajam iz Slovenije. Res? Slovenija ... ču- dno. Zdi se mi, da je bil film odkupljen zaradi političnih razlogov -Islandija je bila namreC prva, ki je priznala slovensko neodvisnost. Tudi Ce je tako, se mi zdi to zelo lepa gesta, ki me je zelo razveselila. TV SLOVENIJA / JEZUS IZ NAZARETA Franco Zeffirelli -prenašalec klasičnih del Biblijski spektakel na malih ekranih Italijanski režiser Franco Zeffirelli je svoj megalomanski projekt (taksni so bili skoraj vsi) Jezus iz Nazareta posnel leta 1976, po knjižni predlogi Anthonyja Burgessa. Spremljal je vse postaje Jezusovega življenja, trpljenja in umiranja. Običajno Zeffi-rellijev spektakel prikazujejo v dveh delih po približno 180 minut, na TVS pa ga boste spremljali v Štirih delih. Veliki italijanski režiserji nasploh radi posegajo po biblijskih temah, Zeffirelli poleg tega običajno ekranizira velika literarna dela, predvsem Shakespeara, ki ga je na platno prenesel štirikrat - Ukročeno trmoglavko, Romea in Julijo, Othella in pred kratkim Hamleta, pri Čemer so mu mnogi očitali, ker je za naslovnega junaka izbral ameriško zvezdo Mela Gibsona, sam pa je na to odgovoril, da »večina današnje mladine ne pozna literarnih klasikov, ker pa v filmu igra Gibson, se bodo mladi z njim identificirali«. Za spektakle je nasploh znano, da v njih nastopa kopica filmskih zvezd, Zeffirelliju pa jih je bilo dobiti se toliko laže, ker je bila večina njegovih filmov posnetih v koprodukcijah, predvsem angle-ško-ameriških. Tudi Jezus iz Nazareta ni izjema. V njem so nastopali predv- sem ameriški igralci Robert Powell, Olivia Hussey, James Mason, Ernest Borgnine in italijanska legenda Claudia Cardi-nale. Nadaljevanko v štirih delih si boste lahko ogledali v Sovinem sporedu od 6. ^o 9. aprila. (S. P.) Igralec Robert Povvell in režiser Franco Zeffirelli med snemanjem TV SLOVENIJA / VELIKI FLAMARION Stroheim kot igralec Film v režiji Anthonyja Manna Veliki Flamarion je vzdevek zelo natančnega strelca, ki publiko zabava s fenomenalnimi zadetki. Njegov potencial zavoha ženska, ki bi se rada znebila svojega moža - alkoholika. Glavno vlogo v filmu režiserja Antho-nyja Manna igra eden najvecjih režiserjev neme dobe - Erich von Stroheim. Ko mu je producent Irvving Thalberg v začetku 30. let zapečatil kariero režiserja, se je Stroheim posvetil igranju v filmih. Prav zgodba filma Veliki Flamarion močno spominja na teme, ki jih je Stroheim obdeloval kot režiser. Zakonske težave in neizbežen propad je prikazal že v prvencu Blind husbands (1919), višek pa je dosegel v Pohlepu (1925), mojstrovini o tem, kako gonja za denarjem uniči človeka in vso družino. Veliki Flamarion je zgodnje delo režiserja Anthonyja Manna in je tipičen Crno-beli film iz Štiridesetih let, ki se spogleduje s filmom noir. Manna poznamo Se po spektaklih Padec rimskega cesarstva, El Cid in vesternih Win-chester 73 in Kovinska zvezda. Film Veliki Flamarion bo v sporedu slovenske televizije na ogled v ponedeljek, 5. aprila ob 15.30. (S. P.) HRVAŠKA TV / CYRANO DE BERGERAC HRVAŠKA TV / LJUBIMKANJE Zaljubljeni pesnik Na prelomu stoletja se je Edmond Rostand proslavil s pesnitvijo o nesrečno zaljubljenem pesniku sedemnajstega stoletja Cyranoju de Bergeracu. Delo je začelo krožiti po gledaliških deskah, leta 1950 pa ga je režiser Michael Gordon prvič prenesel na filmski trak. Kot Cyrano je blestel Jose Ferrer, ki je za vlogo prejel oskarja. Po uspeli pariški postavitvi leta 1984 se je za ekra-nizacijo odločil tudi scenarist in režiser Jean Claude Rappenau. V nasprotju z Gordo-nom, ki je na platno prenesel gledališko delo, je Rapenau iskal filmski jezik, ki je današnjemu gledalcu bližji. Film je bil eden naj-dražjih francoskih filmskih projektov vseh časov, saj so ga snemali v Franciji in na Madžarskem, uporabili pa so tudi več kot dva tisoč statistov, v studiih in na prostem pa je bilo treba zgraditi štirideset prizorišč. Režiser pravi, da je Gerarda Depardieuja za naslovno vlogo izbral zato, ker ve, da je sposo- ben »hkrati izražati oba aspekta junaka: njegovo bleščečo in njegovo trpečo stran«. Rappenaujev Cyrano de Bergerac je leta 1991 po pričakovanjih slavil ob podelitvi francoskih Cezarjev, velike pozornosti pa je bil deležen tudi pri ameriški filmski akademiji, ki je film nominirala v petih kategorijah, prejel pa je oskarja kot najboljši tujejezični film. Ogledali si ga boste lahko v petek, 9. aprila ob 20.45 na drugem programu Hrvaške TV. (S. P.) Tehnični perfekcionist Ophiils Mojstrovina po predlogi Arthurja Schnitzlerja Avstrijski režiser Max Ophiils je imel zelo burno kariero, že ko je snemal v Avstriji in v Nemčiji, posebej pa, ko je pred nacisti emigriral v Francijo. Njegovih filmov večina ni razumela, se posebej trdovratno so ga zavračali Američani. Nekoč je rekel: »Zadoščenje za moje delo bo prišlo čez dvajset let. Izvo-jevali ga bodo kino klubi«. Se v isti sapi je z nasmehom dodal: »Na žalost bom čez dvajset let že mrtev«. Film Ljubimkanje (1932) mnogi štejejo na Ophiisovo prvo mojstrovino, posneto po igri Arthurja Schnitzlerja. Schnitzler je tudi edini pisec, po katerega delih je Ophiils posnel dva filma, adaptacije literarnih del pa so praktično vsi scenariji, ki pomenijo vrhunec njegovega ustvarjanja, pred odhodom in po vrnitvi v Evropo. Obogatitev Schnitzle-rjeve drame kažejo predvsem prizori v naravi in pa seveda kamera, ki je v tem filmu manj gibljiva kot običaj- no. Vozeči posnetki so nasploh najbolj slovita odlika Ophiilsovih filmov, v vsakem njegovih filmov jih kar mrgoli. Igralec James Mason, ki je delal z režiserjem, je to njegovo posebnost označil v smešni pesmi, posvečeni režiserju in producentom, »ki so vedno jokali, kadarkoli je zahteval pripravo zahtevnih in seveda tudi zelo dragih vozečih posnetkov«. Film Ljubimkanje bo na sporedu na 1. programa Hrvaške TV v ponedeljek, 5. aprila ob 20.55. (S. P.) PREGLED FILMOV NEDELJA, 4. april TV Slovenija 1 -17.10 Velike počitnice (Les Grandes Vacances), francoski barvni film, 85 min Scenarij: Jacques Vilfrid, režija: Jean Girault, igrajo: Louis de Funes, Marthe Keller. Fredy Mayne, Martine Kelly. Louis de Funes igra direktorja Šolskega internata, kjer je tudi njegov sin, ki zbeži zaradi slabe ocene, kar povzroči očetu nemalo preglavic. Kanal A-21.55 Poravnaj račun! (Even the Score), ameriški film, 85 min Režija: Joe Straw, igrajo: David Heavener, Joseph Nuzzolo, Lyn Levand ... Zaljubljeni par se zaplete v nevarno igro pokra in mamil. Mladenič v samoobrambi strelja in konca v zaporu. Po osmih letih, ko stopi na svobodo, mora vse začeti znova. Hrvaška TV 1 -17.05 Poroka na prostem (Marriage on the Rocks), ameriški film, 105 min Režija: Jack Donahue, igrajo: Frank Sinatra, Deborah Kerr, Dean Martin, Cesar Rome-ro. Po devetnajstih letih uspešnega zakona se Zena odloči, da bo zapustila moža in dva otroka. Odide na drugi »medeni mesec«, kjer pride do zapletov. PONEDEUEK, 5. april TV Slovenija 1 -15.30 Veliki Flamarion (Great Flamarion), ameriški črno-beli film, 1945, 77 min Scenarij: Anne VVigton, režija: Anthony Mann, igrajo: Erich von Stroheim, Mary Beth Huges, Dan Duryea, Stephen Barclay, Lester Allen. Veliki Flamarion je igralec vau-devilla. Omreži ga privlačna soigralka, ki ga prepričuje, da ubije njenega moža. Kanal A - 22.00 Smrtonosni trikotnik (Deadly Triangle), ameriški film, 90 min Režija: Robbe de Hert, igrajo: Beatie Edney, Jack Coulter, Erič Schneider, Peter Firth. Aktivista Redpeacea sta fotografirala ilegalno natovarjanje orožja in so ju ujeli. Enemu je uspelo pobegniti in s pomočjo novinarjev je javnosti razkril nečiste posle politikov. Hrvaška TV 1 - 20.55 Ljubimkanje (Liebelei), francosko-avstrijski črno-beli film, 1932, 89 min Režija: Max Ophuls, igrajo: Magda Schneider, Willy Eichberger, VVolfgang Leibeneier. Film je režiserjev prvenec, ki ga je kritika izvrstno sprejela. Tema filma je ljubezenska zgodba o nesrečni ljubezni, kjer je mater izvrstno odigrala Romy Schneider. TOREK, 6. april TV Slovenija 2 - 22.35 Jezus iz Nazareta (Jesus of Nazareth), ital.-angl. koprodukcija, 1976, 4 deli Scenarij: Anthony Burgess, Sušo Cecchi D'Amico, F. Zeffirelli, režija: Franco Zeffirelli. igrajo: Robert Powell, Olivia Hussey, Anne Bancroft, James Mason, Claudia Cardinale, Laurence Olivier, Peter Ustinov ... Spektakel o življenju in trpljenju Jezusa Kristusa. Kanal A-21.20 Krč, ciklus slovenskega filma, 100 min Režija: Božo Sprajc, scenarij: Željko Kozinc, igrajo: Milena Zupančič, Tea Glažar, Ivo Ban, Boris Cavazza. V podeželskem kraju sanjajo o napredku, vendar jim ne uspe. Medicinska sestra se poroči s kmetom, učiteljica pa postane turistična vodička. TV Koper - Capodistria -13.50 Pernata kača (II serpente piumato), ameriška kriminalka, 1948, 90 min Režija: VVilliam Beaudine, igrajo: Roland VVinters, Keye Luke ... Charlie Chan, znameniti kitajski policaj, ki mu tokrat pomagata dva od njegovih številnih otrok, razreši skrivnostno izginotje nekega arheologa v Mehiki. V ozadju je azteško prekletstvo. SREDA, 7. april TV Slovenija 1 - 20.30 Ingalo (Ingalo), islandski barvni film, 1991, 95 min Scenarij in režija: Asdis Thoroddsen, igrajo: Solveig Arnarsdottir, Ingvar Sigurdsson, Haraldur Hallgrimsson, Eggert Porleiffson, Porlakur Kristinson ... Mlada Ingalo se ne razume s starši, zato zbeži od doma in se z bratom zaposli na majhni ribiški ladji. TV Hrvaška 1 - 20.05 Bapteme (Baptšme), francoski film, 1989, 122 min Rezija: Rene Feret, igrajo: Valerie S troh, Jean-Yves Berteloot, Jacques Bonaffe, Pierre Alain Chapius, Edith Scob ... Film je zgodba o ljubezni, ki traja - seveda ne brez težav -od tridesetih do Šestdesetih let in družinski dogodki so pomembnejši od svetovnih. TV Koper - Capodistria -13.50 Pet vrat v pekel (Cinque vie per Tinferno), ameriški vojni film, 1958, 100 min Režija: James Clavell, igrajo: Neville Brand, Patricia Ovvens ... Zgodba se dogaja med vojno v Indokini. Vietnamski častnik zajame skupino bolničark m zdravnikov Mednarodnega Rdečega križa ... ČETRTEK, 8. april Kanal A - 22.05 Točka umora (Killpoint), ameriški film, 90 min Režija: Frank Harris, igrajo: Cameron Mitchell, Leo Fong, Richard Roundtree ... Mesto se ne more ubraniti nasilja. Policija skuSa preprečiti vsakodnevne spopade med tolpami, ki terorizirajo mesto, pri tem pa se sama vmeSa v krvavi spopad. Rete 4 - 3.30 Giulietta in duhovi (Giulietta degli spiriti), italijanski film, 1965, 90 min Režija: Federico Fellini, igrajo: Giulietta Mašina in Mario Pišu. Glavna junakinja Giulietta je obsedena z zeljo spoznati in dojeti globine izvora las -nega bitja. Fellini karikira motiv mistike in se posmehuje teoriji psihoanalize. Avstrija-21.25 Kakor list v vetru (VVinter People), ameriška melodrama, 1989, 105 min Režija: Ted Kotcheff, igrajo: Kurt Russell, Kelly McGillis ... Oče se s hčerko odpravi na pot, ker hoče začeti novo življenje. Pokvari se jima tovornjak in pes prideta do koce, kjer živi mati s sinom, ki so jo nagnali od doma, ker ni izdala otrokovega očeta. PETEK, 9. april Kanal A-21.50 Nizki udarec (Low Blow), ameriški film, 100 min Režija: Frank Harris, igrajo: Lep Fong, Cameron Mitchell, Troy Donahue, Diane Steve nett... Verska sekta skuša pridobiti mlada in bogata dekleta, vendar se bogati očka odlo poiskati svojo hči, zato najame vrhunske profesionalce, da mu jo pripeljejo domov. Hrvaška TV 2 - 20.45 Cyrano de Bergerac, francoski film, 1990, 138 min Režija: Jean-Paul Rappeneau, igrajo: Gerard Depardieu, Anne Brochet, Vincent Perez. Jacques Weber, Roland Berlin. Ljubezenska zgodba o dekletu, ki sanja o pametnemu in duhovitemu moškemu ter Cyranoju, ki trpi zaradi prevelikega nosu. Rete 4 - 3.30 Beli šejk (Lo sceicco binaco), italijanski film, 1952, 90 min . Scenarij: F. Fellini in M. Antonioni, režija: Federico Fellini, igrata: Alberto Sorču 1 Giullietta Mašina. Mladi par se odpravi v Rim: on želi videti papeža, ona pa Belega Šejka - junaka popularnega fotoromana. Velemesto kmalu uniči njune iluzije. SOBOTA, 10. april TV Slovenija 2 - 23.05 Maigret, angleška barvna nanizanka, 1991, 6 delov Scenarij: Alan Plater, VVilliam Humble, Douglas Livingstone, Robin Chapman po manu Georgesa Simeona, režija: James Cellan Jones in John Glenister, igrajo: Mična Gambon, Geoffrey Hutchings, Jack Galloway, James Larkin ... ., Zgodbe o inšpektorju Maigretu in njegovih primerih ne vsebujejo spektakularn akcij in osupljivih tehnoloških pripomočov, temveč so zgrajene na psihološki ver) nosti in prepričljivih življenjskih likih. Maigret je šarmanten gospod, srečen.zaKo ski mož, ki svoje primere rešuje z vztrajnostjo in natančnostjo. Tako v uvodni epiz di svojega osumljenca preganja že sedem let, kajti Manuel Palmari je genialen org nizator uspešnih tatvin draguljev. Dokler ga nekega dne ne najdejo mrtvega ... TV Koper - Capodistria -13.50 Nevihte pod morjem (Tempeste sotto i mari), amer. pustolovski film, 1951, 100 min Režija: Robert D. VVebb, igrajo: Robert VVagner, Terry Moore, Gilbert Roland ... Zgodba v filmu Nevihte pod morjem se primerno naslovu odvija v morskih globina Dve skupini lovcev na spužve se spopadeta za nadvlado v vodah ob floridski oba 1. TV Koper - Capodistria - 20.30 Zadnjic skupaj (L’ultima volta insieme), ital. barvni film, 1981, 90 min Rezija: Nini Grassia, igrajo: Massimo Ranieri, Enrico Maria Salerno, Anna Orso ••• Mlad neapeljski odvetnik se bori proti mafiji, ki izsiljuje in terorizira lastnike g vin. Nekega dne pa sreča mater, za katero je mislil, da je mrtva, saj je ni poznal. So^TTTš KI P R O G R IT SLOVENIJA 1 Ziv žav, ponovitev B.A. Novak: Mala in velika luna, posnetek gledališke predstave Hiickleberry Finn in njegovi prijatelji, 4/26 del koprodukcijske nadaljevanke W. Fend: Moja knjiga o džungli, ponovitev 25/27 dela nemskp nnluJno^n--------- ---tmo anjn RAI 1 Obzorja duha Begunci, tu z nami Domači ansambli: Štirje kovači, VPS 1230 Poročila Eurosong '93, kvalifikacija za Millstreet, ponovitev Filmsko popoldne 'Alo, 'alo, ponovitev 5/18 dela angl. naniz., VPS 1435 Rose zmaguje, pon. 3/4 dela avstralske nad., VPS 1505 Velika pričakovanja, 3/6 del angleške nad., VPS 1555 TV dnevnik 1 Velike počitnice, francoski film, VPS 1710 Slike iz Sečuana: Tržnice, ponovitev 1. oddaje Slovenski loto, VPS 1917 TV dnevnik 2, vreme, Šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Galahad z Everesta, 2/3 del angl. dokumentarne serije TV dnevnik 3, vreme, VPS 2210; Šport Športni pregled (do 23.25) SLOVENIJA 2 Tedenski izbor S.de Abreu: Na dnu, 5., zadnji del brazilske nadalj. Mostovi Kobilcek Jaka in žabica Žogica, Švedski risani film Poročila Športna nedelja Konjeništvo: finale SP v dresuri, posnetek iz Hertogen-boscha Ljubljana: evropski pokal v gimnastiki, prenos Nogomet: Wales - Belgija, posnetek TV dnevnik 2, vreme, Šport 21. mednarodno tekmovanje mladih baletnih plesalcev za lozansko nagrado Letni koncert Big Banda RTV Slovenija. 2. del Sova Hal Roach predstavlja: Mornarji, pazite se!, 4/29 del ameriške burleske (CB) Rose zmaguje, 4., zadnji del avstralske nadaljevanke Hiša iz kart, 5., zadnji del finske nadalj. (do 01.10) KANALA Srečni Luka, 13. del risanke Male živali Smithsonian, ponovitev 10. dela dokumentarne serije Ninja želve, 59. del Matlock, ponovitev uvodnega filma k seriji Deveta oddaja o new age kulturi prehranjevanja Helena, 9. oddaja Kult-ura, ponovitev sredine oddaje o kulturi Dance Session, ponovitev oddaje o plesu Video Grom, ponovitev Live & Kickin1, 6. brcanje v živo Bosch Rally, reportaža Elizije - Samotni glasnik harmonije, 2. del Ohranimo Ameriko, dokumentarni film Poravnaj račun!, ameriški film KOPER Istrska paberkovanja KOROŠKA Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino Masa iz Sv. Petra Zelena linija TG 1’una in dnevnik Toto-TV Radiocorriere Variete: Domenica in, (vodita T. Cotugno, A. Parietti), vmes športne oddaje (15.50,16.50) Dnevnik in 90. minuta Vreme in dnevnik Športne vesti Nan.: Un commissario a Roma - Uno spec-chio d’acqua (i. Nino Manfredi, F. Fabian) Aktualno: Tocca a noi (vodi Enzo Biagi) Športna nedelja y Dnevnik 1 Športna oddaja Dnevnik in vreme Nočni rock Film: La grande illu-sione (dram., Fr. ’37, r. J. Renoir, i. J. Gabin) RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00, 9.00) vesti Aktualno: Tvoj bližnji RAI 2 na kvadrat Giorno di festa (vodi Sandra Milo) Variete: E se fosse Dnevnik in vreme Kultruni vestnik Gul-liver, nato vreme Variete: E se fosse Film: Toto al Giro d’Italia (kom., "49) Nan.: Detective Extra-large (i. B. Spencer, Erik Estrada) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica Sprint Nad.: Beautiful Nan.: II sole nel cuore Dnevnik 2 Protestantizem Dok.: Ital. fotografija Motociklizem: VN Ma-laizije Film: II testimone RAI 3 Dober dan, Koroška Film: Zorro il ribelle (pust., It. ’66) Koncert: Rekviem za žrtve mafije Film: Al tuo ritorno (kom., ZDA ’44) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Aktualno: Italijani (vodi A. Barbato), vmes kolesarstvo in Drobci Šport: Agiochi fatti Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, šport Film: Seduzione peri-colosa (krim., ZDA ’89, i. Al Pacino) Dnevnik in vreme Aktualno: Babele Danes v kioskih Film v originalu TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 17.10 Ko greste na počitnice z ljubico, Francoski komik Louis de Funes tokrat v vlogi direktorja šolskega internata j§ Francoski filmski, gle-dališki in televizijski igralec Louis de Funes tna sliki) je svojo kariero ndPel k01 zabavljač v nočnih klubih in z igrami v manjsrh avantgardnih gledališčih. Zaslovel je v Šestdesetih letih v dveh ^erijah filmov: kot nespre-ni sainttropeski žandar nmkot,vedno neuspešni P icijski komisar Jouvet z I1 antomasa. S temi vlo-§ann je postal eden vodil-1 m najkomercialnejših francoskih komikov, cn 0U*.S de Funes komiteji. Pl1Z°re §radi na gro- esknih grimasah, krčevi-nn m nervoznih kretnjah, njegov govor pa so zna-ne številne besedne igre n onomatopejski efekti. Film Velike počitnice (Les grandes vacances), posnet leta 1967 v režiji Jeana Giraulta, je eden od njegovih stodesetih filmov, v katerih je nastopil v svoji dolgoletni karieri. V njem ima hudomušni de Funes spet cel kup preglavic. Največ skrbi mu povzroča njegov sin, ki neuspešno zaključi letnik in s tem naredi veliko sramoto njemu, vzvišenemu direktorju šolskega internata. Sin si mu tega seveda ne upa povedati, zato zbeži s svojo mlado damo na počitnice. Njunega brezskrbnega letovanja pa je kmalu konec, saj se oče nameni, da mulca poišče in mu pošteno privije ušesa. Pri iskanju pa naleti na kup nepredvidenih zapletov in nerodnih situacij, ki jih seveda komično in zvito izpelje ... Mlado spremljevalko je zaigrala še rosno mlada Marthe Keller, ki jo gledalci gotovo poznajo kot poznejšo igralko vlog usodne ženske. V ostalih vlogah: Ferdy Mayne in Martine Kelly. S? RETE 4 Nan.: Strega p er amo-re, 8.00 Hotel, 9.00 Družina Bradford Nedeljski koncert: Simfonični orkester Scale •Aktualno: 4X7 Nedelja v cirkusu Variete: A časa nostra TG 4 vesti Film: Flash gordon (fant., VB ’80) Film: Furia slevaggia (vestern, ZDA ’58) TG 4 vesti Nan.: 11 ritorno di Co-lombo, vmes vesti Film: Sulla strada p er morire (dram., ZDA ’92), nato Kronika Film: Quelle due (dram., ZDA ’62), vmes (23.30) vesti $1 Koper CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: National Geo-graphic |[|Q Aktualno: Reportage, 11.10 Arca di Noe Risanke: I Simpson Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona domenica (vodi M. Colum-bro), vmes (18.10) nan. Nonno Felice Dnevnik TG 5 Nan.: Extralarge - Dop-pio inganno Aktualno: Ciak, 22.50 Nonsolomoda Aktualno: Italia do-manda TG 5 dnevnik Parlamento in ITALIA 1 Otroški variete A tutto volume Veliki golf Nan.: A-Team Odprti studio Športni oddaji: Grand Prix, 14.00 Vodic nogometnega prvenstva IP v odbojki Domenica stadio Filma: Com’e dura 1’avventura (kom., It. '87, i. P. Villaggio), 20.30 Leviathan (fant., ZDA '89, r. G. Pan Co-smatos, i. P. VVeller, Richard Crenna) Športna oddaja: Pres-sing (vodi R. Vianello) Variete: Mai dire gol Studio šport Odprti studio in pregled tiska # TELE 4 Lastne oddaje Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi Mannix, ameriška tv nanizanka Rebus, italijanska kriminalka Čarobna svetilka, otroški program Pustite jih živeti, dok. serija Fantazoo, japonska risana nanizanka Heidi, av./nemška otroška nadaljevanka Stanje stvari Istrska paberkovanja TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Ponedeljkov Športni pregled TV dnevnik Harry in VValter gresta v New York, am. komedija (James Caan, Michael Caine) TV dnevnik Svinčeni rafal, italijanski pustolovski film [□MSP Avstrija 1 Hrvaška 1 I Tv koledar ŠE Poročila Slika na sliko, pon. Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev 26., zadnjega dela Poročila Cvetna nedelja - prenos svete maše iz cerkve Sv. Eufemije v Rovinju Oddaja narodne glasbe SE Poročila Plodovi zemlje SE Mir in dobrota Palček David, 13. del risane serije Oskar med detektivi Risanka Operne arije Družinski zabavnik Poroka na prostem, ameriška komedija (Frank Sinatra, Dean Martin, Deborah Kerr in drugi) Zajčkove zgodbe, 5. del risane serije TV fortuna Dnevnik 1 Mamica, otrok moj, norveška drama Dnevnik 2 Slika na sliko Cas v sliki ruiuuiia Dežela gora, pon. Veselo romanje, nemški film Q$0 Hrvaška 2 Fritz Kreisler: Ljube- zensko veselje Innsbruški zvonarji TV koledar Četrti kralj, 12. del Nedeljsko športno po- Hobotnica, kviz poldne Beverly Hills, 90210: Hrvaško prvenstvo v Gremo v Palm Springs namiznem tenisu, M Povver Play, dobrodel- in Z, posnetek na prireditev SP v motociklizmu, Prijatelji, serija posnetek iz Malezije Cas v sliki Dnevnik 1 Potovanje: 1939-1944, Sejem spominov, do- 4. del kumentarni film Neznani Karajan, 1/3 Ko se snideva spet, del dok. serije 9/13 del ameriške na- Mr. North - ljubljenec daljevanke bogov, ameriški film Šport Alban Berg: Violinski Hrvaška nogometna li- koncert, solist: Ernst ga Kovačič - Dunajski Jazz simfoniki pod taktirko | Horoskop Petra Giilkeja Poročila @ Madžarska EMLP Avstrija 2 Nenavadni svet živali W. Disney: Potovanje Natty Gann, ameriški film Video uspešnice skupine Queen Lov na arktičnega samoroga: Ekzot iz Kanade Hooperman: Pravi nos Slika Avstrije Cas v sliki Športni primeri Čedno dekle, ameriška ljubezenska komedija (Richard Gere, Julia Roberts) Očka je kos nam vsem, serija Hotel na plaži, francoska komedija gjU m ■ ■ ■ Vaška tv, magazin Za otroke Angleščina Carmen, revija na ledu Pesem doni KoSarka: NBA liga XXL, zabavna glasba Salzburške zgodbe, nemški film Svet A. C. Clarkeja, serija B, Verski program Disney, risanke Kolo sreče, kviz Teden mm Dnevnik, telešport, no-. gomet Cher HR gg Prostor v mojem srcu, ameriški film B New age magazine lij ■ TV ORF 2 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA! RAI 3 0.05 »Se je z očitki avstrijske svobodnjaške stranke proti Sloveniji, koroškim Slovencem in dvojezičnemu šolstvu začel volilni boj z nacionalističnim poudarkom?« se bodo spraševali v današnji oddaji Dober dan, Koroška in spregovorili še o drugih težavah, kijih pestijo. Pri Leitgebu in Wildu bodo odpustili več kot sto delavcev, saj Podjuna gospodarsko zelo nazaduje. Da pa bi se vse le srečneje izteklo, se bodo obrnili na zilski prajti, simbol, ki pospešuje rast in plodnost, prinaša srečo in varuje dom pred vsemi nesrečami. Za konec pa še nogomet v koroški ligi: VST Volkermarkt - Slovenski atletski klub. THE TREASURE OF THE SIER-RA MADRE, am. film Iskalci zlata Dobbs, Howard in Holt (Humphrey Bogard, Walted Huston, Tim Holt) se napotijo v južnoameriško Kordilje-ro. Ko odkrijejo zlato, Dobbsa premaga pohlep, zato skuša ubiti svoja tovariša in zbežati z zlatom. Režiser John Huston je za film prejel oskarja za režijo in scenarij. RA SLOVENIJA 3 SVET GLASBE, SVET UMETNOSTI 20.15 PRO 7 22.20 Kathleen Battle in Jessye Norman sta dve veliki sopranistki, ki vsako glasbo napolnita s hrepenenjem in z neskončno lepoto, četudi se je rodila v trpljenju. Pred tremi leti sta nastopili na koncertu črnskih duhovnih pesmi v znameniti newyorški Carnegie Hall. V nocojšnji oddaji boste slišali posnetek koncerta ter se tako spomnili na čase, ko je bila črnska duhovna pesem ena najmočnejših izpovednih sredstev črnskega prebivalstva nove celine. Bolečina je rodila lepoto: v lepem se utopijo tudi žalostni trenutki. Spomin pa ostane, tako kot ostane vse tisto, kar je ustvaril človek na tej ali oni strani zelenega planeta. POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT, ameriški film V času ameriške depresije pride potepuh Frank Chambers CJack Nicholson) v restavracijo Nicka Smitha, kjer spozna lastnikovo ženo Coro (Jessica Lange). Med njima se razvije erotično razmerje, zato se odločita, da bosta umorila njenega moža. Ko se že zdi, da bo njun načrt uspel, postaneta sama žrtvi njune neozdravljive bolezni. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami - Mariborski feljton; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 16.00 Lojtrca domačih; 17.30 Naš gost - S poti; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 MPZ Brezovica; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15- 4.00 Nočni program. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 9.40 Nedeljski gost; 11.00 Uganka; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.05 Besedno bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 PZ Tone Tomšič; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.50 Miniatura; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 19.35 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Literarni portret: Katarina Marinčič; 22.30 Vokalno instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar 8.30 Osmrt- nice, pesem tedna Radia Koper; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domače; 10.00, 10.50, 11.10 Sosednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice; 11.30 Glasba po željah; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Športni ritem; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.00 International mušic news; 18.00 Humoreska; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Slovo - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30.10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 7.15 Horoskop; 8.00 Turistični napotki; 8.35 Pesem tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Evergreen, film tedna, iz gledališča 11.00 Dogodki in odmevi 11.30 Souvenir d'ltaly 12.00 Glasba po željah 14.00 Glasbeni desert 14.30 - 17.30 Glasba in šport; 17.32 Velika glasbena imena; 18.00 Lestvica LP; 19.40 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Skrivnost šepetajočega otoka ( Enid Bly-ton, prevedla Alenka Zore, dramatizirala Mariza Perat, r. Adrijan Rustja, zadnji del); 10.30 Narodnozabavna glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestralna glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev, nato orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. Boris Kobal, 8. odd.); 14.45 Znani ansambli; 15.30 Iz krajevnih stvarnosti; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (prov. Tonček Zajc); 18.10 - 18.30 Dogodki in odmevi. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 8.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo: Konec tedna z Davidom Bowiejem; 11.00 Week in Rock; 11.30 Braun European Top 20; 13.30 XPO; 14.00 The Big Picutre; 18.00 Rockumentary: David Bowie; 21.00 120 minutes, vodi Paul King; 3,00 NoCni video SKY ONE 8.00 Fun Factory, risanke; 14.00 Robin iz Sherwooda; 19.00 Simpsonovi; 21.00 Pursuit, 1/2 del ameriške mini serije MOVIE CHANNEL 7.00 Revenge of the Pink Pant-her; 17.00 Teenage Mutant Ninja Turtles; 19.00 Pogumen kot Lassie, premiera PRO 7 5.30 Serije; 8.40 Nevihta v soncu, ameriški vestern; 10.05 Milijon let pred našim štetjem, brit. pustolovski film; 12.35 Show Billa Cosbyja; 15.05 Bombnik B-52, am. akcijski film; 17.05 Kačje gnezdo in nihalo, nemški film; 20.15 Pes in maček. it. akcijski film; 22.20 Poštar vedno zvoni dvakrat, ameriška kriminalka; 1.35 Mike Hammer RTL 8.30 Risanke; 11.00 Nazaj v preteklost. am. zf serija; 13.30 Zapeljivec iz zadnje klopi, ameriška komedija, 16.35 Skrivnost mojega uspeha, ameriška komedija; PREMIERE 8.00 Risanke; 8.30 Podelitev Oskarjev; 9.20 Srce Amazonke -divji in svobodni, am. film; 14.00 ^Košček neba, ameriška dra- ma; 15,30 Prvikrat, ameriška komedija; 17.10 Oskar, ameriška komedija; 20.15 Čisto vsakdanja obletnica poroke, ameriški film; 21.40 Nev/ Jack City, ameriški film; 23.20 V senci .dvoma, am. psihološka kriminalka, 0.55 Nič brez konca, fr./it./angleški film; 2.30 Brandy in Alexander, ameriški erotični film EUROSPORT 8.30 Aerobika ; 9.00 Motošport; za VN šaha Alama, prenos 11.00 Boks: 13.00 Motociklizem, 13.30 Svetovni pokal v kolesarstvu, prenos; 18.00 Evropski pokal v skokih v vodo. M, prenos; 19.00 Tenis: za VN Avstralije, prenos; 22.45 Tenis 3SAT 11.00 Beethoven: Simfonija Eroi-ca. Berlinska filharmonija, dirigent: Herbert von Karajan; 16,15 Pozor - ponaredba, 1/3 del nove serije; 17.30 Napotki za prijatelje živali SATI 6.20 Za otroke, risanke; 8.00 Sinovi treh mušketirjev, ameriški film, ponovitev; 9.30 Posodi mi moža, ameriška komedija; 13.25 Buck in pridigar, ameriški vestern; 15.10 Obsedena ženska, ameriški film; 20.15 Pustolovca z Ria Verde, 1/6 del francoske serije; 23.45 King Kong, ameriški film SKY MOVIES 9.00 Some Kind of VVonderful; 13.00 Lonely in America; 16.50 One Against the Wind, premiera; 21.00 The Rocketeer, premi-ra; 5.20 Dva norca v Hollywoodu SDP + SDU + DS = ZLS MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI SEMINAR / OBRAMBA Združitveni kongres levice bo še ta mesec Najvišji organi treh strank so za zaprtimi vrati usklajevali združitvene dokumente - Kdo bo novi šel še ni znano Skupaj, a vendar neodvisni Lojze Peterle o identiteti naroda Omenjena le Slovenija Uspešen obisk na Dunaju Majda Vukelič Brane Piano LJUBLJANA - Združitveni kongres treh strank Združene liste, in sicer Socialdemokratske prenove, Socialdemokratske unije in Delavske stranke, bo v drugi polovici tega meseca. Nova stranka naj bi se imenovala Združena lista socialnih demokratov Slovenije, njena kratica pa naj bi bila ZLS. Kdo bo predsednik nove stranke, Se ni mogoče napovedati, saj je v igri veC imen, kongres pa se mora izrekati le o enem kandidatu, ki mora biti zato usklajen med strankami. Tako nam je po včerajšnjih ločenih sestankih najvišjih organov vseh treh strank, ki so zasedale za zaprtimi vrati, povedal v.d. predsednika SDP Peter BekeS. Na sestankih, na katerih je bila dana zelena luC za nadaljevanje procesa združitve, so obravnavali osnutke kongresnih gradiv: osnutek sporazuma o združevanju v novo stranko, osnutek statuta stranke, osnutek programske deklaracije, predlog za novo ime stranke in predlog kadrovskih rešitev. Gradiva so skoraj v celoti soglasno sprejeli, nekaj razlik je bilo pri rešitvah programske deklaracije, glede statuta in kadrovskih vprašanj. Te razlike so evidentirali na skupni seji predsedstev SDP in Delavske stranke ter glavnega odbora SDU. Ugotovili so, da te ra- zlike ne pomenijo ovir za nadaljnje delo. Tako bosta komisiji za pripravo programske deklaracije in statuta pripravili usklajena predloga teh dveh dokumentov, koordinaciji ZL pa so naložili, da uskladi predlog kandidatov za najvišje funkcije, kar naj bi se zgodilo v ponedeljek. Pred združitvenim kongresom bodo potekali kongresi vseh treh strank, ki bodo priprave na združitveni kongres. Tem trem strankam se bodo pridružile tudi manjše politične skupine, ki niso organizirane kot stranke, je povedal Peter BekeS. Gre za skupini neodvisne levice in Demokratske stranke upokojencev. Slednja se, kot je znano, ne bo v celoti združila v novo stranko, Čeprav je bila doslej del Združene liste, ki je skupno nastopila na decembrskih volitvah. Včeraj so se tudi dogovorili, da bi najvišji organ kongresa, to je predsedstvo, Stel največ petdeset ljudi, pri čemer bi v njem vsaka stranka imela največ Sest elanov, skupina pa najmanj tri. SLOVENSKE KONJICE - V Domu teritorialne obrambe so se na letni konferenci včeraj zbrali Mladi krščanski demokrati (MKD, podmladek Slovenskih krščanskih demokratov). Potrdili so nekaj izvedbenih načrtov resolucij, ki so jih novembra lani sprejeli na kongresu v Celju, ob pričetku konference pa sta jih s svojo navzočnostjo počastila tudi predsednik SKD Lojze Peterle in glavni tajnik Edvard Stanič. Peterletov nagovor je bil kratek, delegatom MKD pa je najprej pojasnil, da je povsem prav, ko krščanski demokrati delijo odgovornost za bodočnost Slovenije v okviru vladajoče koalicije... Sicer pa naj bi do ključnega konceptualnega preskoka v slovenski politiki prišlo Sele s politiki iz vrst sedanjega podmladka, ki se je oblikoval v drugačnem kontekstu, z manj obremenitvami in z novimi nameni in cilji. Zato bi bilo treba pri srednjeevropski mladi generaciji splesti politične povezave, zlasti glede na to, da se jemlje zahodnoevropske politične in ekonomske zglede sem in tja precej nekritično. Peterle je dejal, da ga zlasti veseli, ko od Baltika do Jadrana srečuje ljudi, ki se zavedajo, da moramo v Evropo s svojo identiteto. »Zame je pojem identitete ključnega pomena, iz identitete izhajajo politični razmisleki, odločitve in dejanja ... Tudi zato bi si z MKD želel veC vsebinskih pogovorov, saj razlik med SKD in MKD dejansko ne vidim, združuje nas skupno početje, ločuje pa le formalna organiziranost,« je končal Lojze Peterle. Predsednik MKD ostaja na jesenskem kongresu izvoljeni diplomirani .teolog Primož Bulc. Mladi krščanski demokrati so včeraj izvolili nekatere druge organe svoje organizacije, sprejeti pa so resolucije o mednarodni politiki, izobraževanju in kulturi, zdravju mladih, aidsu, sociali in družini, okolju, športu in prostem Času. V njih se večinoma ukvarjajo prav z mestom in vlogo mladih v vedno aktualnih vprašanjih širše skupnosti. Morda najzanimivejši izmed vsega je njihov predlog za ustanovitev elitne politehnične in administrativne šole za oblikovanje vrhunskih kadrov, ki bi jih zaposlovati v industriji in državni upravi. Imamo dovolj idej in volje za delo Primož Bulc, predsednik MKD: »V tem trenutku se nam zdijo najbolj ZgoCa vprašanja statusa mladih družin, zaposlovanja mladih ljudi in šolstva. Šolstvo je po našem mnenju treba preoblikovati tako, da bi mlade vzgajati v najboljšem duhu strpnosti in pripravljenosti na dialog. Gre torej za vprašanje, kako zagotoviti, da se bo pluralizem v družbi pokazal tudi v šolstvu. Zato se pri tem zavzemamo za uvedbo zasebnih šol. Univerza naj zagotavlja oblikovanje kritičnosti duha, ob tem pa naj bo avtonomna, tudi finančno, o Čemer je bilo v zadnjih dneh že nekaj polemik. Hkrati naj univerza ne postane hermetična in naj se v obojestransko korist povezuje z gospodarstvom. Enako naj bi bilo v zdravstvu, kjer potrebujemo zasebno prakso in družinske zdravnike.« V troje je lepše, mar ne? (Foto: Tomi Lombar / TRIO) LJUBLJANA - »S seminarja o obrambnem planiranju v parlamentarnih demokracijah, ki je pod predsedstvom Lynna Hans ena iz ZDA potekal v okviru*KVSE in je od 31. marca do 2. aprila potekal na Dunaju, prihajamo zelo zadovoljni. Med vsemi novonastalimi državami je bila v zaključnem govoru omenjena samo Slovenija, in sicer kot država, ki je začela oblikovati svoj obrambni sistem in ki ji je treba pri tem pomagati, nam je včeraj po vrnitvi z Dunaja povedal elan slovenske delegacije, predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Zmago Jelinčič. Slovenska delegacija, v kateri sta bila še predstavnika obrambnega ministrstva Franci Žnidaršič in Jože Zagožen, je v svojih nastopih posebej p.ou-darila, da Evropa naši državi še vedno ne priznava posebnega položaja,-Čeprav v njej ni vojne, kar se kaže v tem, da za nas še vedno velja prepoved uvoza orožja. Ker je Slovenija v neposredni bližini držav nekdanje Jugoslavije, kjer divjajo spopadi, bi ji morale evropske države priznati status vmesne cone med območji miru in oboroženih spopadov in ji pomagati pri vzpostavitvi zračnih sil in protizračne obrambe. Nad takšnimi stališči sta biti najmanj navduše- Zmago Jelinčič (TRIO) ni Italija in Hrvaška. Italija je bila odločno proti odpravi prepovedi uvoza orožja, pa tudi proti temu, da bi Slovenija širila svoje vojaške sile. Namestnik vojaškega svetovalca hrvaškega predsednika Željko Dobranovič pa je izjavil, da nobena meja med državama še ni določena in da so vse opcije odprte. Vse to narekuje bistveno odločnejše ravnanje slovenske diplomacije, je dejal Zmago Jelinčič. VeC kot sto udeležencev seminarja je poudarilo pomen usklajenega obrambnega načrtovanja med vsemi subjekti in institucijami, ki vplivajo na oblikovanje nacionalne varnostne politike.! M. V.) POSVETOVANJE O VOJNI V BIH Kako ustaviti vojno Seminar ki ga je pripravila Mednarodna islamska humanitarna organizacija, naj bi prebudil javnost LJUBLJANA - Vojna v Bosni in Hercegovini se ne bo končala s pošiljanjem humanitarne pomoči, ampak s političnimi in vojaškimi sredstvi, je v svojemu govoru na drugemu dnevu mednarodnega novinarskega seminarja povedala Mic-hele Voyer, predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov (ZN) za Slovenijo. Zal pa je humanitarna pomoč vse, kar lahko v tem trenutku ZN zagotovijo, je dodala Voyerjeva. »Cenimo pomoč, ki prihaja v BiH, vendar prosim boga, da Združeni narodi nikomur veC ne bi pomagati na tak naCin. To je kolaps mednarodne infrastrukture,« se je Čustveno odzval na govor predstavnice Visokega komisariata ZN bosanski podpredsednik Ejup Ga-niC. Povedal je tudi, da so _________________MLADINSKE ORGANIZACIJE______________________________ Iz dediščine Zveze slovenske kmečke mladine nastaja nova, nepolitična organizacija mladih na podeželju pozornost. Med letošnjimi osrednjimi manifestacijami Zveze je napovedala poletno srečanje slovenske kmečke mladine. V svoj program so med drugim vključili tudi aktivno sodelovanje z nekaterimi sorodnimi organizacijami v Evropi. Posebno pozornost so nameniti kvizom Mladi in kmetijstvo in sirjenju akcije Vrnimo življenje v slovenske vasi. Članstvo v ZSPM ne izključuje članstva v političnih organizacijah. Kot smo neuradno izvedeti, je večina elanov Zveze še vedno lastnik članske izkaznice SLS. KRANJ - Ponosen sem, da je iz dediščine Zveze slovenske kmečke mladine (ZSKM) dokončno prišlo do formalne ustanovitve organizacije, ki bo združevala podeželsko mladino na nadstrankarski ravni, je na včerajšnjem predčasnem kongresu Zveze slovenske podeželske mladine dejal Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke. Zbranim delegatom, ki so zastopali trenutno 21 registriranih ' podeželskih društev, je Po-i dobnik zaželel veliko sreče »pri preprečevanju vdora tujcev na slovensko podeželje, kot se je to že zgodilo Vine Bester v mnogih slovenskih mestih«. Predčasni kongres je bil dokončna izpeljava lanske zamisli, da se Zvezo slovenske kmečke mladine pripelje nad raven dnevne politike. Po novem ZSPM dobiva status nacionalne mladinske organizacije. Njeni elani, ki jih je za zdaj okrog 2000, so se strinjali, da postanejo nepolitična organizacija mladih s podeželja, kjer živi veC kot polovica prebivalcev Slovenije. Nepolitičnost Zveze je posebno pohvalil predsednik Urada za mla- dino Stanko Salamon, med gosti pa so se kongresa udeležili tudi vrstniki iz avstrijske Koroške in Štajerske. ZSPM so ustanovili z namenom, da poleg povezovanja mladih s podeželja in oživljanja tradicionalnih vrednot ohranja materialno in duhovno dediščino slovenskega kmečkega stanu, so zapisati v soglasno sprejetem statutu organizacije, njena predsednica Cvetka GoliCnik pa je obljubila, da bodo izobraževanju namenili veliko Tina Lugu %iier - : ■■■ v- ' . WAR IN THE BALKANS HUMANITARIAN AID CRISIS INTERNATIONAL PRESS SEMINAR Ljubljana 2-3 april 1993 Bo Bosna vzdržala? (Foto:Tomi Lombar/TRIO) najveCji prijatelji bosanskega naroda v tej vojni novinarji, brez katerih mednarodna javnost še danes ne bi vedela, kaj se dogaja v BiH. Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je v svojemu govoru povedal, da je Slovenija zagotovila osnovnošolsko izobraževanje za 12.000 otrok iz BiH, učbenike pa je finančno omogočila islamska humanitarna organizacija URA. Cilj njihovega izobraževanja ni samo znanje, ampak predvsem zamotiti otroke in jih odvrniti od nenehnega premišljevanja o njihovi tragediji, meni minister. Močan pritisk Srbije in Črne Gore, strmo padajoč standard, požgane vasi in že sedemdeset mrtvih je le nekaj razlogov za prisotnost predstavnikov Sandžaka, v imenu katerih je govoril Bajram OmeragiC, namestnik predsednika Sandžaka Ugljanina Sulejmana. OmeragiC je povedal, da so opozorili Združene narode, naj v Sandžaku ukrepajo, dokler še ni na tisoCe mrtvih in naj takoj pošljejo predstavnike modrih Čelad tudi na to območje, ker bodo sicer tudi tu priča etničnemu čiščenju. DOGODKI, KI Sl JIH KAŽE ZAPOMNITI Kdo se je ob dnevu lažnivcev najbolj sprenevedal? Vse pomembno, kar se je zgodilo minuli teden, se ni moglo zgoditi, ne da bi bila pri tem omenjena vsaj tri imena: Milan Kučan, Janez Drnovšek in Janez Janša. Posledic njihovih medsebojnih dopisovanj še ni mogoče oceniti, v nobenem primem pa niso vzpodbudne. Začelo se je že pred dvema tednoma, ko sta si začela dopisovati predsednik države Milan Kučan in obrambni minister Janez Janša o tem, kdo je za kaj pristojen na obrambnem področju. »Curljati« naj bi začelo pri Republiškem štabu za teritorialno obrambo, od katerega naj bi Kučan prejemal nepooblaščene informacije, zaradi česar naj bi se general Slapar znašel v disciplinskem postopku. Temelj spora sta dva dokumenta; prvi je resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, o kateri naj bi predsednik republike zvedel iz časopisov, ker je sam ni dobil. Drugi dokument je uredba o činih in povišanjih v ministrstvu za obrambo, glede katere je Kučan Janši očital, da minister za obrambo povišuje častnike v stalni sestavi teritorialne obrambe do vključno brigadirja in kontraadmirala, kar je v neskladju z zakonom o službi v oboroženih silah«. V obrambnem ministrstvu so seveda takšno Kučanovo interpretacijo zavrnili in dodati, da uredba ne posega v »vojaški sestav TO«, saj predvideva, da obrambni minister povišuje do brigadirja in kontraadmirala, »klasični generalski in admiralski Cini pa so še naprej v pristojnosti predsednika republike«. In v katerem grmu tiči zajec? V tem, da glede na ustroj in velikost slovenske vojske ne bomo imeli prav veliko generalov, zato pa toliko več brigadirjev, kar pomeni, da bi Janša dobil neposredni nadzor nad vojsko. Za mesto »osumljenega« Janeza Slaparja, ki naj bi se v kratkem odločil, ali bo odstopil, naj bi bilo kandidatov vsak dan več. Tako se orne-njata Anton Krkovič, poveljnik specialne brigade Moris, in Albin Gutman, sedanji državni sekretar v obrambnem ministrstvu. Prejšnji teden vlada ni v drugo obravnavala sporne uredbe o činih v TO, ki naj bi vendarle doživela nekatere popravke, zato pa je direktorja urada za informiranje Mileta Šetinca pooblastila, naj javnost uradno obvesti, da vlada redno o vseh zadevah obvešča predsednika republike. Milan Kučan namreč dobiva tako imenovano vladno mapo, v kateri so vsa Spominja se Majda Vukelič gradiva za seje vlade, kar pomeni, da dobi enako mapo kot vsi člani vlade. Vladne službe zatrjujejo, da je predsednik republike prejel gradivo tudi za tisto sejo vlade, na kateri so obravnavali resolucijo o zasnovi nacionalne varnosti. Ta je bila torej pravočasno poslana Kučanu in očitno se je zataknilo v uradu predsednika države, je zatrdil Šetinc. Kar pa zadevo uredbo, je Kučan dejansko ni dobil isti dan, ko je bila obra- vnavana na seji vlade, saj je šlo za razširitev na sami seji in člani vlade so šele ta dan dobili gradivo. Na naše vprašanje, ati je res, da je Janez Janša izvedel »svojevrstni manever« v zvezi s to ure- dbo, saj naj bi vladi predložil prvo verzijo uredbe, čeprav je bilo dogovorejno, da jo uskladijo, Mile Šetinc ni odgovoril niti pritrdilno niti nikalno. Isti dan kot vlada se je za nepredušno zaprtimi vrati sestal tudi svet za obrambo pri predsedniku republike (v njem so Kučan, Drnovšek, Peterle, Janša in Širše). Seja je bila izjemno kratka, polemična in kot smo izvedeli, ni prinesla nobenega napredka v medsebojnih komunikacijah med najodgovornejšimi v državi. Formula »za narodov blagor« tokrat očitno ni vzdržala preizkušnje. V času »boja za pristojnosti« sta Drnovšek in Janša odpotovala v Bruselj, kjer sta se sestala z generalnim sekretarjem vojaške zveze Nato Manfredom Woemerjem in predsednikom Evropske komisije Jacqesom Delorsom. Pogovori so bili zanimivi, je izjavil Drnovšek, toda Slovenija še ne bo postala članica najbolj znane in najbolj učinkovite vojaške zveze na svetu. Bo pa postala polnopravna članica Sveta Evrope, če se Italijani ne bodo odločili, da nam to onemogočijo, saj so v posebni resoluciji, o kateri se bodo izrekli pristojni odbori, Svetu Evrope predlagati, naj še enkrat preveri spoštovanje pravic italijanske manjšine pri nas in na Hrvaškem. Ne glede na to pa sta prejšnji teden slovenski in italijanski minister za promet in zveze podpisala sporazum o kopenskem in letalskem prometu med državama. V parlamentarnih komisijah in odborih se je začela tudi razprava o letošnjem proračunu, ki pa ni prinesla nič pretresljivega, saj poslance za zdaj bolj zanima, kaj pomeni kakšna postavka in ne, zakaj želi kdo toliko denarja-Mogoče pa bo po tem prvem »otipavanju terena« bolj vroče na seji državnega zbora. Delavcem krškega Vidma pa je že zdaj dovolj vroče, saj so začeli s stečajnim postopkom, ker celotne izgube podjetja znašajo okoli 300 milijonov mark, 1400 delavcev pa je zato na cesti. Kakšno je upanje za Videm, še ni mogoče reči, žarek upanja pa naj bi Adrii Caravan, jJodje-tju, ki je lani pridelalo polovico vseh dolenjskih izgub, prinesel bivši minister za informiranje Jelko Kacin, ki je prevzel vodenje marketinškega projekta in ki naj bi pripravil strategijo osvajanja novih trgov. Ob dnevu lažnivcev nas je obiskal srbski predsednik Slobodan Miloševič in združili so se liberalni in krščanski demokrati. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima - ali pa tudi ne! (Foto: Srdan Zivulovič) Dolenjski samostani Gesla križanke »Ameriški pisatelj« Louis Adamič, 7 - Smeh v džungli, 2 - Vrnitev v rodni kraj, 3 - Orel in korenine AVTOR: SIMON BIZJAK MANJŠA PTICA UJEDA SKUPINA GLASBENI- KOV RASTLINSKA ZVRST JAZ (LAT.) ČLOVEK, KI PRERISUJE ► ZASEDBA PROSTORA Z NASELITVIJO NASTANEK GOROVIJ NENAVADNA OBLIKOVANOST, IZMA-LICENOST PODLOŽNIK V STARIH ATENAH EDOUARD LALO ŽUŽELKA, KI BOLEČE PICI KRAUICA ŠPORTOV ZVITEK VENO TAUFER CESKO GOROVJE TIESTOV SIN V GR. MIT. PESNIK SL. MODERNE (DRAGOTIN) SLANO JEZERO V OSREDNJI AZIJI SUROVINA ZA KOVINE MRAVUIN- CAVOST / SL. PRAVNIK IN ZGODOVINAR (DUŠAN) BREZVEREC, BREZBOZNIK POLITIČNI NASILNEŽ MENIŠKI RED VERGILOV EP SKRAJNI KONEC POLOTOKA ODPADEK PRI PROIZV. SLADKORJA PRETEP BIVŠA SL. TENISKA IGRALKA JAUŠOVEC KOŠARKARSKI KLUB NIKOLA TESLA SKANDINAVSKO M. IME BOLG. SRED. VLADAR RAZGLED- NICA VRL ČLOVEK VULKANSKI OTOK PRED JZ. OBALO SUMATRE NIKA JUVAN NEMŠKO MESTO V PORURJU GORA V SRBIJI / KAPLJA POTU HRVAŠKI POPEVKAR (DUŠKO) POVEČANJE RAZLOČ- NOSTI USTANOVITELJ PERZIJSKE DRŽAVE HEKTORJEVA ZENA V GR. MIT. / PAUL NEVI/MAN STROK. ZA BOLEZNI NOSU VRSTA TROBILA LADJA ZA LOM LEDU DRSALNI ELEMENT HRVAŠKI PEVEC DEDIČ MESTO NA J. SLOVAŠKEM NEM. HITROSTNA DRSALKA ENKE POLOŽAJ ZA MEDITACIJO PRI JOGI LIKOVNA UPODOBI- TEV PLETJE VULKANSKO OTOČJE S. OD SICILIJE POLITIČNA ORGANIZAC. SRB. SAHIST-KA MARIC SL. IGRALKA (SPELA) CERKEV SV. PANTELEJ-MONAPRI SKOPJU ST. AZIJSKA DRŽAVA POZITIVNA ELEKTRODA VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP NAJSTAREJ- SADOBA MEZOZOIKA SOZVOČJE TONOV AVSTRIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA KRAJNA JV. KRASU ENOCLENIK V MAT. ORODJE PRI PREDELAVI LANU HRVASKO- SLOVENSKI POLOTOK ZA POLTON ZVIŠANI G BRAZ. PISEC (GRACILIANO) NEMIR GUSTAV IPAVEC GLAVNI STEVNIK BAKRENA ROCKA ZA KAVO ALI VODO (TUR.) DEL PIHALA AZIJSKO VOZILO NEKDANJI NOGOMETAŠ DINAMA (SNJESKO) CLOVEKO- SLOVEC FR. FILMSKI IGRALEC (PHILIPPE) PISEC VELI-KANOVIC PRITOK TISE KOROS STAROEGI- PTOVSKI PISATEU / POKRAJINA CENILNEM. MEJI RUS. VLAD. RODBINA GONIČ KAMEL ZMANJŠANJE VSOTE ZA DOLOČEN ZNESEK ANTON PETJE MENIŠKI RED MOŠTVO, TEAM BABICA V MESC. OKOLJU MOŠKI, KI SE UGLAJENO VEDE STRUPEN POSMEH SOROVJE med SIB.-MONG. AJDOVA SLAMA IT. VELEMESTO (NAPOLI) SL. IGRALEC (BINE) USMILJENJE, PRIZANES- LJIVOST OTKA IVO SORLIC NOVA GVINEJA LUDWIG FEUERBACH DELAVEC, KI POBIRA SMETI SL. PISAT. NJATIN ŽELEZNIC. DELAVEC NADUSUI- VEC HITRO HLAJENJE RAZBELJENEGA JEKLA KRALJ ŽIVALI NASLOV ZA FEVDALNEGA GOSPODA DRAŽBA ANTON AŠKERC TANTAL MADŽARSKA POVRŠINSKA MERA MESTO V SUDANU, KODOK PREB. VIETNAMA ALUMINIJ ETIOPSKA PLEMENA KRAJ SV. OD REKE DIVJA ŽIVAL POLJ. PISAT. (ZOFIA) GLAVNO ALBANSKO PRISTANIŠ- ČE GOROVJE V SAHARI, ASBEN OBOROŽENA TATVINA NAZNACI-TEV, ZAZNAMEK ŠPANSKA MUHA SL. SLIKAR ŠUBIC REKA AM. SLIKAR (JOHN) LES ZA KURJAVO KRATICA, SKRAJŠAN- KA STEBRIŠČE VARHIT. VINCEK VISOK ZENSKI GLAS EDNINA (OKR.) STROJ ZA TISKANJE NASLOVOV DOLGI, PRAZNI GOVORI D. PRITOK SEINE OMEMBA (STAR.) UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA V HIND. CARL JUSTI NAZIV LETOVIŠČE NA KRIMU RUSKO MESTO OB VOLGI ANT. NOMAD. LJUDSTVO 15. IN 4. ČRKA ZELEZOV OKSID KAREL NOVACEK NEM. MESTO (IZLIV LEDE) ZIDARSKA ŽLICA AM. ZVENA DRŽAVA SRB, IGRAL-KA(EVA) IZVORNI KRAK REKE MENAM VRSTA ZAČIMBE (NPR. ZA PIZZO) STROKOVNJAK ZA PSE ALBANSKI KNJIŽEVNIK MEKULI OSKAR DAVICO PRAOČE EDOMITOV IT. MESTO (DIRKALIŠČE) SKOPJE SL. PISATELJICA KRVINA TURSKI ZEMLJIŠKI GOSPOD MESTO IN REKA V VIRGINIJI (ZDA) PREDEL MED ZADNJIKOM IN . NOŽNICO NAČIN OBDELOVANJA KOVINE ALI LESA BOLEEN ZARADI PREOBČUTLJIVOSTI KOZE PASTIR IZ SNE-j GUROCKE KULT. PRIREDITEV OTROŠKA ČREVESNA GLISTA POPULARNI PERISKOPO-VEC ZALOKAR NERONOVA ZENA ČLOVEK, KI ŽIVI V HRIBIH SLON TEMNI DEL DNEVA NAGNJEN SVET JAPONSKA NABIRALNA BISEROV POPULARNA AM. HUMORISTIČNA TV NANIZANKA ZID. MISLEC (URIEL) VLADIMIR NAZOR NEKD. AVSTRIJSKI NOVEC, VINAR ATLETSKI KLUB TV VESOLJČEK OSEBNI PRAZNIK BORBA BIVALIŠČE UMRLIH ERICH KASTNER / ZUNANJI DEL NAPRAVE, OHIŠJE NEMŠKI MESC. FILOZOF (GEORG FRIEDRICH) RDEČI KRIZ NOAH WEBSTER KARTAGINS-Kl VOJSK. SL. PISEC (MATE) NATRIJ ► OKUSEN SADEŽ VRSTA SR. SOLE REKA V MONGOLIJI ANDREJ BLATNIK ZLATO JABOLKO POŽELENJE, STRAST VRSTA FR. PREPROG AM. PISATEU (THOMAS) INDIJSKA VEŠČINA CRKAHEB. ABECEDE ZVALNIK V SLOVNICI KRATEK POŽIREK LESKOVAC VAUEVO SL. IGRALKA GLAZAR REKA SKOZI CAMBRIDGE GLASBENI PEDAGOG DARIAN KAMBOSKI GENERAL (LON) MOŠKO IME IZIDOR (OKR.) / NORVEŠKI SLOVNIČAR AASEN MENIŠKI RED ANTON VODNIK ODMEV, JEK TURSKI POLITIK (KENAN) ZASTRUPITEV S KISLINO GALATEJIN LJUBIMEC V GR. MIT. SL. SLIKAR IN GRAFIK (BOŽIDAR) BOLGARSKI SKLA-DATEU Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 20. uri (Linhartova dvorana) Molitveni stroj Noordung. Za izven in konto. Vstopnice 600, 750 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 20. uri Molitveni stroj Noordung. Za izven in konto. Vstopnice 600, 750 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 13. uri B. Eri el: Ples v avgustu. Zaključena za Gimnazijo Brežice. Ob 20. uri (Mala Drama) W. Allen: Zaigraj se enkrat, Sam. Predstva je razprodana. Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/221-511. MESTNO V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 16. t. m., ob 20.30 premierska predstava - red A - Milan KleC: Vsega je kriva Marjana Deržaj v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča. Krstna uprizoritev. Režija Dušan Mlakar. Igrajo Alojz Svete, Lučka Počkaj, Vladimir Jurc, Maja Blagovic, Gojmir Lešnjak. DVORANA TRIPCOVICH DANES: ob 16. uri (red G) bo na sporedu deseta predstava Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor. Dirigent Lti Jia. Režija Patrizia Gracis. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. nastopajo: Marzio Giossi, Alaxandrina Pendatchanska, Cesar Hernandez, Um-berto Chiummo. V PRIHODNJIH DNEH - Operna sezona in Baleti 1992/93: v torek, 6. t. m., se prične rezervacija in predprodaja vstopnic za vseh deset predstav za A. Bibalo »La signorina Ju 1 ie». GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA DANES: ob 16.30 zadnja predstava -Gostovanje Alberta Lionella in Erike Blanc z delom Sache Guitry »Mogli, fi-gli e amanti«. Nastopajo: Aldo Alori, Anna Maria Bottini. Scene Umberto Ber-tracca, kostumi Grazia Alfonsi. Režija Alberto Lionello. GLEDALIŠČE SILVIO PELLTCO Ul. Ananian DANES: ob 17. uri - II. Festival amaterskega gledališča: »Canzonette ... che magia! «. Nastopajo kantavtor Damiano Vitale in gledališka skupina Vikj. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 8. aprila, ob 21. uri za niz komičnega teatra: »Io sono una cooperativa«. V glavnih vlogah Lucia Vasini in Maurizio Milani. Predprodaja vstopnic pri UTAT -Pasaža Protti 2 (tel. 040/630063). VIDEM AVDITORIJ MENOSSI Ul. S. Pietro - S. Osvaldo V PRIHODNJIH DNEH: 16. in 17. t. m.,-ob 21. uri - niz Contatto comico: »Arrin-ga e verdurini« - The Beatles Songbook Concerto. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 15. uri drama Fridricha Schillerja Kabale und Liebe. Glasba Slovenija LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 18. uri Sprehod skozi zgodovino jazza, v sodelovanju z Big Bandom RTV Ljubljana. Tokratni veCer bo posvečen bluesu. Dirigent in komentator bo Alojz Krajnčan, gostja večera pa Alenka Godec. CANKARJEV DOM JUTRI: ob 15. in 17. uri (Štihova dvorana) Zborovski živ-žav. Predstva je , zaključena za GML. Ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) Orgelski večer z Angelo Tomanič. Vstopnice 200 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. MARIBOR UNIONSKA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 12. uri G. Rossini: Stabat mater za GM. Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Infomacije na tel. 062/221-206. NOVA GORICA KULTURNI DOM NAPOVEDUJEMO: 18. aprila ob 20.30 uri koncert svetovno znanega trobentača Kenny j a VVheelerja s spremljajočim quartetom. Informacije na tel. 065/45-093. PORTOROŽ AVDITORIJ V PRIHODNJIH DNEH: 7. aprila ob 2 0.30 uri slavnostni koncert ob, zaključku praznovanja 300-letnice rojstva Giuseppe Tartinija. Pod dirigentskim vodstvom Haralda Nerada bo koncertri-ral Salzburški komorni orkester. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, Dješevov, Rah-manoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 16. aprila, ob 21. uri niz koncertov »Zatte-re alla deriva«. Nastopila bosta Trio Lingua Franca & Val Resia Ensemble. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija. V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. Izven abonmaja. Za abonente popust. V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Uto Ughi. Alpe - Jadran MESTRE GLEDALIŠČE TONIOLO V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hippodrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO ,PALAVERDE NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Tre-visu otvoril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na štadionu v Vidmu. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA FILOZOFSKA FAKULTETA V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 19. ui;i (predavalnica 34) v okviru humanističnega simpozija predavanje dr. R. Močnika: Kajenje in razredni boj. Vabljeni. FESTIVAL LJUBLJANA JUTRI: ob 12. uri (Viteška dvorana) razčlemba vaje dramske igre Herman Celjski, Antona Novačana, v režiji Francija Križaja. Informacije Festival Ljubljana, tel. 061/221-948. CELJE KULTURNI DOM DPD SVOBODA V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo do sredine aprila bo potekala Likovna šola za začetnike. 50-urni program vodi kustosinja Muzeja grafičnih umetnosti Anica Ferjančič. Prijave v sprejema Aliča Javšnik v Zdravstvenem domu Celje, tel. 063/27-721. MARIBOR KLUB MKC DANES: ob 21. uri diaprojekcija fotografa Alojza Petroviča iz Ptuja na temo narava. Začetek cikla diaprojekcij, ki bodo potekale vsako drugo nedeljo v aprilu, maju in juniju. Vabljeni. Infor-mAcije na tel. 062/211-548. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja. V PRIHODNJIH DNEH: 5. aprila ob 18.00 in 20.30: »The red S h o e s » , i. M. Shearer, L. Massine, F. Ashton; 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmann«, i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTEL-LA Ul. Diaz 27 JUTRI: ob 18. uri bo v organizaciji Gledališča Verdi srečanje z Alexandrino Pendatchansko. Predprodaja vstopnic v Dvorani Tripcovicv od 9-12 in od 16-19 ter. v ponedeljek uro pred srečanjem pri blagajni Muzeja Revoltella. GORICA KINO VITTORIA Travnik DANES: ob 9.00 Povečava; 10.00 Poti reorganizacije slovenske kinematografije; 16.00 AGRFT - Od Kneippa do kofe-ta s smetanco in nazaj (Amir Murato-vic), Cirkus Kansky (Igor Vrtačnik), Sa-bajev (Mitja Novljan); 17.30 Basni (Bojan Jurc); 18.00 Predsednik (Anton Tomašič); 20.00 Ognjišče molka (Matjaž Klopčič); 2 0.30 Gospodična M ary (Matjaž Klopčič); 22.00 Hommage Peter Handke: Levicnica (Die Leinkshandige Frau). JUTRI: 15.00 Slovenija v letu 92 (Vladimir Vodušek), Slovenski božic (dr. Drago Klemenčič), Slovenija leto kasneje (Lorenzo losa); 17.30 VeCer z gostom: J. Savli (Sandi Čolnik), Sečuan SMatjaz Zbontar, Peter Povh), Fant pobratim smrti (Maja VVeiss), Nedokončano poletje F. Capa (Alan Ledarer); 20.30 Ameriški sen (Boris Jurjaševic), Zrakoplov (Jure Pervanje); 22.00 Hommage Peter Handke: Bolezen smrt (Das Mal des Todes). Za najmlajše MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11. uri KriliC: Jajce. Za izven. Informacije vsak delavnik od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 17. uri Ura pravljic z Martino Gostinčar. Furlanija - Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO JUTRI: ob 20.30 bo na sporedu pravljica Giannija Rodarija »Favole in tasca«. Režija Luisa Crismani. Nastopajo Giorgio Amodeo in Paolo Bonesi. Ponovitve: torek, ob 16.30, sredo, ob 20.30 in Četrtek, 16.30. Predstava je namenjena vsem abonentom gledališča Cristallo, za druge pa je predviden popust. /V A R O D N I MUZEJ PREŠERNOVA CESTA 20, P P 529-X ohfttiČču, { ' dc{/ je, v /4V d liLd/aluv odbUH; Afrirbltk, fr /t^moJio-JSunc Jbi/Udtk icJJt* č.fr. iffi Ul fvi' VMt/Lo (r M (e/Vk. dok4y&IU ft4XM Cio Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 11. aprila (Mala galerija CD) bienale otroške ilustracije Bratislava- BIB. Do 11. aprila (Galerija CD) je na ogled razstava Desetletje slikarstva - Avstrija 1980 -1990 - Zbirka Schomer. Do 25. aprila (Sprejemna dvorana) je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’. NARODNA GALERIJA Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl-SimonCiC. V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 18. uri predstavitev devetih likovnih umetnikov, ki razstavljajo pod naslovom Mlada slovenska grafika. Razgovor bo vodil Marjan Tršar. Informacije na tel. 061/225-632. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Tomana Veljka, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. KULTURNI DOM spanski borci Na ogled je slikarska razstava Toiva Rjannela. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. ATELIER ZOIS Do 15. aprila bo na ogled razstava Ko se fotografija) predstavi. Razstavlja fotograf Dragan Arrigler. Tel. 061/153-244. GALERIJA KRKA Do 28. aprila bo na ogled razstava slik Maje Berden. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij Janija Novaka. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika. GALERIJA KAPELICA Do 9. aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti ženska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. ure, razen sobote in nedelje. KUD FRANCE PREŠEREN Do 7. aprila bo na ogled prodajna razstava izdelkov šole pletenja v begunskem zbirnem centru Trnovo v Ljubljani. GALERIJA AŽBE Na ogled je razstava Namizno cinasto posodje. Informacije na tel. 061/226-036. GALERIJA EQURNA Na ogled je razstava del Žarka Vrezca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 13. aprila je na ogled fotografska razstava Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom - portreti slovenskih igralcev . Na ogled je razstava sibirskega slikarja Nikolaja Ribakova. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. Informacije na tel. 061/213-024. PLEČNIKOVA KNJIGARNA, ŠUBIČEVA ul. la Do 1. maja si lahko ogledate razstavo Andreja Dolinarja z naslovom Cvetje-krajina- Človek. GALERIJA SKUC Na ogled je razstava slik Nike Špan in Tadeja Tozona. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. LIKOVNI SALON Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Do 9. aprila bo na ogled razstava likovnih del Mihe Maleša na temo Zenska, mati. Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja. GALERIJA SV. DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. DOBROVO V BRDIH Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, Četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. SEŽANA MALA GALERIJA Do 30. aprila je na ogled razstava akvarelov Slavke Kranjec. KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Lenardo, Loretta Dorbolo, Giacinto Iussa, Tresa Lenti aro, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Gianni Osgba-ch, Alessio Petricig, Alvar-do Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Toma-setig, Rosina Zufferli. Informacije na tel. 064/622-261. OKROGLI STOLP Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljar-stvu v Lipniški dolini. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vecchieta. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVLJICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. GASILSKI DOM NA GORJUSAH Na ogled je razstava slikarjev amaterjev občine Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. SEVNICA GRAD Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je 3. medregio-nalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila. PINCE SASKI DOM Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava Mihe Maleša ob 90-letnici umetnikovega rojstva. KULTURNI DOM Do 13. aprila je na ogled razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Urnik ogleda: vsako soboto od 10. do 12. ure, ob gledaliških predstavah - pol ure pred predstavo, po dogovoru z organizatorji - RV tel. 632663, SZSO tel. 215086. GALERIJA CARTE-SIUS Ul. Marconi 16 Do 22. t.m. je na ogled razstavaLivia Rosignana. Urnik: ob delavnikih - razen ponedeljka - od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. (za Veliko noc zaprto). MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. ART LIGHT HALL Tig S. Giovanni 3 (I. nadstr.) Do 23. t. m. bo na ogled razstava skulptur Piera Marcuccija. Urnik: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljka in praznikov. GALERIJA BASSA-NESE Trg Giotti 8 Do 22. t. m. je na ogled razstava slikarja Sergia Sca-barja. Urnik: vsak delovnik od 17.00 do 20.00. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške le-tovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled jč razstava Oli-viera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE Ul. S. Nicolo, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija. ART GALLERV Ul. S.Servolo 6 Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albil-los, Giulia Pitacco, Roberto Mazzetto, Cristina Venditti. RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER Trgovski Center Giulia Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Mi-ramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Juliiske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. št. 040/224147. TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK Ul. Zovenzoni 4 Na ogled je fotografska razstava Tullia Stravisija z naslovom »Nature morte (o quasi). Urnik: ob delavnikih od 18.00-20.00, ob praznikih od 11.00-13.00, ob ponedeljkih zaprto. Razstava bo na ogled do 6. aprila. RICMANJE BARAGOV DOM Na ogled je razstava »Ricmanjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega patrona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ricmanjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noči ob delavnikih: 9-12, 15-17. TRŽIČ restavracija L’ORCHESTRA Do 9. aprila je na ogled razstava grafik Zvesta Apol-lonia. Urnik: od ponedeljka do Četrtka 12.30-15.30, 18-23, ob petkih in sobotah 18.30-22.30. Ob nedeljah zaprto. RONKE ART GALLERV (Kavarna Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenvval-da, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure. Koroška CELOVEC EVROPSKA HIŠA Reitschulgasse 4 Na ogled je razstava G. Silberberger, F. J. Graf (Zrcalne slike). HIŠA UMETNIKOV Velika galerija Na ogled je razstava Johannesa Domeniga Objekti! AVSTRIJSKA GALERIJA Na ogled je razstava slik Bogdana BorCiCa. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike). TURIZEM, REPORTAŽE Nedelja, 4. aprila 1993 S POTI PO SLOVENIJI lonikos Nad mestom se je razlila lepota modrosti in duha V Laškem so stvari, ki so zunaj časa in prostora - Graščaki so v dolini, grad je na vzpetini - Odnos z zunanjim svetom in vesolje Dolinica, nad katero se strmo dviguje Posavsko hribovje, je skrivnostno zavetišče mnogih stoletij, ki, ko spoznamo njena nedra, razkrijejo vodno žilo zgodovine. Tako keramično kot bronasto, tako srebrno kot zlato, tako romansko kot gotsko. V vodi, ki teče skozi mesto, se prelivajo alke-mije modrosti in duha. Dogodki so se zaceli odvijati že pred letom šeststo, ko so se na tem območju naseljevali Slovenci oziroma so bili na njem že naseljeni. Pred slabimi petsto leti so nad krajem zaradi obrambe pred Truki obnovili grad, ki ima od tedaj ime Tabor; takratna gosposka ga je zapustila in prepustila krajanom. Pravimo, da je zob Časa naredil svoje. Po vsej verjetnosti gre zob Časa pripisati Človeku, njegovemu delu, ustvarjanju, rušenju... Med krajani je v tridesetih letih šestnajstega stoletja bival oCe slovenske knjige Primož Trubar in zamolčimo, da so ga naši predniki spodili iz mesta, ker je pridigal proti praznoverju in pobožnjakarskim babnicam. Tako so o Primožu Trubarju zapisali kronisti. Veliki možje so bili rojeni v tej dolinici. Nekoč so lepa dekleta mično zapelje- vala gosposko. Danes je drugače. Kajti preteklost je tudi del spolzke zasanjanosti, o kateri zelo radi govorimo. Pa vendar, vsak človek je ponosen na preteklost kraja, v katerem živi, in svojega sveta. Lahko bi vzkliknili: Nič lažjega! Visoko nad krajem stoji cerkvica sv. Krištofa. V njej so že v prvi polovici sedemnajstega stoletja blagodejno odzvanjali glasovi, naj pripomnimo, da so prihajali iz naj starejših orgel na Slovenskem. O orglah bi lahko rekli, da so sonce, ki ga človek ne vidi, ampak sliši, mu prisluhne. Podobe sozvočja in ubranosti se raztezajo po celem mestu. Le malokdaj se nekdanja skladnost gradu tako ujame s podobo zdaj videnega, ki je niso uničili stoletni osvajalci in politični nasprotniki, Čeprav so slednji prav malo govorili in razmišljali o kulturni dediščini. Pred leti so na vzpetini ponovno prenovili grad Tabor. Tokrat po vsej verjetnosti dokončno. Pogled nanj iz doline je mogočen in veličasten. Človek vzdigne glavo proti nebu, da bi zajel toplino sonca, vendar ga pred tem premami pogled na grajske kamnite bloke in opečno streho, ki se v pomladanskem soncu blešči v koloritu, kakršne- ga bi si želel slikar. Ko vstopite v grajski, po polžje zaviti stolp, pozabite na zunanji svet in tudi na preblisk grajske večine. Inž. arh. Andrej Kemr in akademski slikar Tomaž Kržišnik sta v ozvezdju svojih življenj namreč našla novo zvezdo, ki je bila rojena in se nenehno rojeva. Vesolje prepletanja in vesolje sanjskega občutenja je daleč proC od vsakdanjega doživljanja sveta. Prostor, ki sta ga odmerila svojemu življenju na gradu Tabor in ga tam pustila, je kot sončna ura, ki odmerja ostro Črto na podobi nezemeljskega. Mehko, melanholično številčnico znanja sta v svoji govorici povezala z vsemi razpoznavnimi in zakritimi znaki naših prednikov in tistih neznanih teles, ki bivajo v drugih in drugačnih svetovih. Grad Tabor je skupek zemeljskega in nebnega rojstva, je raznežena roza nenehne pomladne svetlobe, pod njo pa na mravljišču vsakdana vrejo rastline naših sla-dokusnih želja, ki, ko spolzijo po grlu, dajejo Grad Tabor nad Laškim (Obe foto: Lani Kos) spet nov znak in nov pečat, pa Čeprav je že vse znano, povedano in napisano. Preprosto gre za vonj in okus, brez katerega mesto ne bi imelo tega, kar ima, oziroma ne bi bilo to, kar danes je. Lastniki krajevne gospoščine so si prizadevali, da bi ljudem kar najbolj pomagali. Janez Krstnik Vlavasor se je med bivanejm v kraju odločil, da bo zgradil »Novi Spital«, in ta je sluzil svojemu namenu vse do prihoda Napoleonovih vojakov, ki so ga zelo poškodvali. Po večkratni zamenjavi lastnikov je leta 1825 Valvasorjev Spital kupil Franz Geyr, medicar in lectar, in v njem začel variti pivo. Geyrova pivovarna je pivovar- stvu v tem kraju utrla pot in tako štejemo leto 1825 za začetek pivovarske tradicije v kraju. V trgu je leta 1840 izbruhnil hud požar, ki je močno poškodoval tudi pivovarno. Novi lastnik, Gustav Alolfu-hlich, je pomagal pri obnovi. Proizvodnjo za tedanji Cas modernizirane pivovarne je razdelil po delih delovnega procesa. Sodec po vsesplošni hvali je bilo pivo kakovostno, saj si je utrlo pot tako na domači trg kot v Aleksandrijo in Kalkuto v Indiji. Leta 1889 je pivovarno kupil Simon Kukec. Kukec je prvi v zgodovini varil termalno pivo, ki je izrednega okusa. Izvažal ga je v Trst, Budimpešto in na Dunaj, hkrati pa je obdržal trg v Egiptu in Indiji. Kukce-vo podjetje je postalo steber slovenske narodne zavesti. Za izredno kakovost piva je prejel veC priznanj. Leta 1901 tudi v Parizu od francoske vlade. In nazadnje je družbi predsedoval ljubljanski župan in kulturni delavec Ivan Hribar. Pivo iz Laškega je šlo v evropski prostor, ki je odprt in je tudi slovenski. Gorazd Setina nam je pripovedoval: »V va-rilnici nastaja tisto, kar potem naprej predelujemo v naši tovarni. Od tega smo seveda tudi odvisni. Varilnica je posvečen prostor in pivovarstvo je ena izmed najstarejših strok, oziroma je ceh, ki ga življenje nosi skozi stoletja pa tudi tisočletja. To ce- hovsko tradicijo varujemo in negujemo, pa čeprav postaja v zadnjem Času industrija.« NiC lažjega, Ce človek potem reče, da imajo nad krajem grad Tabor, graščaki pa so v dolini. Seveda, do uresničitve tega je še daleC, vendar se stvari počasi spreminjajo. Arhitekt in slikar sta kot ptica feniksa poletela nad krajem, ki ga nikoli ne bosta zapustila. Torej sta ujetnika ustvarjalne svobode, ki se prenaša na naše potomce. Na Špici mesta sta zamesila testo modrosti in duha. Samo lepota je del tiste večnosti, ki človeka neskončno zajema in nie lažjega, Ce se sol in kruh življenja ustvarja tam, kjer so dobri in prijazni ljudje. v IZLET ZA KONEC TEDNA D«,o Cortese Kjer so pravljice resničnost Pokljuška soteska je s svojimi vrtci in Pokljuško luknjo izjemna naravna znamenitost, ki ponuja redko možnost neposrednega doživetja korit in drugih stvaritev veličastne moči nekdanje ledeniške reke V Pokljuški soteski (Vse foto: Težava s soteskami in ozkimi koriti je v tem, da jih brez posebne opreme in izkušenj lahko gledamo le od zgoraj navzdol, pa še to po delčkih. Toda doživeti tesne globeli korit in si ogledati navpične stene in ozke prehode v monolitnih skalah od spodaj navzgor, bi bila izjemna izkušnja. Nic lažjega - tudi brez alpinistične opreme lahko obiščemo tesne Pokljuške soteske, saj skoznje vodi označena in uhojena pot. Kljub temu soteska ni veliko obiskana in zato omogoča umik v divjo naravo posebne vrste. Danes je Pokljuka znana predvsem po gostih smrekovih gozdovih, toda Ce bi se lahko prestavili v Cas zadnje ledene dobe, bi na-jnesto gozdov videli samo ledena prostranstva. Po planoti so se raztezali ledeniki, najmočnejši odtok njihovih voda pa je bil v Dorio Cortese) smeri severovzhoda v dolino Radovne. Sivorjava voda izpod ledenikov se je iz potokov zbirala v vedno veCjo ledeniško reko, ki je bobnela proti dolini, izje-dala apnenec in si rezala strugo v pobočje. Vode so hrumele navzdol, se penasto vrtele v skalnih izjedah in brez prestanka nadaljevale svoj divji ples. Toda ledeniki so se manjšali, reka je postajala šibkejša in ko je na Pokljuki led odstopil mesto prvim rastlinam, je nekoč divja ledeniška reka že opravila večino svojega dela. Izdolbla je mogočno sotesko, v kateri jo danes nadomešča potok RibšCica, ki pa večino toka preteče pod gruščem. Sele na koncu soteske se odloči priti na piano, teCe med travniki in se potem kmalu izlije v Radovno. Do sončnih travnikov ob Ribšcici pripelje dober kilometer makadamske ceste iz vasi Krnica, ki leži ne- daleč od Zgornjih Gori j. V okolici je še veliko drugih naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so nazorno označene na izletniških kartah Bled z okolico (1:25.000) in Gorenjska (1:50.000). Vsaj nekatere si bomo lahko ogledali po obisku Pokljuške soteske, ki kljub dvokilometrski dolžini zahteva dve do tri ure Časa. To niso kraji, skozi katere bi človek hitel. Na začetku sta pobočji nad dnom soteske še razprti, vendar se kmalu začneta zbliževati in vedno bolj navpično dvigovati nad nami. Ze po nekaj minutah hoje se znajdemo na nenavadni, z drevjem porasli okrogli izravnavi, ki jo obdajajo stene. To je Spodnji vrtec. Na poti bomo šli še skozi tri take razširitve oziroma vrtce, katerih nenavadno ime zahteva pojasnilo. Ime vrtec je utemeljil Rudolf Badjura, pisec številnih popotniških vodnikov po Sloveniji v obdobju med obema vojnama. Ni ga izvajal iz besede vrt, temveč iz glagola vrteti se, podobno kot ime vrtaCa. Ko stojimo pod mogočnimi stenami, si res lahko predstavljamo, kako se je tu nekdaj vrtela voda, vrtala in glodala skalo, dokler si Galerije kraljeviča Andreja ska dvorana, ki pa bi ji bolj pristajalo ime veža. V stropu jame so tri naravna okna, skozi katera vstopa svetloba v podzemski prostor na vedno drugačen način in ustvarja prav posebno vzdušje. Skozi dvorano se pot nadaljuje navkreber proti zaselku Pokljuka in naprej proti Mrzlemu studencu. Tudi Ce nismo namenjeni tja, je vredno narediti nekaj dodatnih korakov navzgor, ki nam omogočijo Čudovit pogled navzdol v globine Spodnjega vrtca. Ko smo ponovno v soteski, je pred nami najbolj veličasten del poti. V Srednjem vrtcu nas z vseh strani obdajajo stene, ozek prehod pod navpičnim skalovjem pa nas pripelje v Zgornji vrtec. Nad tem se soteska zoži na širino človeka, galerije v steni pa dajo vedeti, da pot vodi naravnost tja. Možen je tudi izhod na levo proti Zatrniku. Galerije na kovinskih nosilcih je leta 1930 naredilo Turistično društvo Gorje. Po vojni so propa- dle, vendar so jih pred desetimi leti obnovili. Tako je spet možna izjemno zanimiva, vendar tudi tesnobna pot skozi najožji del Pokljuške soteske. Ko se stiskamo med stenama, pogled uhaja v globine pod lesenimi stopnicami, na koncu pa se steni tako zbližata, da imamo občutek, kot da smo obtičali v ozkem podzemskem rovu. Skalni objem pa se kmalu razpre in znajdemo se na planem. Pred nami je le še Zadnji vrtec. Tišina, z mahom porasla debla in prihajajoča pomlad nam vzbudijo posebno razpoloženje. Ce kje živijo škrati in druga pravljična bitja, potem jih bomo srečali tukaj. Ce bodo ravno zapo- sleni v pravljicah kje drugje, jih mogoče vseeno še srečamo na poti. Markacije nas vabijo naprej proti Mrzlemu studencu, škrati pa nazaj navzdol. Ogled Pokljuške soteske v obratni smeri nam bo razkril povsem nove skrivnosti in pravilo iskanja vedno novih poti tukaj ne drži. V našem primeru je ista pot, po kateri se vrnemo na izhodišče, drugačna pot. Ker je časa še dovolj, se lahko odpravimo v dolino Radovne ali pa si ogledamo bližnji Blejski Vintgar. V njem nas skozi sicer nedostopna korita spet vodijo lesene galerije, za razliko od Pokljuške soteske pa nas na vsej poti spremlja modrozelena Radovna.3 ni izsilila poti iz skalnega oklepa. Se bolj kot Spodnji vrtec sta zanimiva Srednji in Zgornji vrtec, vendar nas pred njima čaka kratka pot vstran. Tik pod Srednjim vrtcem se pot odcepi na desno in kratek vzpon nas pripelje do Pokljuške luknje. To je jam- Pred Pokljuško luknjo domači šport DRUGA IN TRETJA AMATERSKA LIGA / PRIMOREC, KRAS IN SOVODNJE VSAJ NA TOČKO TRIESTINA / DANES V TRSTU_ DANES Nedelja, 4. aprila 1993 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 18.30 v tržaški Športni palači: Jadran TKB - Cento MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, Sola Suvich: Bor Radenska - Sgt; 18.30 v Portogruaru: Beretich - Kontovel PROMOCIJSKA LIGA 19.00 v Trstu, šola Suvich: Inter 1904 - Sokol PROPAGANDA 9.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Ricreatori; 9.00 v Briščikih, dom Ervatti: Jadran - Don Bosco NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Trivi-gnano; 16.00 v Ločniku, Ul. della Mocchetta: Lucinico - Primorje 1. AMATERSKA LIGA 16.00 na Proseku: Vesna - San Marco; 16.00 v Torreanu, Ul. Vignis: Torreanese - Zarja 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Trebčah: Primorec - Morsano; 16.00 v repnu: Kras - Camino; 16.00 v Dolini: Breg -Poggio; 16.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Roiamese - Sovodnje 3. AMATERSKA LIGA 16.00 na Padričah: Gaja - San Nazario; 16.00 v Nabrežini: Cgs - Mladost NAJMLAJSI 9.00 v Trstu, Sv. Sergij: Triestina - Primorje A ZAČETNIKI 10.30 v Podgori: Piedimonte - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex B - Opicina; 11.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Esperia - Zarja Adriaim-pex A; TENIS MOŠKA C LIGA 9.00 na Padričah: Gaja - Campoformido A ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Tržiču, Ul. Rosselli: Fincantieri - Val-prapor Espego 2. ZENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Ul. San Pasquale: Orna - Sokol MLADINKE MEDDEZELNA FAZA 16.00 v Trstu, Sola Suvich: Bor Friulexport -Feltre DEČKI 10.30 v Standrežu: Valprapor Soča Posojilnica Sovodnje - Cormons DEKLICE 15.30 v Gradežu, športna palača: Grado - Dom Imsa KOLESARSTVO 10:30 na Opčinah: start 27. Pokala Lonjerja Breg danes pred odločilnim srečanjem za obstanek V 3. amaterski ligi bi morali tako Gaja kot Mladost zmagati Bruno Rupel, Marko Lutman 2. AMATERSKA LIGA Primorec - Morsano Da Moraro preživlja krizo, jasno dokazujejo izidi povratnega dela prvenstva. Potem ko je zaključil prvi del s 15 točkami na sredini lestvice, je v nadaljevnaju dobesedno odpovedal. V 10 tekmah drugega dela prvenstva je premagal le zadnjeuvrščeno Zompic-chio in igral Štirikrat neodločeno. Tem neuspehom so v prvi vrsti precej botrovali napadalci, če upoštevamo, da so v tem kritičnem obdobju dali le 4 gole. Zato Trebenci danes -če bodo pazljivi v obrambi - ne bi smeli imeti problemov, da osvojijo vsaj točko. V nedeljo so po 10 kolih suše vendarle prebili led in spet prišli do zmage, ter s tem vzbudili upanje navijačev, ki danes računajo na nov uspeh domače ekipe, čeprav trener Kralj zaradi poškodb ne bo mogel poslati na igrišče najboljše postave. Kras - Camino Tudi Kras igra z ekipo, ki ni v najboljši formi, kar potrjuje dejstvo, da se Camino bori za obstanek v ligi. Gostje so sicer v prvem delu igrali še kar zanesljivo (15 osvojenih točk). V nadaljevanju pa so zašli v krizo (Sest po- razov, ena zmaga, trije remiji). Kljub vsemu temu pa smo prepričani, da Kras ne bo imel lahke naloge, ker bi si gostje s porazom poslabšali že tako kritičen položaj na lestvici. Kras mora od samega začetka z odločno in urejeno igro prevzeti pobudo, ker bo s tem gotovo spravil v težave nasprotnika, ki bi se zadovoljil tudi z neodločenim rezultatom, medtem ko Kras računa na celoten izkupiček. Breg - Poggio Temu srečanju bi lahko dali naslov »biti ali ne biti«. Ekipi, ki se borita za obstanek v ligi, si trenutno delita predpredzadnje mesto na lestvici. To pomeni, da bo rezultat tega dvoboja izredne važnosti za oba. V prvem srečanju je zmagala ekipa iz ZdravSčine z zgovornim 5:2. Ne smemo pa pozabiti, da so Brežani takrat igrali precej raztreseno, saj so po 11 tekmah imeli le 4 točke. Sedaj se je stanje pri Bregu nekoliko izboljšalo in zato so navijači optimisti in prepričani, da Brežani ne bodo zatajili. Gostje bi se v Dolini gotovo sprijaznili tudi s točko, »plavi« pa morajo jurišati na zmago, ker bi s celotnim izkupičkom - poleg tega, da Mladost bo danes skušala osvojiti obe točki (f. Križmančič/KROMA) bi se ostresli Poggia -lahko prehiteli tudi Vil-lesse, ki danes gostuje pri prvouvrSčeni Muggesani. (b.r.) Roianese - Sovodnje Sovodenjci bodo skušali ohraniti svojo nepremagljivost in tako zabeležiti deseti zaporedni pozitiven rezultat. Z dobrimi nastopi si je ekipa utrdila položaj na sredini lestvice, čeprav so pred pričetkom prvenstva navijači pričakovali višjo uvrstitev. Tudi Roianese je morda računal na boljši razplet. Tržačani pa so bili v teku prvenstva zelo nihajoči v svojih predstavah, saj so kar desetkrat zmagali, prav tolikokrat pa so potegnili krajši konec. Se posebno pred svojimi navijači je Roianese dokaj neugoden nasprotnik in zato bi se sovodenjski nogometaši danes zadovoljili z remijem. (mal) 3. AMATERSKA LIGA Gaja - San Nazario Gajevci, ki prejšnjo nedeljo niso igrali zaradi odsotnosti sodnika, danes ne bi smeli imeti velikih problemov, ker nasprotnik sodi med šibkejše ekipe te skupine, poleg tega pa tudi organizacijsko precej šepa in je že prišlo tudi do zamenjave trenerja in predsednika. Prejšnjo nedeljo pa e ekipa nastopila le z 10 nogometaši. Zato pričakujemo zanesljivo zmago Gaje. (b.r.) CGS - Mladost Z zadnjimi pozitivnimi nastopi so se nogometaši iz Doberdoba ponovno povzpeli na četrto mesto . Ko bi v zimskih mesecih ne zašli v lažjo krizo, bi lahko danes še računali na napredovanje, čeprav še niso dokončno izločeni iz boja za prva mesta. Seveda si ne smejo privoščiti dodatnih spodrsljajev in tudi danes morajo računati na poln izkupiček. Domačini pa so zelo nepredvidljiva enajsterica, ki zna tudi presenetiti boljš§ nasprotnike, kot priča tudi nedeljski remi na gostovanju pri drugouvrščeni Romani, (b.r.) Tekmo proti Leffeju si bo ogledal Pele Po porazu v Ravenni je vrednost Triestine na nogometni borzi C-l lige padla do najnižje možne stopnje. Ce bi v današnjem domačem nastopu proti povprečnemu Leffeju (26 točk, osem zmag, deset remijev in osem porazov, od teh pet na gostovanjih) spet izgubila točko ali celo obe, bi lahko v klubu že razmišljali o prihodnji sezoni. Da se je tudi trener Perotti bolj ali manj sprijaznil s tem, da z napredovanjem ne bo nič, potrjuje tudi njegov namen, da v standardno moštvo uvrsti mladega Rizziola. Pravi, da zato, ker je obetaven in koristen, mogoče pa le zato, da bi dvignili njegovo ceno pred poletnim prestopnim rokom, res pa je, da ima trener Tržačanov tudi ta teden nekaj težav z organikom moštva. Terraciano in Marino sta diskvalificirana, Con-ca in Bressi pa poškodovana in zlasti Conce ni lahko nadomestiti. Bolje pa se počutita Donatelli in La Rosa, ki pa verjetno ne bosta igrala. V konici napada bosta spet delovala Mezzini in La-bardi. Številnim abonentom Triestine se bo na tribunah »Rocca« pridružil danes ugledni gost, nekdanji sloviti brazilski nogometaš Edson Aran- tes do Nascimiento, bolje znan kot Pele, ki se mudi v Trstu, da bi promoviral svetovno prvenstvo za veterane (nad 35. letom starosti), ki bo julija letos v Italiji in Avstriji. Nekaj tekem tega prvenstva bodo namreč odigrali tudi v Trstu. DANAŠNJI SPORED (16.00) Alessandria (22 točk) -Carpi (21), Arezzo (12) -Ravenna (38), Carrarese (23) - Spezia (22), Chie-vo (27) - Pesaro (26), Empoli (34) - Siena (22), Palazzolo (22) - Como (30), Pro Šesto (28) - Vi-cenza (35), Sambenedet-tese (23) - Massese (25), Triestina (32) - Leffe (26). Prodaja vstopnic za tekmo Balija- Estonija Vstopnice za kvalifikacijsko tekma za nogometno SP med Italijo in Estonijo, ki bo 14. t.m. v Trstu, bodo od jutri naprodaj v agencijah po vsej deželi (Utat v Trstu, Universal v Tržiču, Appiani v Gorici). Nogometna zveza je določila sledeče cene: častna tribuna 80.000 lir, tribuna Grezar 50.000 lir, stranske tribune Flavia in Val-maura 15.000 lir. PROMOCIJSKA UGA / JUVENTINA OD NOVEMBRA NI ZMAGALA DOMA PRVA AMATERSKA LIGA / ZARJA POVSEM SPROŠČENO Primoije mora v Ločniku osvojili najmanj točko Juventina od novembra doma ni zmagala (f. KROMA) Lucinico - Primorje Zadnja tri gostovanja (Union, Aquileia, Flumi-gnano) niso bila uspešna za Primorje, ki se je vrnilo praznih rok in zato je položaj proseške enajsterice še vedno precej kritičen. Danes v Ločniku Prosečani ne smejo zatajiti, čeprav domačini v povratnem delu prvenstva igrajo še kar solidno. Lucinico je v drugem delu prvenstva doživel le dva poraza. Pred štirimi tedni je izgubil s Costa-lungo, v nedeljo pa s Tri-vignanom. Matematično sicer še ni na varnem in zato lahko danes v Loč- niku lahko pričakujemo agresivno in zagrizeno igro domačinov, ki upajo na zmago. Z ekipo Luci-nica ima Primorje slabe izkušnje. V prvem srečanju na Proseku je Primorje kljub vodstvu po 19. minutah igre izgubilo, saj so gostje pred iztekom polčasa izenačili in tik pred koncem prišli do zmage. Primorje bi se danes zadovoljilo tudi z neodločenim rezultatom. Glede postave trener Bidus-si, tokrat ne bi smel imeti večjih problemov, (b.r.) Juventina - Trivignano Po treh zaporednih porazih je točka na gostovanju v Var mu vlila štan-dreškim nogometašem nekaj več samozavesti. Ce hočemo biti iskreni, ne moremo trditi, da je Juventina v nedeljo prikazala kdove kako navdušujočo igro. Zdaj, ko manjka do konca prvenstva samo še pet kol, je iskanje pozitivnih rezultatov bistvene važnosti za ekipe, ki si še niso matematično zagotovile obstanka v ligi. S pozitivnim razpletom v današnjem kolu (beri z zmago), pa bi Standrežci končno lahko mirneje zadihali. Prepričani smo, da bodo danes belordeči skušali ponovno osrečiti svoje navijače, saj so zadnjo zmago na domačem terenu dosegli novembra. Trivignano ima na lestvici samo točko več od Juventi-ne in glede na veliko izenačenost lahko še računa celo na osvojitev tretjega mesta. Remi bi lahko tokrat zadovoljil obe enajsterici, čeprav so Standrežci v rahli prednosti. V boju za napredovanje si Vesna ne sme privoščili spodrsljaja Le z zmago bi se približala 2. mestu, ki še omogoča napredovanje Paolo Tognetti danes že dvestopetdeseta v dresu prve ekipe Zarje Ko je Paolo Tognetti dopolnil 17 let, ga je takratni trener Zarje Vojko Križ-mančič v sezoni 81/82 vklučil v člansko ekipo. Krstni nastop med člani je opravil v 1. kolu (20.9.81) prvenstva 2.AL, ko je na tekmi z Olimpio v 25. minuti drugega polčasa zamenjal Mahniča. Srečanje se ni najboljše končalo za Zarjo, ki je zgubila 2:0. V tisti sezoni je Paolo od 30 igral kar 27 tekem v prvi ekipi in dosegel tudi prvi zadetek v tekmi z Roianesejem (27.9.81), ko je Zarja prepričljivo zmagala s 5:1. Od te sezone dalje je bil Paolo vedno med stebri bazoviške enajsterice vse do sezone 87/88, ko so Zarjani izpadli v 3.AL. V sezoni 88/89 je bil namreč na posojilu pri S. Marcu iz Ribiškega naselja. K Zarji se je ponovno vrnil naslednjo sezono, ko so Bazovci ponovno igrali v 2.AL. Zaradi študijskih obveznosti je v sezoni 90/91 gral le 11 tekem in to je bila obenem tudi edina sezona, v kateri ni dosegel gola. Ze v lanski sezoni pa je bil vedno na razpolago trenerju, vendar zaradi treh izključitev (Mossa, Pro Romans, Cividalese) ni igral vseh tekem. Letos je njegova 11. sezona pri Zarji in zato je postal že veteran ekipe in prevzel mesto Iva Grgiča, ki je do lanin igral pri Zarji kar 17 prvenstev zaporedoma (392 tekem). Doslej je Tognetti v 11 sezonah skupno dosegel 41 golov. Za 250. nastop v dresu članske ekipe Zarje, mu čestitamo ob tem lepem športnem dosežku, obenem pa mu voščimo vso srečo za njegov 29. rojstni dan, ki ga bo praznoval 9. aprila. (Bruno Rupel) Torreanese - Zarja Nasprotnik Zarje, ki si je lani zagotovil obstanek v ligi šele po odločilni tekmi z Mora-rom, je letos začel obetajoče, nato pa zašel v krizo. Vodstvo kluba ni hotelo tvegati kot lani in je takoj ukrepalo. Pred iztekom prvega dela prvenstva je prišlo do zamenjave trenerja. Kaže, da je vodstvo pravilno odločilo, saj je ekipa s serijo sedmih pozitivnih nastopov precej poboljšala položaj na lestvici. S tremi zaporednimi porazi je zgledalo, da je Torreanese ponovno zašel v krizo, vendar si je z remijema s Ponziano in Portualejem tudi teoretično skoraj zagotovil obstanek v ligi. Ker tako domačini kot Zarja nimajo problemov z lestvico, mislimo, da bodo v tem srečanju gotovo prišli na svoj račun ljubitelji nogometa. Ekipi bosta gotovo igrali precej odprto brez strogih taktičnih potez in zato je v tem srečanju možen vsak izid. Vesna - San Marco Križanom prihaja v goste ekipa, ki se bori za obstanek v ligi. Ekipa iz Ribiškega naselja, ki že v lani ni preveč blestela, je letos povsem razočarala. Doslej je premagala le Portuale in Cividalese, to je ekipe spodnjega dela lestvice, in igrala kar 14-krat neodločeno. Kot zanimivost bi dodali, da je San Marco le 6 od 18 točk zbral v gosteh. Tudi zamenjava trenerja po 19. kolu ni obrodila zaželjenih sadov, saj je S. Marco še vedno prilepljen na predzadnje mesto. Iz teh podatkov bi lahko sklepali, da Vesna danes ne bo imela težke naloge. Križani se še vedno borijoza drugo mesto, ki vodi v višjo ligo. Najresnejši kandidat Staranzano pa danes ne bo imel lahke naloge v Čedadu in zato mora Vesna danes zmagati, saj tako lahko zmanjša zaostanek, ali celo dohiti direktnega nasprotnika v boju za drugo mesto. Za kroniko naj dodamo, da v vrstah Vesne danes ne bo igral Leonardi, ker je izključen. Vesna bi z zmago ostala še v boju za napredovanje (foto Ferrari/KROMA) NAMIZNI TENIS / A LIGA Kraševke izpadle Pričakovan razplet za najmlajšo ekipo v ligi Kras Corium je sinoči izgubil odločilno tekmo za obstanek v najvišji namiznoteniški ligi s postavo San Marco iz Verone. Visok poraz 5:0 že priCa o samem poteku tekme, saj je bila dokaj Številčna publika priča zagrizenemu boju z obeh strani. Izkušenost je bila na strani nasprotnic, kajti Kra-sovke so bile v treh srečanjih enakovredne San Marcu, o Čemer pričajo izidi dvobojev, ki so terjali dodatni set. V prvem delu sta stopile za mizo Monika Radovič proti Marzii Pann in Biserka Simoneta proti Avesa-nijevi. Monika je odlično zaCela, prvi igralki Verone je odvzela set in tekma je dobro obetala, vendar ni zdržala trdoživosti in izkušenosti državne reprezentantke do konca. V drugem delu so si stale nasproti Ana Bersan in Dini ter Monika Radovič in Avesani. Poraz s Pannovo je Moniko blokiral in zato ni dala vse od sebe proti drugi nasprotnici. Medtem je Ana Bersan požrtvovalno in borbeno odigrala z Dini j e vo tri sete. V zaključni tekmi je Bersanova ponovno skušala osvojiti častno točko s Pannovo, sijaj- no je napadala, branila in bila zares enakovredna nasprotnica. Prvi set se je končal v korist gostje na 22:20, zatem ji je Ana odvzela set. V odločilnem nizu je športna sreča mladi Krasovki obrnila hrbet. Kras Corium tako zapušča prizorišče prvoligaša. Neprekinjenih 19 let je bil v špici, potem ko je v sezoni 1989/90 izpadel in se letošnjo sezono spet povzpel. Obe usodni sezoni za Kras sta bili povezani s spremembo tekmovalnega sistema, ko je od dvanajstih izpadlo pet ekip. Pred razigravanjem mest je Krasova najmlajša postava v prvenstvu zasedla 4. mesto v svoji supini, kar je bilo nad pričakovanji, saj je bila edina ekipa, ki je nastopala brez tujke. San Marco Verona -Kras Corium 5:0 Pan - Radovič 2:1 (18:21, 21:16, 21:12), Avesani - Simoneta 2:0 (21:13, 21:12), Dini -Bersan 2:1 (21:16, 14:21, 21:13), Avesani - Radovič 2:0 (21:10, 21:16), Pan - Bersan 2:1 (22:20, 16:21, 21:14) MOŠKA BI LIGA Kras Activa - Domo-dossola 5:3 J.J. ODBOJKA / VALPRAPOR IMSA ZMAGAL V PORDENONU ODBOJKA / ZENSKA C-l LIGA Še za korak bližji napredovanju! Po prvem setu Koimpex zlahka Poraz s 3:0 prehuda kazen za borovke Copat PN - Valprapor Imsa 2:3 (8:15, 5:15, 17:16, 16:14, 9:15) VALPRAPOR IMSA: Aleš Feri (13+16), Mitja Feri (11 + 8), Stabile (5+12), Lutman (3 + 3), Buzzinelli (6+4), Berza-cola (2+2), Florenin (1+2), Paoletti (0+1), Ri-gonat (2 + 0), Prinčič (1+0), Superga, Populin. Potek setov - 1. set: 2:2, 6:6, 8:8, 8:10, 13:15; 2. set: 1:0, 1:5, 1:11, 5:11, 5:15; 3. set: 2:2, 2:6, 6:6, 6:7, 8:10, 9:12, 12:12, 14:12, 14:14, 14:15, 16:15, 16:16, 17:16; 4. set: 2:2, 5:3, 5:6, 8:8, 8:11, 9:11, 9:12, 10:12, 12:12, 12:14, 16:14; 5. niz: 1:1, 4:5, 4:8, 6:9, 8:10, 8:13, 9:15. Na gostovanju v Pordenonu so valpraporov-ci naredili še en korak na poti do napredovanja. V prvih dveh setih -valpraporovci skoraj niso naleteli na odpor in kakih 30 navijačev, ki je spremljalo ekipo na to gostovanje in ves Cas bodrilo igralce, si je že obetalo lahko zmago. Nov trener-igralec Copata Gustinelli je spremenil koncept igre svojega moštva, a pešala je uigranost. V tretjem setu je prišlo do preobrata. Po eni strani so se prebudili gostitelji. Gu-štinelli se je umaknil na klop, režijo ekipe spet zaupal samo podajaču Foroniju in Copat je zai- Ssss ' m Ji k SF Ff’' "fljf r%4lŠii j^mm ti -+JF IF Jf j (■r t . m m | ji M Jr §m mm mm - V SF imm 7 7 Valpraporovci med minuto odmora (od leve proti desni): Lutman, M. Feri, Buzzinelli, A. Feri in trener Zamo (foto Studio Reportage) Battisti Trento - Bor Tombolini Drinks 3:0 (15:12,15:13,16:14) BOR TOMBOLINI: Načinov! ((5 + 5), Maver (6+9), Ažman (3+10), Cok (1+1), Gregori (1+1), Vodopivec (3+2), Benevol (7+5), Guštini, Flego, Pi-tacco (0+3), Grbec (1+0). ZGREŠENI SERVISI: Bor Tombolini 3, Battisti 15. TOČKE NA SERVISU: Bor 15. Battisti 13. TOČKE PO NASPROTNIKOVIH NAPAKAH: oboji 12. TRENTO - Borovke so včeraj popoldne doživele v Trentu gladek poraz, ki pa niti približno ne odraža pravega poteka srečanja. To je bilo nam- gral bolj učinkovito. Po drugi strani so valpraporovci nekoliko popustili, na dan je prišla tudi utrujenost podajača Berzacole, ki je med tednom zaradi lažje oblike gripe opravil samo en trening. Zatikati se je pričelo pri vodstvu s 6:2. Trener Zamo je opravil celo serijo zamenjav. Florenin je nadomestil Mitjo Ferija, Rigonat Berzacolo, Paoletti pa Lutmana. Copat je vseeno prvi prišel do 14. točke, nato je match-žogo imel Valprapor, na koncu pa so bili gostitelji bolj odločni. Prav v končnici seta si je Lutman zvil gleženj. Njegovo mesto je v četrtem setu prevzel Paoletti, njega pa je kmalu zatem zamenjal Prinčič, ki je nato zaigral do konca tekme. V končnici 4. niza je bil Valprapor Imsa spet na pragu zmage, a nekaj zgrešenih udarcev je Copatu omogočilo, da je podaljšal trajanje tekme. Junak tie breaka je bil Mitja Feri, ki je dosegel prvih pet in zadnje dve točki, zmaga sploh ni bila vprašljiva, moč Valpraporja pa je bila sinoči v kolektivu, saj je k zmagi dalo svoj delež kar deset igralcev, spet pa je na dan prišla tudi velika mentalna moC ekipe, ki je sinoči premagala kar nekaj težkih situacij. Podvig Olympie z »nepremagljivimi« Ostali sinočnji odbojkarski rezultati: MOŠKA C-2 LIGA 01ympia CDR - Cremcaffe 3:2 (15:10,13:15, 7:15,15:10, 15:13); Mossa - Sloga 3:1 (13:15,15:12,15:13,15:10). ZENSKA C-2 LIGA Porcia - KmeCka banka 3:1 (15:9, 13:15, 15:12, 15:5); Sokol Indules - Martignacco 2:3 (11:15, 13:15, 16:14, 15:11,14:16). ZENSKA D UGA Koimpex - Pav Natisoma 3:1 (15:13,15:11, 12:15,15:5); Bor Friulexport - Villacher 3:0 (15:10,15:11,15:3) 1. MOŠKA DIVIZIJA: Mossa - 01ympia Jestvine Pintar 3:1; 1. ZENSKA DIVIZIJA: Breg Union Beton - Cus 3:0 (15:13, 15:13, 15:10), Farra - Qlympia 1:3 (4:15, 14:16, 15:10, 8:15); 2. ŽENSKA DIVIZIJA: Dom Imsa -San Luigi 0:3 (16:17, 14:16, 13:15), SanfAndrea - Koim-pex 3:0 (15:7, 15:8, 15:1). NARAŠČAJNIKI: Bor Furlani -Rozzol 3:0 (15:4, 15:2, 15:3); NARASCAJNICE: Grado -Dom Imsa 0:3 (12:15,13:15,14:16), Koimpex - Oma 0:3. reč izjemno izenačeno in šesterki sta si bili v bistvu enakovredni. Razlika je bila le v tem, da so gostiteljice v končnicah vseh treh setov bile veliko bolj prisebne oz. plave so bile premalo odločne. Prva dva seta sta bila praktično enaka. V obeh so borovke povedle z 11:8, v obeh je Battisti nato nanizal šest zaporednih točk (14:11), tedaj pa so borovke ostro reagirale, izborile veC menjav, a premalo točk. Razočaranje med plavimi je bilo precejšnje, a se kljub temu niso predale. VeCji del tretjega niza so bile boljše. Vodile so z 9:4, 13:10 in celo 14:12, vendar pa niso znale zaključiti zadnje akcije in solidne gostiteljice, s katerimi so do tega kola delile uvrstitev na lestvici, so zaostanek počasi nadoknadile in tako dosegle gladko zmago. Vsekakor kaže, da se je forma bo-rovk izboljšala in da jim ni treba gledati na bodočnost pesimistično. Koimpex - Martignacco 3:1 (7:15, 15:7, 15:4, 15:9) KOIMPEK: Brisco (12 točk + 4 menjave), Fa-brizzi (5 + 5), Gregori (6+1), Mijot (0+0), Pertot (4+6), sosiC (0+0), Starc (1+1), Ukmar (8+12), Zot-ti (1+0). ZGREŠENI SERVISI: Koimpex 7, Martignacco 8; TOČKE NA SERVISU: Koimpex 9, Martignacco 8; TOČKE PO NASPROTNIKOVIH NAPAKAH: Koimpex 15, Martignacco 14. Koimpex je sinoči proti Martignacco izbojeval izredno dragoceno zmago v težkem boju za miren obstanek v ligi. Takoj velja pripomniti, da je ekipa, ki zaseda zadnje mesto na lestvici še brez osvojene zmage izredno presenetila. Zaigrala je sproščeno z veliko dinamiko, srčnostjo in veliko Zeljo po zmagi. To je naša dekleta vrglo v prvem setu iz tira in zaskrbljeni obrazi niso kazali na najbolje. Od drugega niza dalje so naša dekleta zaigrala samozavestneje in tehtnica tekme se je pričela nagibati na Slogi-no stran. Zelo izenačen je bil zadnji set, ko so Vi-demčanke precej grenile pot našim igralkam do zmage, in vse do stanja 9:9 je bila zmaga vprašljiva. Potem pa so Ukmarjeva in ostale stisnile zobe, zaigrale zbrano in deter-minantno na mreži ter z ostrim finalom prisilile Martignacco h predaji. Lahko reCemo, da smo na Opčinah gledali proti vsakršnemu pričakovanju dovolj zanimivo in izenačeno tekmo. Nasprotnik je s svojo dinamičnostjo presenetil, slo-gašice pa kljub zmagi niso zaigrale tako, kot v resnici zmorejo. (Inka) KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA Domovci so se dobro upirali vodilnemu Cicibona izgubila z zadnjeuvrščeno Fiammo Cicibana je doživela še en poraz (foto KROMA) Dom Simek - Senator 91:96 (46:50) DOM: Grusovin, Košuta 39 (15:17), Silič 8 (2:4), Kocjančič 9 (0:2), Dornik 6, Semolič 6 (2:5), Covi, Primožič, Spacal 5, Jarc 18 (0:2). TRI TOČKE: KocjanCiC 1. Spacal 1, Košuta 4; PON: Jarc (36). Domovci so včeraj zaigrali res dobro in prvo-plasiranemu Senatorju, ki si je dejansko že zagotovil napredovanje v D ligo, ves čas grenili pot do zmage. Končni rezultat bi bil lahko tudi drugačen, toda do izraza je ponovno prišla okrnjenost domov-cev. Tekma se je zaCela v znamenju premoči gostov, ki so v 9. minuti povedli s 25:11, kar je bilo tudi njihovo najvišje vodstvo. Takrat so slovenski igralci strnili svoje vrste in do konca polčasa zmanjšali zaostanek na 4 točke. v drugem delu se je začel hud boj za zmago, domovcem pa je uspelo najprej izenačiti in nato Povesti z 79:78 v 36. minuti, minuto pred koncem pa je Senator spet Povedel za 2 točki. Morda bi se vse končalo drugače, ce Jarc ne bi tnoral že v 36. minuti na hlop zaradi petih osebnih napak. Kljub temu pa je treba domovce pohvaliti za dobro igro v obrambi, vendar so tudi tu dejansko branili le s 4 igralci, ker je imel Košuta že v 13. minuti 4 osebne na-Pake. Posebej pa velja pohvaliti Siliča, Jarca in Košuto. Cicibona Plasteredili- (43 38) Fiamina 79:86 CICIBONA: Križ- manCjC n.v., Kovačič 2 (1:2, -, -), Simonič 17 (3:6, 3:5, 2:4), Jogan 18 (5:11, 2:4, 2:2), I. Bajc 6 (3:6, -, -), Cupin 19 (6:11, 0:2, 7:7), G. Bajc n.v., Volk 11 (3:8, 0:1, 5:8), Jankovič 2 (1.1, -, -), Furlan 4 (2:4, -, -). Trener: Mari. PM: 16:21, SON: 29, PON: Jogan (39), 3T: Simonič 3, Jogan 2 Ciciboni ni uspelo prekiniti negativnega trenda niti proti zadnjeu-vrščeni ekipi, ki je z zagrizenostjo in veliko voljo do zmage zaradi nevarnosti izpada tudi zasluženo premagala Marijevo ekipo. V prvem polčasu so cicibonaši stalno vodili, Čeprav obramba ni delovala tako kot bi morala, toda v napadu so zunanji igralci imeli dokaj toCno roko in vse je kazalo, da naši ne bodo imeli pretiranih težav z osvojitvijo novih točk. V drugem de- lu tekme pa našim ni šlo več od rok v napadu, v zameno pa so gostje bili uspešni tako v conski obrambi kot v napadu in kmalu so nadoknadili zaostanek osmih točk. Moštvi sta si bili zatem izenačeni do 28’, nakar so igralci Fiamme prevzeli pobudo in povedli za 7 točk. S koši Simoniča in Cupina so cicibonaši kmalu znižali zaostanek, našim pa se je poznala odsotnost Semna, saj so bili gostje neizpodbitno boljši v igri pod košema in pri skokih. V zadnjih minutah so cicibonaši prišli z -10 na -3, nasprotniki pa so natančno izvedli vse proste mete in ob koncu presenetljivo zmagali. (VJ) Fincantieri - Breg 90:84 (46:49) DEČKI Polet Zidarič - Poggi Basket 96:79 (47:38) NOGOMET / DEŽELNO PRVENSTVO MLADINCEV Primorje prekinilo vrsto pozitivnih izidov Hud spodrsljaj zdesetkane Juventine Med pokrajinskimi mladinci je Zarja Adriaimpex potrdila svojo vrednost UNDER21 Servola - Breg 1:4 (0:1) STRELCI ZA BREG: Mondo 2, Mauri, Švab BREG: Gregori, Majevski, Rochetti, Laurica, Cupin, Marko Ota, Bandi, Švab, Mauri, Sancin, Mondo. Z zmago proti skromni ekipi Servole so Brežani zasedli končno 2. mesto na lestvici in se tako uvrstili v polfinale, ki bo maja. Srečanje ni bilo privlačno tudi zaradi stalnih posegov sodnika, ki je prekinjal akcije. »Plavi« so povedli v 26. minuti z Mondom, a v začetku drugega polčasa so domačini izenačili. Zatem je prišla na dan učinkovitejša igra gostov, ki so brez večjih težav še trikrat zatresli mrežo. (E.B.) DEŽELNI MLADINCI Primorje - San Luigi 0:2 (0:1) PRIMORJE: Emili, Gherbassi, Bembich, Nad-lišek (od 80’ Zangheri), E. Sardoč, Natalicchio, Škabar, Zacchigna, Kuk, Valente (od 30’ Sardoč), Husu. Ostrouška. Primorje se je dobro upiralo močnejšemu nasprotniku, a je kljub temu prekinilo serijo pozitivnih rezultatov, ki je trajala že štiri kola. Prvi zadetek je padel šele tri minute pred odmorom po vrsti obrambnih nerodnosti in naključij, vse upe Primorja pa je v začetku drugega polčasa pokopal sodnik, ki je v korist gostov dosodil najstrožjo kazen za prekršek, ki ga zanesljivo ni bilo. Primorje je, čeprav zmedeno, še naprej napadalo in potisnilo goste v obrambo, izida pa ni spremenilo. Cilja ekipe je še vedno osvojitev najmanj 13. mesta, s čimer bi bil tudi poplačan trud fantov, ki si vestno prizadevajo, da bi izboljšali svojo igro. Juventina - Ronchi 2:7 (0:3) STRELCA ZA JUVEN-TINO: Brumatti in Romano JUVENTINA: Peric, Todde, Peteani, Simone, Dario, Ripa, Romano, Gambino, Brumatti, Ferfolja, Marvin Florenin in Bajc diskvalificirana, Petejan in Za-nier na razpolago za prvo ekipo, David Gergolet med gledalci (zaradi drugih obveznosti ne more na treninge), Kobal odsoten zaradi žalovanja v družini (med tednom mu je umrl oče): trenerju Lucianu Mosettiju je dejansko manjkalo pol ekipe. Kot da vse to ne bi bilo dovolj, jih je čakal še prvouvršCe-ni Ronchi. Kljub temu Mosetti ni pričakoval take katastrofe, kot je sam povedal. V isti sapi pa je pristavil, da so igralci sicer dali vse od sebe, volje jim ni manjkalo, vendar so pod silo razmer nastopili v vlogah, ki niso njihove, in to se je poznalo. Prvi zadetek je Ronchi dosegel že po 20 sekundah po napaki domače obrambe in kmalu podvojil. Juventina je imela lepo priložnost, da zmanjša zaostanek, žal pa so gostje do konca polčasa še enkrat zatresli mrežo. V drugem delu tekme so Standrežci sicer prišli do gola (1:3), vendar so se preveč odpirali, kar so nasprotniki izkoristili in dosegli še štiri gole, poraz pa je omilil Romano. MLADINCI Domio - Zarja Adriaim- pex 1:3 (1:1) STRELCI ZA ZARJO: Jurinčič, Vrše, Gentile ZARJA: Plehan, Švara, Grgič, Neri, Maggi, Giac-ca, Gentile, Ferluga (Posega), Jurinčič, Kocman (Carli), Vrše. Zarjini mladinci so znova potrdili, da je njihovo 4. mesto na lestvici povsem zasluženo, saj so prepričljivo premagali povprečni Domio. Lahko bi vodili že po prvem polčasu, a po golu Ju-rinčiča so gostitelji izenačili po 11-metrovki, ki jo je sodnik pravilno dosodil. V drugem polčasu je bila Zarja boljša in rezultat njene premoči sta bila zadetka Vršeta, prav v zadnjih minutah pa še Gentileja. NAJMLAJSI Mladost - Aris 5:2 (1:2) MLADOST: Devetak, Martin Jarc, Moro, Marko Jarc, Petejan, Jelen, Sergo, Černič, Dimitrij Ferletič, Matej Ferletič, Florenin (Prinčič). STRELCA ZA MLADOST: Florenin 3, Dimitrij Ferletič 2. Zelo okrnjeno moštvo doberdobske Mladosti je z dokajšnjo težavo premagalo še bolj okrnjene goste. Aris iz Tržiča je namreč nastopil samo z desetimi igralci, a je kljub temu bil v prvem polčasu boljši. Zaradi nesporazumov v obrambi je že v prvih minutah Mladost dokaj poceni prejela dva gola in obstajala je upravičena bojazen, da si z nepričakovanim porazom zapravi dobro uvrstitev. V drugem polčasu pa so rdece-modri zaigrali bolj odločno in s štrimi lepimi zadetki strli odpor žilavih nasprotnikov, ki jim gre vsekakor čestitati, da se niso nikoli predali. (Vili Prinčič) Primorje B - Portuale 0:1 (0:1) PRIMORJE B: Gruden, Iozza, Križmančič, Martini (Damjan Gregori), Jan Gregori, Ostrouška, Ten-ce, Manzin, Ota, Baselice (Gurman), Milič, 12 Budin. Portuale je zmagal po 11-metrovki, ki jo je sodnik vsekakor dosodil prenagljeno po prekršku vratarja Grudna, takoj na začetku tekme. Po zadetku so se naši odločno upirali, čeprav so igrali proti burji in bili na trenutke tudi nevarni pred vrati, saj je moral vratar gostov dvakrat resno posredovati. Z minimalno prednostjo se je tudi zaključil polčas in v nadaljevanju je bilo pričakovati stalno obleganje vrat Portualeja. Tako je tudi bilo, gol je visel v zraku, a napadalci so bili netočni, Martini pa je zadel prečko. Srečanje na proseškem igrišču je stalno ovirala močna burja. (d.gr.) CICIBANI (play off) Primorje - San Luigi 1:0 (0:0) STRELEC: Kante PRIMORJE: Furlan, An-tonini, Milič, Pilat, To-mizza, Kante, Puzzar, Suc. Proti zelo solidnemu nasprotniku so si cicibani Primorja z odlično igro priigrali važni točki. V prvih desetih minutah so odločno napadali in si ustvarili nekaj dobrih priložnost, a so samo enkrat streljali na vrata, v nadaljevanju pa so si nekaj priložnosti zapravili tudi gostje. V začetku drugega polčasa so napadali gostje, gol pa je doseglo Primorje po zelo lepi dvojni podaji med Pilatom in Kantejem in strelom slednjega..Pohvale si zasluži vsa ekipa, ki je pokazala veliko borbenost in voljo do zmage. (Gorazd) Borovke iščejo gladko zmago V telovadnici šole Suvich v Trstu bo danes povratna tekma prvega kola meddeželne faze ženskega odbojkarskega prvenstva »mladink« med Borom Friulexpor-tom in Feltrami. Plave so v prvem srečanju pred tednom dni v Feltrah izgubile s 3:1. Za uvrstitev v nadaljnje kolo potrebujejo danes zmago s 3:0 oziroma zadostoval bi jim tudi uspeh s 3:1, Ce bi v skupnem seštevku točk dosegle razliko +3. Naloga bo-rovk je, kajpak, zelo zahtevna, sodeč po razpletu na prvem nastopu, pa ni nemogoča, zato je pričakovati, da bodo gledalci danes (pričetek ob 16. uri) priča res zanimivemu dvoboju. Cicibani Primorja ne poznajo predaha (foto Ferrari / KROMA) Nedelja, 4. aprila 1993 ŠPORT ŠPORTNA INDUSTRIJA / TEST 17 MOŠKIH IN 15 ŽENSKIH MODELOV VRHUNSKIH TEKAŠKIH COPAT Neizprosna konkurenca med proizvajalci Nebeško lahki športni copati za tek NekoC je bil jogging ali bolje rečeno tek nekaj povsem nagonskega, njegov namen pa je bil (a) ujeti vlak ali (b) uiti z dežja pod kap. Tekaški copati so bili (a) beli ali (b) črni. Potem pa je na sceno stopil Jim Fixx. Njegova uspešnica iz leta 1977 »Knjiga o teku« je milijone Američanov seznanila z novim športom, hkrati pa jih je izobrazila o potrebi po pravilni izbiri Športne obutve. Nenadoma so ljudje, ki Se nikoli niso namenili več kot 10 dolarjev za Športne copate, z veseljem odšteli tudi več kot 25 dolarjev za tako imenovano »tekaško opremo«, ki jih je po Številnih kilometrih teka obvarovala nadležnih poškodb. Jogging kot šport se je resda uveljavil čez nekaj let, vendar pa so ljudje spoznali, da je tek dobra zaščita pred različnimi boleznimi srca. Čedalje več ljudi je teklo več in več kilometrov, prav tako pa je čedalje več proizvajalcev začutilo, da se s prodajo tekaških copat da zaslužiti kopico čednih denarcev. V letu 1990 je kopica narasla že na 645 milijonov dolarjev ali 25 odstotkov več kot leto poprej. Samo v ZDA so prodali 15 milijonov parov tekaških copat, večina pa za nakup ni imela tehtnega razloga. Teka- ški copati, vključno z drugimi pisanimi hibridi Športne obutve, so postali nepogrešljiv modni dodatek. Ljudje, predvsem v ZDA, so jih zaceli nositi povsod, ob raznih priložnostih, nekateri tudi v kombinaciji s suknjičem in kravato. Zakaj pa ne? V celoti gledano so športni copati veliko udobnejši kot elegantni čevlji. Nike in Reebok, dva največja svetovna proizvajalca športne opreme, namenita letno vsak več kot 75 milijonov dolarjev za reklamo, skupaj pa obvladujeta več kot polovico ameriškega in svetovnega trga. Drugo polovico pa si- razdelijo New Balance, Adidas, Asics Tiger, Saucony, Converse, Diadora in ostali manj znani proizvajalci. Danes tekaški copati ne stanejo zgolj 25 dolarjev. Cene kakovostnih copat se začnejo pri 50 dolarjih, za prestižne modele znanih firm pa lahko odštejete tudi 100 in več dolarjev. Proizvajalci Športne opreme vsako leto namenijo milijone »zelencev« za reklamiranje novih znamk in kar je za kupce najbolj važno, novih, pisanih, za oči privlačnih modelov. Ob povečani proizvodnji in ogromnem zaslužku je v petnajstih letih opazen tudi resničen napredek. Predvsem v zmožnosti absorbiranja udarcev. Zato so proizvajalci razvili različno blažilno tehnologijo, od penastih kroglic, do mehurja s stisnjenim zrakom (Nike, Etonic), silikona (Brooks, Asics Tiger), plastike v obliki satovja (Reebok) ter stisnjene mešanice pene in poliuretana (New Balance). Potrebni so kilometri, preden ... Ce kupujete športne copate z namenom, da se boste pri nakupovanju v supermarketu udobno počutili, potem je popolnoma vseeno, katero znamko boste izbrali. Tekači pa morajo biti malce bolj izbirčni. Ce pretečete le nekaj kilometrov tedensko ali pa se pripravljate za maraton, v obeh primerih si boste zaželeli udobno, varno, prožno in lahko Športno obuvalo. Dobri tekaški copati dovolijo vasi nogi »dihati«, pri še tako spolzki površini pa preprečijo poškodbe, ki so posledice nevarnih zdrsov. V testu spodaj je omenjenih 17 moških in 15 Zenskih modelov tekaških copat, ki so bili prodajne uspešnice. Nekaterih modelov letos resda ne izdelujejo več, vendar imajo njihovi nasledniki (novi modeli) podobne ali celo enake lastnosti. V preizkusu je sodelovalo 56 tekačev in tekačic, starih od 17 do 59 let. V prisotnosti sedem- članske žirije strokovnjakov je vsak preizkusil najmanj Štiri pare tekaških copat (večina sedem parov), z vsakim pa je pretekel najmanj 30, vsi skupaj pa več kot 10.000 kilometrov. Tekli so po ravnih mestnih površinah, čez drn in strn, po po teku ne sme tiščati ali povzročati kakršne koli bolečine. Predvsem pa mora imeti pravilno ojačan in oblazinjen ope-tnik, da ščiti ahilovo tetivo. Moške modele Sauco-ny Jazz 3000, Nike Air 180 in Avia ARC 2040 MZ ter ženskega Sauco-ny Jazz 3000 so testni tekači ocenili za zelo udobne. Vse druge modele, razen nekaj izjem, ga telesa. Ce taksno silo pomnožimo s tisoč koraki na kilometer, spoznamo, zakaj potrebujejo navdušeni tekači v svoji obutvi toliko blažilnih sredstev. Bolečine ter poškodbe kosti in sklepov so pogoste posledice neprimernega blaženja. To je ponavadi pri večini tekaški copat »skrito« v srednjem, debelejšem delu podplata. Med copate z zmernim zaprašenih in umazanih makadamskih ulicah, po travi in stopnicah. Po vsakem krogu 30 kilometrov z enim parom tekaških copat je udeleženec preizkusa izpolnil sedem strani dolg vprašalnik. Tek, užitek ali bolečina? Udobnost Najboljši copati so lahko tako udobni, da jih boste želeli nositi ves dan. Idealen športni copat mora biti pravilno ojačan ob robovih, s primernim, a ne prevelikim prostorom za nožne prste. Prav tako pa med ali pa so ocenili najmanj za zmerno udobne. Moška New Balance 495 in Etonic Stable Air NR ter ženski Adidas Lady Oregon pa so dobili zelo slabe ocene. Žulji na nogah ter bolečine v golenici, petah, kolkih in kolenih so bile pogoste pritožbe pri teh modelih. Po slabem udobju pa prednjačijo predvsem Adidas Lady Oregon, za katere je večina žensk izjavila, da so bile tako neudobne, da so končale test že pred 20. kilometrom. Blaženje Tekačeva noga udari ob površino tudi s trikratno silo teze njegove- blaženjem lahko štejemo tudi tiste, ki so preveč mehki, kot blazina za stopalo. Spet so zelo slabo ocenili model Adidas Oregon Classic. Po testih, prav tako pa po ponovnih laboratorijskih raziskavah, so ugotovili, da imajo od boljših modelov Športnih copat le Reebok Running Pump (moški in ženski model) in Saucony Azura II (moški) malo slabše blaženje v petnem delu. Prožnost Medtem ko stopamo, tečemo in skačemo, se športni copati upogibajo po celotni površini, od jedra do prstov. Zaradi tega mora biti tekaški čevelj dovolj prozen, da se primerno prilagaja tekaški površini. Se posebej to velja pri teku navkreber, kjer se mora sprednji del podplata upogniti veliko bolj kot običajno. Večina preizkušenih modelov ima želeno prožnost, le moški model Etonic Stable Air NR so ocenili kot najbolj trd in tog tekaški čevelj. Trdnost Prav tako kot je važna prožnost, mora imeti tekaški copat tudi primerno trdnost in s tem zmanjšati verjetnost tekačeve poškodbe na minimum (zvin gležnja). Kljub temu tekaški copat ni smučarski čevelj, zato ne sme biti tako trd, da noge v njem ne morete niti premakniti. Vsi preizkušeni modeli zagotavljajo primerno trdnost za povprečnega tekača, seveda pa je veliko odvisno tudi od načina vašega teka. Zračnost Noga mora dihati! V človeškem stopalu je približno 250.000 znojnih celic, ki dnevno izločijo kar 57 g znoja. To pa je Ze dovolj velika količina za nastanek bakterij, ki povzročajo neprijeten vonj. Cim hitreje znoj izhlapi, tem bolje je. Car prezračevanja se skriva predvsem v lu- KOLESARSTVO / SPREMEMBE NA DIRKAH PROFESIONALCEV Lepotice so odveč PARIZ - Poklicna kolesarska moštva se ob letošnjih številnih nevarnih skupinskih padcih, na primer tistem v ciljnem Sprintu klasične dirke Milano—San Remo, ki ga je zakrivilo takoj za ciljno črto stoječe vozilo direktorja dirke, borijo za večjo varnost na tekmovanjih. Pred dnevi pa so dobili drug, le na videz manj pomemben boj. Lepotice, ki se na ciljih etap na odru motajo okoli zmagovalcev, se k njim ne bodo smele več stiskati. Pri tem so dosedaj zakrivale napise pokroviteljev na dresih kolesarjev, z novo varnostno razdaljo pa bodo ti lepo vidni. Direktorji moštev menijo, da so pokrovitelji posameznih tekmovanj z lepimi dekleti tudi odvra- čali pozornost od kolesarjev in njihovih dresov. Podobno se je dogajalo tudi takoj zatem, ko so kolesarji prišli v cilj, hostese pa so jim ze začele ponujati osvežilne pijače. »Tudi pokrovitelji dirk se seveda morajo pojavljati, toda če bodo naši pokrovitelji v ozadju, ne bo več moštev, ki bodo tekmovala,« pravi menedžer nizozemskega moštva VVordperfect. Da dekleta na cilju ne smejo nadlegovati kolesarjev in da na zmagovalnem odru ne smejo stati preblizu njih, je le ena izmed sprememb v protokolu dogajanj na etapnih in končnih ciljih kolesarskih dirk profesionalcev, ki so jih uvedli na nedavnem srečanju direktorjev moštev in prirediteljev dirk po Franciji, Italiji, Španiji in Švici v Parizu. Po novem bo na Touru nosilec rumene majice za trenutno vodstvo v skupni razvrstitvi na cilju etape stal na 60 cm visokem podstavku, omejili pa so tudi višino cvetja na odru. Kolesarjem ne bo več treba sprejeti pokroviteljeve pijače, kot se je to dosedaj dogajalo na mnogih največjih dirkah s kokakolo. Najbolj nerodno je bilo v taksnih primer moštvom, ki jih sponzorirajo proizvajalci drugih pijač, na primer Gatorade. Ostajajo pa nevarnosti na kolesarskih dirkah. Prireditelji dirke Milano —San Remo se za strahotni skupinski padec, pri katerem jo je z natrgano mišico najhuje skupil Francoz Jean-Claude Co-lotti, izgovarjajo na preveliko Število fotografov v ciljnem prostoru, tam pa je bil tudi cel kup ljudi, ki so preplezali prenizko ograjo. V klobčiču Štiridesetih kolesarjev, ki so padli na dirki po Siciliji, je bil tudi nas Valter Bonča, ki si je takrat nalomil rebro. Za ta padec pa je bil kriv le dež. Na dirki Het Volk v Belgiji pa je padec za-Cuda le dveh kolesarjev povzročil motor televizije, ki je zapeljal skozi skupino. Na dirki po Mehiki je pijan domačin s kombijem čelno zapeljal v skupino. Besni kolesarji z Italijanom Gianni-jem Bugnom na čelu, ki ga je tudi potegnil izza volana, so z njim fizično obračunali. (A. D.) knjičasti, porozni površini vrhnjega dela tekaškega copata. Pri preizkusu so v konico copata natlačili mokro nogavico, odprtino pa so zamašili s teniško žogico, zavito v suho nogavico. Vsak model je nato pri 22°C in 65-odstotni vlagi 15 ur prebil v posebni komori. Tehniki so primerjali težo copata pred in po »potovanju« v posebno komoro; več teže je čevelj izgubil, bolje bo kasneje zračil neprijeten znoj. Najboljši modeli so izgubili približno tretjino svoje teže, slabši pa le desetino. Drugi dejavniki Tek je lahko ponoči zelo nevaren, saj vsi tekaški copati nimajo vdelanih posebnih odsevnih materialov, ki poskrbijo za boljšo vidnost tekača. Vse modele so postavili v temno sobo in na njih posvetili z močnim snopom svetlobe. Nekateri imajo odsevnike ob straneh, nekateri tudi na opetniku. Preizkusili so oboje. New Balance 577 in 977 ter Saucony Jazz 3000 imajo najboljšo vidljivost iz vseh zornih kotov. Na suhi cesti ali pločniku trenje ne igra velike vloge. Na travi, mokrem cestišču ali blatni stezi pa je slika popolnoma drugačna. Sodeč po raziskavah imajo Saucony Jazz 3000 (mo- ški in zenski model), New Balance 997 in Reebok Running Pump (oba Zenska modela) najboljšo torno površino, pravo nasprotje pa so Brooks GFS 110 (moški), ter Asics Gel Lyte III in Adidas Oregon Classic (oba ženska). »Teža« se pri omenjenih modelih razlikuje tudi do 114 gramov, kar se na prvi pogled ne zdi veliko. Na 42-kilometrski progi za maraton pa takšna majhna razlika naraste na ogromne tri tone več na vsako stopalo. Ce imate pri nakupu možnost izbire, vam svetujemo, da izberete karseda lažje tekaško obuvalo. . Pisane in vedno svetlejše barve tekaških copat se veliko hitreje umažejo. Pred leti so bili v modi temnejši toni. Zato vsi proizvajalci športne opreme priporočajo posebne čistilne metode: obuvala ne pe-rite v pralnem stroju, čistite ga le z mlačno vodo in blagim čistilom. Pri čiščenju odstranite notranji del (vložek) in obuvalo sušite na zraku. Ne izpostavljajte ga visoki temperaturi. Taksno čiščenje se sodec po testih prav gotovo obnese, zato vam svetujemo, da omenjene postopke uporabljate pri vseh znamkah tekaških copat. Pripravil: Peter Butoln (nadaljevanje prihodnjič) Pri padcu v cilju klasične dirke Milano - San Remo jo je nahuje skupil Francoz Jean - Claude Colotti iz »Lemondovega« moštva Coca - cole bo na cilju manj, na majicah »plezalcev«, kot je Chiapucci, pa ostane n HRVAŠKA / CROATIA h Poslovnost ali krinka? Zagrebški klub ima lastnike ZAGREB - Ko bo v banko Croatia položil znesek 1, 560.000 mark, bo znani trener Miro-slav-Ciro Blaževič postal večinski lastnik Nogometnega kluba Croatia (do pred, kratkim Hašk Gradjanski, sicer znan kot Dinamo). Croatia je tako prvi hrvaški nogometni in sploh športni klub, pri katerem je prišlo do preobrazbe lastništva. Ta je omejena z zakonikom FIFA, katerega 14. člen pravilnika o izvajanju statuta izrazito prepoveduje: »... noben klub, član Svetovne nogometne organizacije, ne more biti vir dobička za njegove funkcionarje (delničarje).« Številni se zato sprašujejo, kaj je BlaZeviča vodilo pri odločitvi, da bo. vložil tako velik denar v nekaj, kar ne sme ustvarjati dobička? Sprašujejo se, ali ni to Se ena preobrazba v celi vrsti podobnih na Hrvaškem, saj je znano, da je Blaževič tudi zelo uspešen poslovnež. Priljubljeni Ciro pa vse skupaj pojasnjuje s patriotizmom in z željo, da Hrvaška dobi močnega predstavnika, ki bo spodobno predstavljal njegovo »mlado domovino«. Glede na to, da je bil Blaževič kandidat za žu-panijski dom sabora, poleg tega pa je še v dobrih odnosih s predsednikom Tudmanom, je govorice težko ustaviti. Malokdo namreč verjame, da je domoljubje edini razlog za vlaganje 1, 560.000 mark, zaradi katerih naj bi nepredvi- dljivi Blaževič slej ko prej tudi silno zaslužil, če ze ne drugače, vsaj s prodajo igralcev. O teh namigovanjih pričajo tudi Blaževičeve besede: »Vtis imam, da mi nazadnjaške sile neprestano podtikajo, namesto da bi mi kdo rekel hvala, ker dajem svoj denar za to, da bi šle stvari naprej. Ce bi bili pošteni, bi rekli - na, Ciro, tu imaš klub zastonj. Nesporno dejstvo namreč je, da sem prišel v mrtvašnico, v klub, ki ga ni hotel nihče. Igralci so bili na cesti. Cvitanovič, ki so ga prodajah za dve točki, je danes vreden nekaj milijonov mark!« Druga dva velika delničarja sta podjetji Mon-tmontaža in Cesma, ki sta vložili po 720.000 mark. Pri tem je zanimiva izjava generalnega direktorja Cesme Ivana Ljubljanoviča: »Sodelujemo iz drugačnih razlogov kot gospod Blaževič. On je večinski lastnik in človek iz nogometne stroke, nas pa je v ta posel pripeljal izključno poslovni interes. Ocenili smo, da je Blaževič zadostno jamstvo za uspeh. Sicer pa s to transakcijo, ki je vredna tri milijone mark, stadion Maximir ostaja v lasti mesta, Croatia pa ga ima samo v zakupu.« Vse kaže, da bo Blaževič hkrati predsednik in trener, vprašanje pa je, kako dolgo, saj je hkrati tudi glavni kandidat za selektorja hrvaške reprezentance. To bo s svojimi političnimi zvezami tudi postal, če bo le hotel. (G. M.) ŠPORT Nedelja, 4. aprila 1993 NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Napoti spravil Milan v težave Juventus povsem razočaral v Vidmu Trenerja Juventusa Trapattonija še naprej boli glava (AP) VIDEM - V včerajšnji anticipirani tekmi 26. kola italijanske nogometne A lige je Milan znova pokazal, da ne preživlja najboljšega trenutka: izločen je bil v italijanskem pokalu, a v zadnjih štirih srečanjih je iztržil le 3 točke. Proti Napoliju, ki je zaigral kot v najboljših Časih, je že izgubljal z 2:0, vendar je v drugem polčasu bolj s srcem in voljo kot pa z glavo ter po zaslugi enega od tistih igralcev, ki so vedno pod »drobnogledom«, le izenačil: najprej je namreč Lenti-ni z izrednim strelom znižal zaostanek, nato pa je isti igralec postavil končni izid 2:2. Napoli je vsekakor imel uspeh takorekoc v rokah, saj je Zola pri vodstvu z 2:0 dvakrat zaporedoma zapravil edinstveni priložnosti. Milan se je tedaj morda do kraja zavedel, da tvega pravi polom: odločno je reagiral in v samih 6 minutah dohitel nasprotnika. Na stadionu »Friuli« se je zbralo 25 tisoC gledalcev, ki pa so videli kaj malo nogometa (končni izid 0:0). Juventus je predvsem pazil, da ne prejme gola, kar mu je z najmanjšim naporom tudi uspelo (očitno je Stedil moCi za pokalno tekmo proti St. Germai-nu). »Tekma ni bila le- pa,« je priznal Trapatto-ni, »a v tem obdobju ne moremo biti izbirčni. Ze od začetka je bilo jasno, da bi bil najbolj logičen neodločen izid. Tako je tudi bilo. Vendar nas tudi Udinese ni posebej namučil.« V taboru Vi-demCanov je bil najbolj zagrenjen Abel Balbo, ki mu je glavni sodnik po posredovanju stranskega razveljavil zadetek: »To je že drugič. Zal mi je. Upam, da se bodo sodniki prihodnjič zmotili v našo korist.« O tekmi med Pescaro in Parmo pa ni kaj povedati (izid 0:2). Dejansko se'je zaključila že po prvem polčasu, ko je Parma že dosegla oba za- detka. Prava kalvarija Pescare v tem prvenstvu se tako nadaljuje. VRSTNI RED: Milan 42 toCk (26 tekem), Inter 33 (25), Parma 30 (26), Lazio 29 (25), Torino 28 (25), Juventus 28 (26), Sampdoria 28 (25), Ata-lanta 27 (25), Roma 26 (25) , Cagliari 26 (25), Napoli 25 (26), Fiorenti-na 22 (25), Udinese 23 (26) , Foggia 22 (25), Ge-noa 21 (25), Brescia 19 (25), Ancona 15 (25), Pescara 12 (26). DANAŠNJI SPORED (16.00): Brescia - Ancona, Cagliari - Genoa, Foggia - Atalanta, Roma - Fiorentina, Sampdoria - Inter, Torino - Lazio. KOŠARKA / PO ZMAGI V TRETJI TEKMI Tudi Pesaro v četrtfinalu i Odbojkarji Messaagera s 3:0 odpravili Gabeco RAVENNA - V prvi Četrtfinalni tekmi končnice italijanskega odbojkarskega prvenstva A-l lige je svetovni klubski prvak Messaggero iz Ravenne s 3:0 (15:9, 15:12, 15:11) premagal Gabeco iz Monti-chiarija, ki je nastopila brez Nizozemca Zoodsmaja, trener Messaggera Ricci pa je po srečanju napovedal zmago tudi v povratni tekmi v sredo. Ostale Četrtfinalne tekme bodo danes. Maxicono iz Parme bo gostil Fal-conaro, milanski Misura padovski Charro, Sisley iz Trevisa pa Alpitour iz Cimea, ki v začetni postavi ne bo imel Bolgara Kjose-va. Ta tekma bo tudi po TV (Italia uno, pričetek ob 15:30). Najbolj zanimivo naj bi bilo v Milanu, čeprav bodo Pa-dovcani menda zaigrali brez Rusa Sa-pege, ki ima gripo. Scavolini - Bialetti 100:91 (44:42) SAVOLINI: VVorkman 24, Gracis 14, Magnifico 19, A. Boni 2, Rossi, Myers 4, Zampolini 5, Costa 6, Farmer 26. BIALETTI: Bargna 3, Anchisi 4, Amabili, Ca-pone 8, Zatti 17, M. Boni 6, Johnson 4, Grattoni 15, McNealy 34. Prosti meti: Scavolini 31/37, Bialetti 24/29; trojke: Scavolini 7/13 (Gracis 2/2, Magnifico 1/1, Rossi 0/1, Zampolini 1/2, Farmer 3/7), Bialetti 7/18 (Capone 1/4, Zatti 4/4, M. Boni 0/5, Grattoni 2/5). PESARO - Italijanskemu košarkarskemu podprvaku je konCno le uspel preboj v Četrtfinale play offa, pa Čeprav je edini za to potreboval tri tekme. Po prvem porazu v Pesaru in nato po zmagi v Montecatiniju je Buccijevim varovancem včeraj le uspelo, da so dobili odločilno tretjo tekmo. Bialetti se je moral vdati pred izredno voljo Scavolinija, da resi sezono in si zagotovi vsaj mesto v KoraCevem pokalu. Prav ta izredna volja je bila najbrž odločilna za končni uspeh, kot je bila tudi odločilna dobra igra nekaterih ključnih igralcev Scavolinija. Gracis se je tako prebudil iz zimskega sna v drugem polčasu, VVorkman je odigral zelo do- bro tekmo, Farmer je bil dokaj natančen pri metih, Zampolini in Costa pa sta pod košema polovila veliko število žog. Pri Bialettiju pa je povsem odpovedal prvi strelec prvenstva Mario Boni, ki je svoj prvi kos iz igre dosegel Sele v 18. minuti, nic boljše pa nista zaigrala niti Johnson in Bargna. Bialetti je v prvem delu Se držal korak z domačini zahvaljujoč povsod prisotnemu McNealyju, borbenosti Zattija in koSem Grattonija. Toda sredi drugega polčasa je Scavolini povedel za 14 točk (72:58) in pridobljeno prednost s pametno igro v napadu ohranil vse do konca srečanja Scavolini se bo zdaj v Četrtfinalu srečal s Phili-psom v Milanu, medtem ko se bodo v ostalih Četrtfinalnih srečanjih pomerili Se Stefanel in Clear v Trstu, Benetton in Panasonic v Trevisu ter Knorr in Kleenex v Bologni. Prve Četrtfinalne tekme bodo že v torek, 6. aprila, povratne v Četrtek 8. t.m., morebitne tretje tekme pa bodo zaradi velikonočnih praznikov Sele 18. aprila. Polfinale je na sporedu 22. 25. in 28. aprila, finale, v katerem bodo igrali na tri dobljena srečanja 1., 4., 8., 11. in 15. maja. Tomba osvojil državni naslov v slalomu V smuku Perez S. CATERINA VALFURVA - Alberto Tomba je včeraj končno le prišel tudi do naslova italijanskega prvaka v slalomu. Po neuspehu v veleslalomu je po prvem teku tudi vCeraj kazalo na hud boj, toda tokrat je Tomba izvlekel iz sebe vse, kar zna in zanesljivo zmagal. Bil je najhitrejši tako v prvem kot v drugem teku, vendar pa je bila njegova prednost pred Heinzem Platterjem po prvi vožnji le 9 stotink sekunde. Platter je bil v drugi vožnji bistveno počasnejši in je zdrsnil na tretje mesto, medtem ko je drugo mesto osvojil Kurt Ladstaetter. Velja se omeniti, da je eden od zmagovalcev v letošnjih slalomskih tekmah za SP Fabri-zio Tescari osvojil komaj sedmo mesto. Rezultati: 1. Tomba 2:02.73; 2. Ladstaetter 2:03.42; 3. Platter 2:04.18; 4. De Crignis 2:04.90; 5. Weiss 2:04.94; 6. Po-lig 2:05.01; 7: Tescari 2:05.04. Včeraj je bil tudi ženski smuk, italijanska prvakinja pa je postala Bibiana Perez. NOVICE Italija najbolj uspešna na Trofeji Ostržek ABETONE - Na mednarodna smučarski tekmi za Trofejo Ostržek (Pinocchio), ki je namenjena mladim smučarskim upom, so v veleslalomu italijanski tekmovalci in tekmovalke osvojili tri prva mesta. Med naraščajniki je izvrstno drugo mesto dosegel Slovenec Andrej Jerman. Rezultati: Naraščajniki: 1. Arfino (Ita) 1’00”48; 2. Jerman (Slo) 1’00”59; 3. Ravano (Ita) 1’00”63; Na-raSCajnice: 1. Granda (Ita) 1’00”96; 2. Pieren (Svi) 1’02”70; 3. Ambrogione (Ita) 1’02”84; Dežki: Tiezza (Ita) 1'03”04; 2. Zahrosky (CeS) in Alster (Avt) 1’03”30; Deklice: 1. Oesterle (Avt) 1’02”68; 2. Fill (Ita) 1’02”83; 3. Monego (Ita) 1’05”19; Ekipno: 1. Italija 251 toCk, 2. Avstrija 196, 3. Švica 145, 4. Slovenija 136, 5. Češkoslovaška 89. Razveljavili Grand National LIVERPOOL - Zaradi cele vrste spektakularnih in dramatičnih dogodkov so včeraj razveljavili najbolj znano konjeniško dirko preko ovir Grand national. Najprej so protestirali ljubitelji živali, nato pa je dvakrat prišlo do napačnega starta. Toda 30 od 39 tekmovalcev se ni hotelo vrniti na startni položaj in so pretekli cel krog. Takrat je vodstvo dirke prižgalo rdeCo luc kot znak za prekinitev, vendar je vsaj 15 konjev teklo tudi drugi krog. Prišlo je do naj-vecje zmede v zgodovini te dirke, ki jo prirejajo že 154 let. Za kroniko povejmo, da je prvi skozi cilj pritekel outsider Esha Ness z jockeyem Charliejem Pitmanonfv sedlu. Mansdorf premagal Courierja OSAKA - V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Osaki je peti nosilec Izraelec Amos Mansdorf s 7:5 in 7:6 (7:4) presenetljivo premagal Američana Jima Courierja. V drugem polfinalu je drugi nosilec American Michael Chang namučil s Francozom Stephanom Simianom (6:2, 3:6 in 6:3). 76ers in Nets podlegli v gosteh NEW YORK - Izidi petkovih tekem v ameriški poklicni košarkarski ligi NBA: New York Knicks - Miami Heat 123:107, Charlotte Homets - Cleveland Ca-valiers 114:113, Indiana Pacers - Orlando Magic 118:102, Portland Trati Blazers - Philadelphia 76-ers 96:91, Phoenbc Suns - Boston Celtics 118:114, Detroit Pistons - Sacramento Kings 109:100, Chicago Bulls - New Jersey Nets 118:105, Golden State VVarriors - Dallas Mavericks 134:93, San Antonio Spurs - Minnesota Timbervvolves 108:101, Denver Nuggets - Milvvaukee Bucks 116:107, Los Angeles Clippers - Atlanta Havvks 111:99. Na Wembleyu zmagala »Sreda« LONDON - Sheffield Wednesday je vCeraj v polfinalu pokala Angleške nogometne zveze (F. A.) po podaljških z 2:1 premagal Sheffield United. POLOVIČNI MARATON / PO ULICAH MILANA MOTOCIKLIZEM / VN MALEZIJE Na »Shamilanu« Kenijec Tanui postavil nov svetovni rekord Trojna zmaga Kenijcev - Italijan Modica 4. z rekordom MILAN - Kenijec Mo-ses Tanui je zmagal na uličnem teku »Stramila-no Star« v Milanu, pred rojakoma Andrevvem Ma-saiem in Paulom Terga-tom. Tanui je s Časom 59’47 postavil tudi nov svetovni rekord za polovični maraton (proga je bila dolga 21, 097 km). Tanui je bil sicer 24 sekund počasnejši od Kenijca Sammyja Leleija, ki je 14. marca za enako razdaljo potreboval 59 minut in 23 sekund v Lizboni, toda rekorda Se niso priznali, ker je imela proga vec spustov, ki niso v skladu s pravili. Rezultati: 1. Tanui 59’47, 2. Masai 1:00’42, 3. Tergat (vsi Ken) 1:00’45, 4. Modica (Ita) 1:01’03 (italijanski rekord), 5. Si- Kenijec Moses Tanui je na cilju uro zaustavil pri času 59 minut in 47 sekund (AP) lio (Arg) 1:01’37. ^nekdanji svetovni prvak zasnoval novo šahovsko uro Fischer še brez plačila Robert Fischer BEOGRAD - V ZRJ naj bi kmalu stekla serijska proizvodnja Šahovskih ur po zamisli Roberta Fischerja (uporabljali so jih tudi v dvoboju Fischer-Spaski in predstavili na prvenstvu Evrope v De-brecinu ter na odprtem turnirju v Oviedu). Proizvodnja naj bi se začela, kot zatrjujejo predstavniki centra za razvoj podjetja Jugoskandik, kljub temu, da je finančni podpornik celotnega projekta, Jezdimir Vasiljevič, zapustil državo. Fischerjevo uro je proučila tudi posebna komisija Fi-de in napovedala možno- st, da jo bodo uporabljali tudi na uradnih tekmovanjih. Pobegli srbski bankir je ovil v Črnino veliko Število svojih varčevalcev, med njimi tudi samega Fischerja, ki je del vsote, ki jo je dobil za dvoboj na Sv. Stefanu, vezal v banki Jugoskandik. Neuradno omenjajo vsoto milijon dolarjev, ki jih Fischer zdaj zahteva od Jugoskandika, Čeprav slavni Sahist zavrača vse pogovore s predstavniki tiska. Zdaj je tudi zanesljivo znano, da si svoje raCune v beograjskem In-tekontinentalu plačuje sam in da preživlja svoj Cas, obdan s telesnimi stražarji ob hotelskem bazenu in teniških igriščih. Kar zadeva Fischerjevo uro, je dobil Jezdimir Vasiljevič ekskluzivno pravico do proizvodnje, Fischer pa, kot kaže, čaka na njegovo vrnitev in na začetek proizvodnje prve serije od milijona primerkov. Čeprav predstavniki Jugoskandika napovedujejo začetek proizvodnje, si bo Fischer po vsej verjetnosti moral najti drugega plačnika, saj Vasiljevič zaenkrat nima namena, da bi se vrnil v ZR Jugoslavijo. (Maja MarSičevič) Napovedujejo zelo »vroč« dan SHAH ALAM - Kevin Schvvantz bo v pollitrskem razredu tudi na drugi tekmi sezone star-tal v prvi vrsti, podobno kot v Avstraliji. Vsekakor napovedujejo, da bo tekma zelo izenačena, Čeprav so na prostih poskusnih vožnjah v jutranjih urah motorji honda bili najhitrejši. Pri Gagi vi pa nimajo veliko upanja, da bodo ponovili lepo dirko iz Avstralije: Doug Chandler si je namreč v petek poškodoval roko, vCeraj se je sicer udeležil kvalifikacij (bil je deseti), a vsega, kar zmore, razumljivo ne bo mogel pokazati. V razredu do 250 ccm je bil znova najhitrejsi Loris Capirossi, zadoščal pa mu je že v petek doseženi Cas. Tudi v tem razredu se obeta »vroC« dan, a ne samo zaradi temperature (dosegla je 31 stopinj Celzija): v razmahu ene same sekunde je kar enajst pilotov. Med tistimi, ki so izboljšali svoj cas, so izkušeni Car-dus ter Japonca Aoki in Harada. Kaj malo upanja imajo Italijani v razredu do 125 ccm, kjer je prednjačil zmagovalec iz Avstralije, Dirk Raudies. Startni vrstni red: 500 ccm: 1. Schvvantz (ZDA, suzuki) 1’25”533 (poprečna hitrost 147, 522 km/h); 2. Biatie (Avs, honda) 1’25”643; 3. Rainey (ZDA, yamaha) 1’25”857; 4. Criville (Sp, honda) 1’25”884; 5. Doohan (Avs, honda) 1’25”952; 6. Itoh (Jap, honda) 1’26”204; 7. Bar-ros (Braz, suzuki) 1’26”204; 8. Cadalora (It, yamaha) 1’27”148; 9. MacKenzie (VB, roc ya-maha) 1’27”577; 10. Chandler (ZDA, cagiva) 1’27”657. 250 ccm: 1. Capirossi (It, honda) 1’27”229 (poprečna hitrost 144,- 654 km/h); 2. Cardus (Sp, honda) 1’27”296; 3. Aoki (Jap, honda) 1’27”326; 4. Harada (Jap, yamaha) 1’27”395; 5. Biaggi (It, honda) 1’27”400; 6. Oka-da (Jap, honda) 1’27”419; 7. Romboni (It, honda) 1’27”458; 8. Kocinski (ZDA, suzuki) 1’21”600; 9. Zeelenberg (Niz, apri-lia) 1’27”764; 10. Bradi (Nem, honda) 1’27”764. 125 ccm: 1. Raudies (Nem, honda) 1’32”351 (poprečna hitrost 137, 225 km/h); 2. Sakata (Jap, honda) 1’32”464; 3. Wada (Jap, honda) 1’32”581; 4. Giro (Sp, aprilia) 1’32”666; 5. Koch (Nem, honda) 1 ’32”871; 6. Ueda (Jap, honda) 1’32”875; 7. Tsujimura (Jap, honda) 1’32”928; 12. Gresini (It, honda) 1'33”208. Italijan Capirossi (honda, 250 ccm) bo tudi na drugi dirki sezone startal v prvi vrsti ADRIA AIRVVAVS VOZNI RED OD 28. MARCA 93 - 25. OKTOBRA 93 RELACIJA DNEVI ODHOD PRIHOD UUBUANA-FRANKFURT -3 --- 07.20 09.50 LJUBLJANA-FRANKFURT ----5-7 07.35 10.05 UUBUANA-FRANKFURT 1 08.00 10.25 UUBUANA-FRANKFURT -2-4-- 08.45 10.05 UUBUANA-FRANKFURT 1234567 15.05 16.25 FRANKFURT-UUBUANA -2-4--- 10.50 12.05 FRANKFURT-UUBUANA 1-3-5-7 10.55 13.15 FRANKFURT-UUBUANA 1234567 17.25 18.40 UUBUANA- LONDON -3-567 14.15 15.25 LONDON - UUBUANA -3-567 16.30 19.30 UUBUANA-MANCHESTER (od 14. maja) -2-4-- 08.05 09.40 MANCHESTER-UUBUANA -2-4--- 11.00 14.20 UUBUANA-MOSKVA --4-- 09.05 14.00 UUBUANA-MOSKVA 7 15.35 20.30 MOSKVA-UUBUANA --4--- 15.00 16.20 MOSKVA - UUBUANA 7 21.30 22.50 UUBUANA-MUNCHEN 1234-6- 09.25 10.55 UUBUANA-MUNCHEN ---5-7 15.25 16.55 MUNCHEN-UUBLJANA 1234-6- 11.50 13.10 MUNCHEN - UUBLJANA ---5-7 17.30 18.50 UUBUANA-PARIZ -3 — 7 14.40 16.25 UUBUANA-PARIZ (od 14. maja) -5- 14.40 16.25 PARIZ-UUBUANA --3 7 17.25 19.10 PARIZ-UUBUANA (od 14. maja) -5- 17.25 19.10 UUBUANA-RIM (od 04. maja) RIM - UUBUANA (od 04. maja) -2-5- 08.35 10.15 -2-5- 11.00 13.10 UUBUANA-SKOPJE -5- 07.00 09.30 UUBUANA-SKOPJE -23--- 08.00 09.30 UUBUANA-SKOPJE 1234567 20.20 21.50 SKOPJE - UUBUANA 1—4 — 06.00 07.40 SKOPJE-UUBUANA -2 — 5-6 06.20 08.00 SKOPJE-UUBUANA -3 — 11.50 13.30 SKOPJE-UUBUANA 6- 12.30 14.10 SKOPJE - UUBUANA -2 17.45 20.25 SKOPJE-UUBUANA -3 — 20.00 21.40 SKOPJE-UUBUANA -5- 20.00 22.35 UUBUANA-TIRANA -2 17.50 19.20 UUBUANA-TIRANA -3-6- 20.15 21.45 TIRANA-UUBLJANA —4 — 05.50 07.20 TIRANA-UUBUANA -3-.--7 06.15 07.45 UUBUANA-DUNAJ 1-3-5-7 15.40 16.50 DUNAJ - UUBUANA 1-3-5-7 18.00 19.10 UUBUANA-ZURICH 6- 07.20 09.05 UUBUANA-ZURICH 1—4 — 08.10 09.55 UUBUANA-ZURICH -23-5-7 08.45 09.55 ZURICH-UUBUANA 1 10.45 12.25 ZURICH-UUBLJANA -23-5-7 10.55 11.55 ZURICH-UUBUANA ---4--- 10.55 12.35 ZURICH - UUBLJANA 6- 11.00 12.40 MARIBOR - FRANKFURT 1 - 3 - 5 - 7 08.35 10.05 FRANKFURT-MARIBOR 1-3-5-7 10.50 12.15 MARIBOR - SKOPJE -5- 08.00 09.30 MARIBOR-SKOPJE -2 09.00 10.30 SKOPJE - MARIBOR -2 17.45 19.20 SKOPJE - MARIBOR --5- 20.00 21.35 Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel: 061/118-155, prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel: 061/313-312 ADRIA AIRWAYS Maribor, Cankarjeva 3, tel: 062/27-038 KRONIKA - RUBRIKE Nedelja, 4. aprila 1993 ČRNA KRONIKA Pojasnjena vrsta vlomov VELENJE - Ob odhodu iz stanovanjskega bloka, kjer je vlomil v eno izmed stanovanj, so policisti, ki jih je na sumljivo osebo v hiši opozoril ena izmed stanovalk, prijeli 23-le-tnega Smiljana M.iz Velenja. V »kramljanju« s policisti je fant priznal Se pet vlomov, ki jih je v zadnjih dveh letih izvedel v Žalcu in Velenju, vedno sumljičavi kriminalisti pa sumijo, da ima na vesti še kakšnega. (B.P.) Neuspeli »transfer« LJUBLJANA - Petorici turskih državljanov, ki so 23. februarja ilegalno prešli Slovensko-Avstrijsko mejo, lepšega življenja obetajoči Zahod ni bil naklonjen. Prav kmalu so jih Avstrijci namreč ujeli in po mednarodnih dogovorih vrnili v državo iz katere so nazadnje prišli. In tako so končali spet pri nas, pri naših policistih. Tem so povedali, kako so prišli Cez mejo in kriminalisti ljubljanske UNZ so poiskali »mednarodnega prevoznika« - Makedonca Ismailija T., rojenega 1967 iz Tetovega. Se cena »aranžmaja«: Turki so za skrivni prehod Cez mejo vsi skupaj plačali 4000 nemških mark. Ni bilo taksija MARIBOR - Pred dnevi je neznani nočni postopač ugotovil, da ima dosti pešačenja. Vdrl je v garažo hiše na Bezjakovi ulici v Pekrah in se odpeljal z lastnikovim Renaultom 5. Avtomobil je pustil na Frankolovski ulici v Mariboru in ostanek poti do doma spet prehodil. Vesel narod LJUBLJANA - Slovenski policisti so v letošnjem februarju zabeležili 4067 raznovrstnih prekrškov, kar je kar za 44 odstotkov veC kot lanskega februarja. Od tega je bilo 2221 kršitev javnega reda in miru (25 odstotkov veC kot lani), torej raznovrstnega razgrajanja in »veseljačenja«. »Dobri« gosti STRUNJAN - Nekaj po polnoči so piranski policisti v petek »odjavili« iz depandanse strunjanskega hotela Salinera Vila Triglav tri državljane BiH. Fantje - vsi so bili stari okoli 30 let - so te noCi razbili večina pohištva v njihovi sobi. Ko jim je materiala tam zmanjkalo, pa so se z razbijaško dejavnostjo preselili še na hodnik. Zabava bo hotel stala približno 200 tisočakov, Bosance pa bodo verjetno lahko le malo pokarali. _______________SLOVENIJA / PROSTITUCIJE URADNO NI________ Lažje je biti prostitutka, kot v haljo oblečena delavka Izpoved izobroženke, ki se je dve leti preživljala z najstarejšo obrtjo Sergeja Zorn LJUBLJANA - Verjetno nihče ne ve natančno, koliko je v Sloveniji trenutno takih žensk, ki so ostale brez službe, brez moža, brez pomoCi in sredstev za preživljanje. Kdo ve, koliko je takih, ki jim denar, ki ga imajo, ne zadoSCa za vse, kar si želijo. Ali pa vsaj za del tega. Obe skupini imata nekaj skupnega. Med vsemi temi ženskami jih ni malo, ki so se odločile, da si bodo denar prislužile s prostitucijo. Naša sogovornica, recimo ji Ančka, je ena izmed njih. Ni je sram govoriti o tem, ni potrta ali na robu živčnega zloma. Prej bi lahko rekli, da je dobro razpoložena in na svoje delo ne gleda z odporom. »Saj ni tako težko, ko enkrat zaCneš,« pravi. Najtežji je pravzaprav začetek, ko ne veš, kam bi se obrnil. Ančka je začela v beznici, kjer se zbirajo denarno ne slabo podprti nekdaj naši južni bratje. Tja, kjer se zbirajo Slovenci, ni smela. Lahko bi jo kdo srečal, jo prepoznal, ji morda celo poskušal prebuditi slabo vest. Veliko je namreč Slovencev, ki našo sogovornico kar dobro poznajo. Tega, s čim se ukvarja, pa zdaj ne vedo. Tudi takrat, ko je ostala brez vsega, je niso hoteli poznati, ji pomagati, da bi morda lahko iz življenjske in finančne luknje splezala kako drugače. Sicer pa tudi južnjaška beznica sploh ni slab začetek. Moški, ki se v njej zbirajo, so prijetna družba, odprtih rok in primemo spoštljivega vedenja. Ančke nihče ne omalovažuje, je ne gleda postrani ali celo zaničljivo. Povsem normalna Zenska med normalnimi moškimi je. Njena edina obveznost do lastnika lokala, ki za njeno delo ve in ga podpira, je, da gostje pridno naročajo. V drugo se lastnik ne vtika. Samo da sta mir in primeren zaslužek zanj zagotovljena. Ančka se v svoji novi družbi dobro počuti in ima eno prednost. Večina moških za omizjem bi rada skočila z njo v posteljo, vendar je ona tista, ki izbira. Gre s tistim, ki ji je všeč. Cena? Sto nemških mark. Za moške, ki imajo denar, je to majhen strošek. Se posebno za prijetno preživeto noč. Ta prijetno preživeta noč velja tudi za Ančko. Prav gotovo mora imeti človek, ženska, ki se odloči za kaj takega, kakšno predispozicijo, da to sprejema brez predsodkov. Celo več. Seks za denar je tudi njej v užitek. Južnjaki znajo posel dobro opraviti. In nikdar se ne zgodi, da bi bil kateri od njih umazan, nesramen alf celo nasilen. Pravzaprav vsak skok v posteljo poteka približno tako, kot bi se dva človeka, ki si ugajata in se pri- vlačita, srečala v mestu in se odločila za nekaj skupnih uric v postelji. Vsaka lepa zgodba se enkrat konča in tudi prvi od treh delov Ančkine se je. Razlogi, zaradi katerih se je odločila, da bo spremenila način svojega dela, niti niso pomembni. Iz beznice se je »preselila« v agencijo. Eno od mnogih, ki so po Sloveniji, pa povprečni Slovenci zanje niti ne vemo. Lahko si vso stvar le predstavljamo. Agencija se imenuje Miška in dekleta dobivajo stranke s telefonskimi klici. Številko klientom posreduje lastnik in obenem vodja agencije. Po rezultatih sodeč, pravi Ančka, številke deklet pridno razdaja naokrog. Ančka je v dveh mesecih dela pri Miški dobila več kot 300 klicev in če bi ves čas sedela pri telefonu, bi jih naštela morda 500 ali celo več. Delo je pravzaprav še vedno enako kot v beznici, spremenile pa so se nekatere druge stvari. Moškega, ki se oglasi po telefonu, Ančka ne more videti in ga oceniti. Da bi se izognila kakršnemu koli presenečenju in morebitni neprijetnosti ali celo nevarnosti, si je izdelala svoj delovni program. Z vsako svojo morebitno bodočo stranko se dogovori za prvo srečanje zunaj stanovanja, kjer se potem odvija ključna etapa srečanja. Na ta način lahko svojega klienta oceni, ga sprejme ali zavrne. Spremenila se je tudi kliente-la. Zdaj so prišli na vrsto tudi slovenski moški, s tem pa tudi nevarnost, da bi jo kdo spoznal. S tem tveganjem se je morala pač sprijazniti. Teže se je, kot pravi, sprijaznila z dejstvom, da ji delo ni bilo več v tako zadovoljstvo kot v beznici. Slovenski moški, ki večinoma prihajajo k njej, se v postelji ne morejo kosati z nekdanjimi južnimi brati. »Naj mi ne zamerijo, ko bodo to brali,« pravi Ančka. To je pač dejstvo. (Nadaljevanje jutri) JUTRI 5. aprila 5. aprila 1908 je bil v Salzburgu rojen-veliki avstrijski dirigent. Herbert von Karajan, nesporno vrhunski interpret dvajsetega stoletja. Umetniško pot je začel kot operni dirigent v Ulmu in Aachnu. Leta 1938 je postal dirigent v berlinski Državni operi, leta 1947 pa dirigent dunajske Filharmonije. Svojo naklonjenost operni poustva-tjalnosti je pokazal s tem, da je bil skoraj deset let umetniški direktor dunajske Opere. Do konca je bil zvest berlinski Filharmoniji, kjer je bil od leta 1955 glavni dirigent. Z njo je posnel celo vrsto odličnih plošč in videoprojektov. Velik odmev je doživel salzburški Velikonočni festival, ki gaje ustanovil leta 1967 in je postal tradicionalni, vrhunski glasbeni dogodek.Svojo genialnost - imel je neverjeten glasbeni spomin - je dopolnjeval z delavnostjo in poleg vseh omenjenih obveznosti še redno gostoval v milanski Scali, vodil festivale v Luzernu, Beyreuthu in Salzburgu ter dirigiral londonski Filharmoniji. Karajan se je zapisal v glasbeno zgodovino s svojimi bleščečimi kreacijami. Znal je do popolnosti izkoristiti pridobitve modernega časa, tako izvajalske kot - še posebej - sredstva za shranjevanje zvoka. Obvladoval je tudi mondene kroge in se med njimi suvereno uveljavil. Umrl je leta 1989. Amsterdamska prostitucija - javno ponujanje »blaga« v izložbi (Foto: T. Lombar/TRIO) Ce želite biti dovolj samozavestni, če želite vedeti, katere barve poudarjajo vašo naravno lepoto, berite naprej ... Imate omare, polne oblek, a nič, kar bi lahko oblekli? Ali še vedno iščete najbolj idealne odtenke senčil za oči? Ali vaše oblačenje poža-nje več komplimentov kot vi sami? Večina žensk na ta vprašanja odgovarja pritrdilno. Tudi moški očitno spreminjajo svoj odnos do barv in se začenjajo spraševati, ali je tista modra barva resnično »nuja« v njihovi garderobi. Ne, zatrjujejo barvni izvedenci, modra barva ne spada v omaro vsakogar in tudi črna ne! Bela mogoče? Nikoli ne oblecite obleke, ki je bolj bela kot vaši zobje. Absolutna avtoriteta na področju barv je sama mati narava. Narava se nikoli ne moti. Tudi astrologija se ukvarja z barvami in njeni poznavalci bodo vedeli, da je astrološki krog razdeljen na štiri kvadrante, ki se začenjajo s pomladanskim enakonočjem - Oven, s poletnim solsticijem - Rak, z jesenskim enakonočjem - Tehtnica in Kozorog z zimskim solsticijem. Osebnostni opisi se prav tako ujemajo s podobami, ki jih astrologija na splošno pripisuje posameznemu znamenju v njegovem letnem času. Dejanska osebnost posameznika je pritrdilen faktor pri določanju njegove barvne palete, ki izhaja iz vladanja oziroma odnosa med Saturnom in Venero, katerih topli (pomlad in jesen) ali hladni (poletje in zima) toni predstavljajo za izvedence neskončne variacije. Osebno barvo določa tudi barva las, ki je prav tako odvisna od vpliva Saturna in Venere ter Merkurja, in barva oči, ki ji vladata Sonce in Luna. Pri osebnostnem izrazu je yin, s katerim Kitajci simbolizirajo ženskost, predstavljen z opisi Luna, nežnost, delikatnost, nedolžnost, medtem ko je yang moška kvaliteta in jo opisujemo s Soncem, močjo, prefinjenostjo, krepkostjo in vztrajnostjo. Astrološka nasprotna postavka temu so moška znamenja - Oven, Dvojček, Lev, Tehtnica, Strelec in Vodnar - ter Zenska - Bik, Rak, Devica, Škorpijon, Kozorog in Ribi. Pravijo, da so ženske barve tiste, ki rastejo iz zemlje, moške pa so izkopane iz zemlje - kamni, minerali, žlahtni kamni. Oboje, ženske in moške barve, pa se kažejo na barvni paleti posameznika. Izkušeni opazovalci so v idealnih pogojih spoznali približno 10 milijonov različnih barv. Prav zato so barvne palete tako osebnostne, kot je popolnoma oseben na-talni horoskop, razen v primeru, ko je bila oseba rojena ob istem času in na istem mestu kot vi, še mnogo mnogo let nihče ne bo imel identičnega horoskopa. Prav tako so individualne tudi barvne palete, ki jih lahko primerjamo s prstnim odtisom. Za astrologijo je sicer še prezgodaj, da bi definitivno opisala vašo lastno barvno paleto, kljub temu pa zodiak nudi veliko možnosti za raziskovanje. Ta začetna povezava astrologije z barvno teorijo nakazuje notranjo lepoto osebnosti, združeno z zunanjo kompozicijo, torej harmoničen spektrum posameznika. Kateri letni čas vam torej najbolj ustreza? Je to tisti, v katerem ste rojeni, ali morda kateri drug? Pomlad Pomlad je sezona zavedanja samega sebe. Začenja se s spontanimi, energičnimi impulzi življenja samega, z Ovnom. Pomlad pooseblja kvalitete, kot so izvirnost, avanturizem, ekstaza ob odkrivanju (razkrivanju) življenja. Ovnovemu »jaz« sledi Bikov »moj« - »moj« vrt lepote in šarma, »moj« iskreči se travnik, »moja« odgovornost do moje lastnine. Potem Dvojček, ki z razburjenjem in radovednostjo odgovarja na večno mladost - tukaj je srečen duh družabnega, duhovitega in neskončnega ko-munikatorja. Vaše barve lahko odražajo pustolovsko, drzno dispozicijo. Ste Ovnov prototip? Modri fantje, urejeni, z instinktom za denar in borzo -stoodstotni Biki? Koža pomladanske osebe je največkrat slonokoščene ali breskove barve, pravijo poznavalci; ima zlate podtone. Jasne, vesele in tople barve opisujejo paleto (ki kljub določenim odtenkom rdeče za Ovna ni dovolj rdeča). To so vijolična, zimzeleno modra, rumena kot prašniki marjetice, koralna, svetlozelena, vrsta modrih in roza odtenkov - ponovno torej jasne, svetle in tople barve, da zadostijo Biku. Svetle, jasne rumene barve zavzamejo pozornost Dvojčka. Sledijo še topli odtenki bež, kamelje in sive barve. Poletje Poletje je sezona rasti, prepoznavanja in zavedanja drugih osebnosti. Kot poletni vrt govori o skrbi, vzgajanju in podpiranju - lastnosti Raka in še sanjarjenje, čuvanje skrivnosti, konec otroštva in vrsta novih odgovornosti. Potem prihaja Levova zanesenost, ki navdihuje ustvarjalnost, lepoto ter eleganco romantičnega in prefinjenega ljubimca. In Devica -zdaj se vzgajanje in romantika osredotočata na to, da se ustreže drugim, na njihove rutine in njihove želje - rezervirana sramežljivost in občutljiva narava zdaj zakrinka poletno osebnost. Poletni moški so »gentel-mani« sezone. Svetli, rožnati in roza odtenki barvajo kožo poletne osebe - nežne mesečeve barve, pearl, mehka morsko zelena, srebrna, svetlo vijolična, svetlikajoči se in prelivajoči se odtenki - to je prispevek Raka. Lev prispeva žamet in brokat ter kraljevsko dostojanstvo, s katerim uspešno nosite tako bogato in mehko garderobo. Tudi zlata je v poletni paleti, vendar je to starinska zlata -belo ali roza zlata. Rjavoro-za, bež roza, modrosiva - to je dotik Device, ki poletni paleti dodaja še sence sleze-naste barve, gozdno modro, prašno rjavo in nilsko zeleno. Jesen Jesen je sezona obveznosti, raziskovanja življenjskih izkušenj. Ravnovesje, harmonija in zveze, polne pomenov, se začenjajo s Tehtnico. Prva znamenja sprememb na listju in indijansko poletje spremljajo razvijajoča se partnerstva in večne sporazume. Ko jesen doseže svojo veličastnost, se začnemo poglabljati v Škorpijonovo mistiko življenja in smrti, v najbolj globoke odgovore na potrebe drugih. S temi izkušnjami jesenska osebnost dozoreva v zaupanju in razumevanju. Z golimi drevesnimi vejami prihaja Strelec, ki išče resnico v tem pregovornem gozdu. Polt jesenske osebe je nekje vmes med barvo bele kave in slonokoščeno, kremno ali breskovo. Barve so bakrene, nežno breskove in marelične. Modra barva lavande in turkizna barva. Globoko rdeča, Škorpijonova barva se izraža skozi rjavkasto, ope- čnato rdečo in druge odtenke rdečkastorjave družine. Med bogatimi barvami, ki grejejo Strelca, so turkizna, zelena barva mahu in neštete osnovne barve zlata jesenskega sonca. Tem barvam se pridružujejo še tople rjave barve od bež do bronaste in mahagonijeve, zelene, od najbolj lahkih do zimzelenih, ki se že približujejo črni. Zipia Zima je čas popolnosti, dopolnjenosti, uresničevanja veličastnih ciljev. Medtem ko se zdi, da je naravni ciklus dozorevanja in odraščanja končan, je zima čas za fenomene. Začenja se z golimi razodetji in razkrivanjem osnovne strukture. S tem v mislih si prikličite Kozorogov odnos do strukture: »Jaz gradim«. Začetek zime spremljata vzvišenost in ponos. Eksotičen je Vodnar v svoji nepredvidljivosti. Struktura, ki jo Saturn tako prizadevno gradi, ima širše, drznejše uporabnosti. Prijateljstva živijo in cvetijo v tej atmosferi, ki se zdi ekscentrična in nelogična. Namen človekoljubnosti se razkrije ob začetku Rib. Nesebično razda- janje, polno žrtvovanja. Čuti se razmišljujoča tišina in z njo duhovna želja po popolnosti. Eleganten in soficistiran je uglajeni Kozorog. Prav značilen za zimski čas je, in to so naši junaški voditelji in misleci, naši najbolj perverzni, nori znanstveniki in grešniki proti človeštvu, vključno z Vodnarjem in Ribami. Večinoma ljudje olivne polti, črnci in vzhodnjaki so zimski tipi. Barve nihajo od zelo-bele do rjave z modrimi podtoni. Tisti, ki jim lasje osivijo prezgodaj - med dvajsetim in tridesetim letom -, so prvi kandidati za zimsko osebnost. Ebenovina in slonokoščena barva kraljujeta zimski garderobi, prav tako tudi smaragdno zelena in zimzelena. Električno modra barva Vodnarja ne more uiti pozornosti. V resnici žive električne barve - šokantno rožnata, barva fuksije, modra - nastopajo kot magnet v primerjavi s sivo, črno in mornarsko modro. Ribi prispevata ledene barve bledega zaledenelega morja - zeleno, ledeno rumeno, vijoličasto in rožnato. Tudi bela barva prihaja s palete Rib. JEDILNIK Slavko Adamlie juha iz janževca ocvrt osličev file s tatarsko omako masleni krompir zelena solata sirov zavitek Juha iz janževca SESTAVINE: 500 g janževca, 1 krompir, 1/2 1 mleka, 1/4 1 juhe (iz kocke), sol, sveže mleti poper, žlica limonovega soka, 4 žlice tekoCe smetane, peteršilj CAS PRIPRAVE: 40 minut Janževec operemo in drobno narežemo. Krompir olupimo in narežemo na majhne kocke. Mleko in juho segrejemo in v tem kuhamo krompirjeve kocke 20 minut. Zadnjih 10 minut dodamo Se janževec. Potem juho zmešamo v mešalniku in zacinimo s soljo, poprom, limonovim sokom in muškatnim oreščkom. Dodamo tekočo smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predam juha iz redkvic pomfrit zelena solata Juha iz redkvic SESTAVINE: 1,5 1 vode, 3 Šopki redkvic z listi vred, 4 krompirji, 3 žlice olivnega olja, 1/2 čebule, sol, 3 žlice ovsenih ali riževih kosmičev, korenina hrena, nastrgan sir Redkvice narežemo, redkvicne liste temeljito operemo, poparimo z delom vrele vode, odcedimo vodo nazaj v lonec, liste sesekljamo. Olupimo kormpir in ga narežemo na drobne, tenke rezine. Na olju popražimo nasekljano čebulo, narezan krompir in narezane redkvice. V vrelo vodo stresemo najprej popražen krompir s čebulo in redkvicami, nato pa Se sesekljane redkvicne liste in ovsene kosmiče. Posolimo in pokuhamo. Juho ponudimo potreseno s svežim nastrganim sirom. Ta juha je zelo osvežilna in vsebuje precej železa. LJUDJE IN DOGODKI Nedelja, 4. aprila 1993 NEMČIJA / ONESNAŽENJE OKOLJA Kemijski obrat Hoechst onesnažil reko Main Iz tovarne se je predvčerajšnjim v reko izlilo približno 4 tisoč litrov raztopine solne kisline - Že druga nesreča »Spominska« slika za gasilce, ki so prišli na kraj nesreče (Telefoto AP) BERLIN - Približno 4 tisoč litrov raztopine solne kisline se je iz kemijske tovarne Hoechst v Grieshei-mu pri Darmstadtu izlilo v reko Main. Gre že za drugo tovrstno nesrečo v izredno kratkem Časovnem razmahu 24 ur, o tem drugem nevarnem izlivu, do katerega je prišlo že predvčerajšnjim zjutraj, so predstavniki tovarne javnost obvestili šele na veCer. Istočasno pa je glasnik obrata izjavil, da posledice tega drugega izliva kisline ne bodo hude, Ceš da gre za 30-od-stotno raztopino. Predvčerajšnjim popoldne pa se je nad obratom Hoechst, ki je v bližini Frankfurta, dvigal sumljiv oblak hlapov žveplene kisline. Pgf-i* t *f~ * P-- Kemijska tovarna Hoechst pri Griesheimu, ki je s solno kislino onesnažila reko Main (Telefoto AP) PREOBRAT »Dovoljenje za ubijanje« vojakinjam ZDA Alessandra Baldm / Ansa VVASHINGTON -Ameriškim vojakinjam bo dovoljeno ubijati: z blagoslovom šefa Pentagona Les Aspina bodo lahko s puško v roki branile prve frontne Črte, letele na bojnih letalih, pritiskale na sprožilce ma-nevrirnih raket in vstopale v moški »sancta sanc-toru«, v tesne prostore jedrskih taktičnih in strateških podmornic. Dober zgled v tej »operaciji kombineža« bo dala mornarica, ki je ženske v bojnih enotah imela le v znanem Edvvardsovem filmu iz petdesetih let. V štirih letih naj bi mornarica dovolila prisotnost žensk na vseh ladjah in v vseh vlogah in šaržah. Prvi simbolični korak bodo štorih cez nekaj mesecev, ko bodo ženske v uniformah sprejeli med elitne posadke šestega sredozemskega in sedmega tihooceanskega brodovja. V začetku se bodo lahko vkrcale le na operativne pomožne ladje, v mornarici pa so prepričani, da bodo ženske za Časa Clintonovega predsedovanja stopile na krove vseh ladij od letalonosilk do križark in celo podmornic, »najsvetejšemu kraju« mornariške moškosti. Zenske so prisotne že sedaj na ameriških vojaških ladjah, a poverjene so jim le pomožne funkcije in to le na 66 od skupnih 450 ladij ameriške mornarice. Za nameček so to pomožne in neoperativne ladje, ki v glavnem Cepijo v pristaniščih. Vse to bi se moralo spremeniti že v prihodnjih mesecih po zaslugi reforme, ki bi lahko za sabo povlekla še drugo diskriminirano kategorijo, homoseksualce. V' konservativnih krogih so takoj zagnati vik in krik. Seveda navajajo le kvarni vpliv spolne pro-miskvitete in ne bojnih sposobnosti, ker jim bi ženske z lahkoto dokazale nasprotno, ne da bi pobrskale po polpretekli zgodovini, ko s morale ženskilo razmer zagrabiti za orožje. Feministke v oboroženih silah pa nimajo dvomov, brez službovanja na letalonosilkah, križarkah in podmornicah ni izgledov, da bi ženske napredovale v vojaški karieri. Po nekaterih virih je načrt priromal v svoji najbolj radikalni verziji na mizo admirala Franka Kelsa s skrajno pomenljivim naslovom »Je Cas«. Politična raču-, niča je narekovala in svetovala vrhovom tega najbolj aristokratskega rodu ameriške vojske, da začnejo prvi izvajati ta načrt, seveda postopoma in izredno previdno, vsekakor pa ne smejo ostati križem rok. »Za vsako ceno morajo ženskam nekoliko popustiti, da omilijo negativno reklamo, ki jo je povzročilo poročilo o škandalu Tailhook«, je navedla Ca-rolyn Decraft, vojaška izvedenka Zenskega raziskovalnega in vzgojnega inštituta. Zaradi vpletenosti v škandal Tailhook je leta 1991 moral mornarico zapustiti marsikateri mornariški častnik. Vse se je zgodilo v Las Vega-su, ko se je kongres najelitnejših »top gun« spremenil v pravo orgijo, v katero so proti njihovi volji prisiliti tudi številne ženske v mornariški uniformi. Slavni vrhunski mornariški piloti, najboljši strelci ameriške vojske so se spremeniti v pravo drhal, ki je stegovala roke in izrabljala svoje cine do podrejenega ženskega osebja. Mornarica je bila oskrunjena, sedaj pa naj bi ta madež vsaj nekoliko očistili, tako da bodo ženskam odprti pot v operativne enote, v katerih je življenje na nitki in ni Časa za kaj drugega. Preden bo ta ukrep stopil v veljavo pa ga mora podpisati obrambni minister Les Aspin. Sef Pentagona se je pred dnevi v komisiji za obrambo poslanske zbornice zavzel za zenske. Pred dvema letoma je navsezadnje bil med tistimi, ki so glasovati, da se ženskam da »dovoljenje za ubijanje«. _______ZDA / MNENJE IZVEDENKE Allen lahko k sinu Mia Fairovv v jok Glede posvojenke Dy\an večja previdnost _________KANADA / V PETDESETIH LETIH_____ V kanadskih sirotišnicah je bilo tako kot v lagerjih Grozljivi spomini nekdanjih otrok, danes odraslih ljudi NEW YORK - Mia Far-row ni uspela zadržati solz, ko je psihologinja Susan Coates na razpravi, ki mora odločati o usodi Satchela, Dylan in Mosesa, navedla, da ni razlogov, da se ne bi Woody Allen sestal s svojim 5-letnim sinom Satchelom sam, brez dosedanjih socialnih asistentov. Manj kategorična je bila izvedenka glede 7-letne posvojenke Dylan. O tem bi bilo treba še dodamo premisliti, vsekakor po nadaljnji terapiji za obeh je navedla Coatesova in poudarila, da se ne sme zbrisati očetove prisotnosti iz življenja toaleDylan. Po tem pričevanju je Alle-nova sestra Lettie Aronson sodniku izrazila bojazen, da bi Mia lahko ugrabila otroke, Ce bi jih sodišče prisodilo Woodyju, ki ga je opisala kot skrbnega očeta. Mia Farrow ni več tako gotova v svojo zmago (AP) Pier Antonio Lacqua, ANSA VVASHINGTON - Ce si se polu-lal v posteljo, so te potunkali v ledeno vodo, ce si bil kaj bolj naš-picen, so ti nadeli prisilni jopic ati pa te kar elektrošokirali, Ce si bil le malce poreden, so te bičali ali zvezati z verigo - spolnega nasilja pa nič koliko. V quebeških sirotišnicah, ki so jih vodile nune, naj bi na tisoče otrok prestajalo grozote kot v kakšnem koncentracijskem taborišču. Srhljivi dogodki segajo sicer že v štirideseta in petdeseta leta, toda tedanje sirote - danes travmati-zirani odrasli - so se šele pred nekaj meseci opogumiti in izpovedali svojo bolečino. Obrniti so se na uredništva Časopisov, vrhte-ga pa uprizoriti sprevod po uticah Quebec Cityja, da bi tako izsiliti sprožitev parlamentarne preiskave. Štiri tisoč jih in javiti so se tudi sodstvu z množično prijavo, zahtevajo pa »mea culpa« od vlade in katoliške Cerkve, pa še odškodnino v višini 1, 2 milijarde dolarjev, kar ustreza približno 2.000 milijardam tir. Kanadčane, ki veljajo za sila omikane, je zadeva globoko presunila. Nekdanje sirote obtožujejo takratne nune, da so 8.000 Cisto zdravih najdenčkov prikazale kot mentalno prizadete in imele s tem dvojno korist: prvič, nesrečnikov niso pošiljale v šolo, ampak jih dobesedno zasužnjile in jih izkoriščale za gospodinjska dela; drugič, blagajne sirotišnic so moCno obogatele, kajti pokrajinska uprava je nakazovala za vsakega otroka doklado 75 stotink dolarja, ki pa se je povišala na 2, 35 stotinke v primeru handikapiranih. Montrealski zdravnik Stav Van Duyse, ki je zbral pričevanja stotin sirot, danes 40- do 50-letnikov, pojasnjuje: »Ko govorijo o tistih Časih, še danes jočejo, vedejo se, kot bi biti žrtve nacistov. Quebeška vlada in Cerkev še nista uradno reagirati; Čakata, da se najprej izreče sodstvo. Vendar je že pronicnilo na dan, kako se nameravajo verski redovi zagovarjati: posameznih primerov ni mogoče posploševati, nune pa niso imele dovolj sredstev za nego tolikih otrok in ta ali ona »je bila ob potrpljenje«. Toda Herve Bertrand se dobro spominja marca 1955, ko je neka nima v sirotišnici Mont Providen-ce vstopila v razred in zabrusila: »Odslej nic veC pouka, ker ste ne-, prištevni.« Gille Bourbonniere pa ne more pozabiti božica 1954: »Ne dotaknite se teh daril, sicer boste kaznovani,« so pretile nune in darove verjetno poslale svojcem ati pa prodale. NOVICE Čudežna rešitev jeter za presaditev iz letala, ki se je potopilo, jetra, ki so jih potem srečno presaditi neki mladi zenski. Letalo (pilot in potnik sta se rešila) je strmoglavilo v reko Forth na Škotskem. Pilot je o nesreči in o dragocenem "tovoru" takoj obvestil policijo in slednja potapljače, ki so v rekordnem Času, prišli na kraj nesreče in iz razbitin letala rešiti jetra, ki so na srečo ostala nepoškodovana. Presaditev so zdravniki izvedli nekaj ur kasneje v bolnišnici v Edimburghu, kjer so rešili življenje mladi ženski. Kitajska: 22 mrtvih v eksploziji rudnika PEKING - 22 rudarjev je izgubilo življenje v nesreči, ki se je pripetila v kitajski državi Liaoling. Vest o eksploziji v rudniku premoga je posredovala neka lokalna radijska postaja, oblasti pa je niso še uradno potrdile. Reševalcem je po eksploziji uspelo rešiti približno dvajset radarjev, ostalim, ki so se takrat nahajati v rovu, pa žal niso mogli pomagati. Umor na sodišču v Kaliforniji JAMESTOVVN - Mati je ubila človeka, ki je posilil mladoletnega sina. Zgodilo se je med sodno obravnavo, ko je mati ene izmed žrtev (obtoženec je posilil še tri mladostnike) s pištolo hladnokrvno streljala na 35-letnega Daniela Driverja, ki je pravkar odgovarjal na vprašanja odvetnikov. Moški, ki je bil že nekajkrat obsojen zaradi posilstev, je umrl takoj po sr e j emu v bolnišnico. Mesto Jame-stown je oddaljeno nekaj manj kot 200 kilometrov od San Francisca. Na Korziki atentat proti italijanski ladji BASTIA - Neznani teroristi so prejšnjo noč postaviti bombo na italijansko ribiško ladjo, ki je bila zasidrana v luki Propiano na Korziki. Eksplozija je hudo poškodovala ladjo, ni pa povzročila žrtev. Policija meni, da atentata niso izvedli krajevni avtonomisti in da gre dogodek povezati z neke vrste ribiško vojno med Korziko in sosednjo Sardinijo. Japonci pretepajo in posiljujejo žene TOKIO - Japonski moški postajajo iz dneva v dan vse bolj nestrpni in zlasti nasilni. To potrjuje raziskava, iz katere izhaja, da se vse veC žensk, ki so žrtve družinskega nasilja, zateka po pomoč v bolnišnico in k policiji. Pretepi se pogosto končajo z ločitvami. Odvetnica Yukiko Tsunoda, ki brezplačno brani nesrečne zenske, je povedala, da nasilni moški pripadajo vsem družbenim slojem. Dodala je tudi, da mnoge ženske še vedno skrivajo nasilje v družinskem krogu in tiho prenašajo nesprejemljive razmere. Gospodarska vojna ZDA-Japonska VVASHINGTON - Med Japonsko in ZDA je na obzorju nova trgovinska vojna. Predmet sporov in polemik so tokrat jadboljke, ki jih Američani na debelo izvažajo na Japonsko. Zdravstvene oblasti te države so ugotovile, da so ameriške jaboljke "bolne" in so zato začasno ustavile njihov uvoz. V ZDA pa odločno zavračajo te analize, saj so prepričani, da se za to prepovedjo skrivajo politični razlogi. Od tod poziv Tokiu, naj takoj preklice sklep zdravstvenih teles. Izredno slabo vreme v Mongoliji ULAN BATOR - Mongolijo je v teh dneh prizadelo izredno slabo vreme, ki je povsem ohromilo državo. Vlada iz Ulan Batorja je pozvala Kitajsko in tudi druge sosednje države, naj priskočijo na pomoč sestradanemu prebivalstvu, ki je že veC dni brez hrane. V državi že nekaj dni neprenehoma sneži, tako da je sneg v mnogih predetih države povsem ohromil železniške zveze in onemogočil vsakršne povezave. Slabo vreme je še dodatno zaostrilo ekonomsko krizo v tej državi. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. reC, stvar, 8. grelnik pri centralnem gretju s toplo vodo, 10. domača pernata žival, 11. jedača, 12. severnoitalijanska knežja rodovina; tudi mesto v severni Italiji 14. pokrajina na severovzhodu Slovaške ob vznožju Visokih Ta-ter, 15. glavno mesto balkanske države, 17. luka v Izraelu, 18. krmna rastlina, 20. površinska mera, 21. kemijski znak za stroncij, 23. ime dolgoletnega kenijskega predsednika Kenyatte, 25. glas, šum, 27. reka v severni Franciji, ki se izliva v Rokavski preliv, 30. želatina iz alg, 32. španski nogometni klub iz Madrida, 33. človek, ki poklicno skrbi za red, 35. uničevalka železa, 36. ameriški filmski igralec in popevkar (John, Vročica sobotne noči), 38. oskrbovalec prašičev. Navpično: 1. francoski voznik formule 1 (Alain), 2. tiskarsko sito, 3. krajša oblika angleškega imena Edward, 4. enkraten sprejem zraka v pljuCa in njegovo iztisnje-nje, 5. Četrti planet našega osončja, 6. del kolesarske dirke, 7. akord na prvi stopnji tonske lestvice, 9. kdor prodaja grobo domače sukno 10. grška boginja zemlje, Gaja, 13. junak Vergilove pesnitve, 16. pripovedna pesnitev, 19. rimski bog ljubezni, 21. začetek dirke, 22. ameriška filmska igralka (Mimi), 24. zakon molčečnosti italijanske mafije, 26. naplaCilo, ara, 28. slovenski narodni preporoditelj na Koroškem, ki se je v zavzemal za Zedinjeno Slovenijo (Matija-Ziljski), 29. ime slovenske mladinske pisateljice Peroci, 31. reka v Pakistanu (iz crk Riva), 34. krajša oblika angleškega imena Ronald, 37. avtomobilska oznaka Ljubljane. jetuiAS ‘BpoAK.ii ‘bLi ‘lepaj ‘jeei ‘ib8b ‘amrnog ‘uoi ‘ouiof ‘ig ‘ib ‘edaj ‘eqy ‘auaiv ‘Sidg ‘ajsg ‘kubu; ‘soS ‘jojeipej pampaid :ouABJopoy\ A3XIS3H ^ Naloga 83 Naloga 84 ^ šahovska naloga št. 83 Vogt - Alexander / Berlin 1962 Napadena trdnjava na polju f4 je pripravljena vdreti na prvo vrsto. Toda polje fl budno pazita dama in trdnjava. Kako iz obrambnih nalog odstraniti obe beli figuri? Črni, ki je na potezi, je to učinkovito izpeljal. Poizkusite tudi vi! šahovska naloga St. 84 Safuta - Maletzky / Poljska 1964 Na sedmi vrsti sta Črni trdnjavi poskrbeli za obrambo svojega kralja. Toda nevarnost Črnemu prihaja tudi od drugod. Beli, ki je na potezi, pravilno oceni slabost Črne pozicije in v nadaljevanju zmaga. Kako poteka zmagovita kombinacija belega? Pripravlja: Silvo Kovač Rešitev naloge št. 81 Iznenaden skok Črne trdnjave na drugo vrsto l...Te2l potrjuje, da je Črni hitrejši v napadu. Na 2.Le2: sledi 2...Se4l z napadom na belo damo in kontrolo polja d2. Tudi na 2. b3 sledi 2...Se4l. Beli je zato odigral 2.Lh7:+ Kh7: 3.Dd3 + , vendar se je po 3...Se4l! vdal! Na 4.b3 La3 + ; na 4.b4 Sc3: s prednostjo črnega. Rešitev naloge št. 82 Beli najprej nadaljuje s kmetom l.c7 in Cmi je prisiljen šahirati, saj polji c5 in d8 nista dostopni trdnjavi l...Td6+ 2.Kb5 Td5 + 3. Kb4 Td4+ 4.Kb3 Td3+ 5.Kc2! Zdaj beli lahko stopi na c linijo in zmaga je blizu. 5...Td4l Ce beli igra 6.c8D, sledi 6...Tc4+! 7.Dc4: pat! Sledi duhovito 6.c8T! Ta4 7.Kb3l z zmago! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Nedelja, 4. aprila 1993 EVROPA /APRILSKO VREME ALPE JADRAN / DELNE RAZJASNITVE Ciklonsko območje nad severnim Sredozemljem se bo nekoliko izpolnilo in s frontalnim valom pomaknilo proti vzhodu. Nad Atlantikom bo drugo ciklonsko območje, zahodno Evropo pa bo zajela nova hladna fronta, ki bo v ponedeljek oslabljena dosegla naše kraje. Ob severozahodnih vetrovih bo prehodno pritekal k nam malo bolj suh zrak. C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEO mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 444 30-50% 10-30 ******** 30-60 AAA ^ *** *** TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 6/5 TRST....... 10/10 CELOVEC.'..... 4/9 BRNIK....... 3/6 MARIBOR....... 4/5 CELJE....... 3/3 NOVO MESTO.... 5/0 NOVA GORICA.. 9/9 MUR. SOBOTA... 2/9 PORTOROŽ...... 9/8 POSTOJNA...... 3/3 ILIRSKA BISTRICA. 5/6 KOČEVJE....... 3/2 ČRNOMEU.......- 5/4 SLOV. GRADEC.. 0/5 BOVEC....... 5/10 RATEČE........ 2/7 VOGEL.........- -2/1 KREDARICA..... -8/-8 VIDEM....... -/- GRADEC........ 2/9 MONOŠTER...... -1/9 ZAGREB........ 6/4 REKA........ 9/12 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... -1/5 STOCKHOLM..... -4/7 K0BENHAVN..... 4/9 MOSKVA........ 1/7 BERLIN............ 4/12 VARŠAVA....... 4/6 LONDON........ 1/12 AMSTERDAM..... -1/10 BRUSELJ........... 2/12 PARIZ............. 1/12 DUNAJ............ -1/11 MONCHEN....... 4/10 ZURICH............. 3/4 ŽENEVA............. 4/6 RIM............... 7/13 MILAN............. 8/15 BEOGRAD....... 2/11 BARCELONA..... 5/17 BUKAREŠTA..... -1/15 ISTAMBUL...... 8/11 MADRID............ 5/15 LIZBONA........... 9/17 ATENE............. 8/15 IARNAKA....... 7/18 TUNIS............. 9/16 MALTA............. 9/18 SLOVENIJA Kope........... -/- Vihe............... -/- Lontovž........ -/- Stari vrh...... -/- Rogla.......... 30/40 Kanin.......... -/70 Cerkno......... -/- Soriška planina.. -/30 Vogel.......... -/30 Kohla.......... -/- Mariborsko Pohorje..... 20/30 Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... 15/20 Rog - Črmošnjice -/- Prvine......... -/- Jezersko....... -/- Ulovka......... -/- Krvavec........ -/- Črni vrh....... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLANIJA-JK Cimolais V- Claut V" Ffancavallo 0/20 Zabnice/Ovčjav. V- Raibl -/• Farni AvoLtri -/- Farni diSopra -/- Paluzza-Timau.... -/- Paularo -/- Pontebba "/* Pradibosco 20/40 Prato Camico.... -/- Zoncdan . V- Sauris -/- S.la Chianzutan. Nevejskosedlo.. 20/110 Vtoije 35/60 VENETO Sappada 0/50 KOROŠKA Podklošter -/35 Bad Kleinkirch.... 20/50 Plibeik/Peca -/30 Sloveniji Plajberk -/50 DobraC -/30 Nassfeld/Mokrine 60/80 Spittal/Goldeck. 5/55 Heiligenblut 20/140 Katschberg 60/80 Koralpe/Golica. -/30 Kofsch./Mauth.. 20/30 Mallnitz 10/150 AVSTRIJA Ariberg 35/330 Seefeld 20/70 KitzbGhel 10/75 Obertauem 120/220 ZellamSee 20/100 Schladming/PI... 10/100 CESTI PO SLOVENIJI Mokre in spolzke. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč, razen na M. P. Dolga vas kjer tovorna vozila čakajo na izstop iz države 6 ur. Slovenija: Sosednje pokrajine: Delno jasno bo z zmerno V sosednjih pokrajinah oblačnostjo. Najnižje ju- bo delno jasno z zmerno tranje temperature bodo oblačnostjo, od 1 do 6, najvišje dnevne od 7 do 12° C. V Sloveniji: Obeti: Zmerno do pretežno V torek bo delno jasno z oblačno bo. zmerno oblačnostjo. PRETOK REK Pretok rek v m3 na sek. ob 7.uri Mura, G.Radgona: 100, Drava HE Dravograd: 150, Sava Radovljica: 8, Sava Radeče: 60, Sava HE Mavčiče: 8; Sora Škofja Loka: —; Ljubljanica Moste: 14, Savinja Laško: 7; Krka Podbočje: 28, Kolpa Radenci: 31; Soča Solkan: 21. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 106, Drava HE Dravograd: — Sava Radovljica: 37, Sava Radeče: 103, Sava HE Mavčiče: —,Sora Suha: 100, Ljubljanica Moste: 58, Savinja Laško: 88; Krka Podbočje: 92, Kolpa Radenci: 107; Soča Solkan: 170. DOLŽINA DNEVA Sonce bo daiies vzšlo ob 06.36 in zašlo ob 19.34. Dan bo dolg 12 ur in 58 minut. Luna bo vzšla ob 16.59 in zašla 04.56. PLIMOVANJE Danes: ob 1.59 najnižje -39 cm, ob 7.53 najvišje 36 cm, ob 13.53 najnižje -46, ob 20.13 najvišje 54 cm. Jutri: ob 2.32 najnižje -49 cm, ob 8.33 najvišje 40 cm, ob 14.27 najnižje -46 cm, ob 20.42 najvišje 58 cm. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Device, element zemlja. Sejemo lahko vrtnine s podzemnimi plodovi, kot so korenje, pesa, peteršilj, koleraba, sadimo pa tudi krompir in topinambur. ____V VEDNOST_ Meteorološki radar Andrej Kranjc Radar so razvili neposredno pred začetkom druge svetovne vojne in sicer kot sredstvo za odkrivanje in spremljanje letal in ladij. Med vojno je razvoj radarja zelo hitro napredoval in kmalu si vojskovanja brez njega ni bilo več mogoče predstavljati. Po vojni je postal tudi bistven del civilnega letalstva, za kontrolo letalskega prometa. Uporabo radarja za meteorološke potrebe so odkrili nekako takrat, ko so prešli od daljših valovnih dolžin h kraj im; na daljše valovne dolžine namreč vremenski pogoji nisi kdoveka-ko vplivali, pri 10-centimetrskih in krajših pa so občasno predstavljali resne ovire. Tako zaradi močno razvitih oblakov ali padavin z radarjem niso mogli videti letal, zmanjšal pa se je tudi doseg radarja. Ob tem se je porodila ideja, da bi lahko uporabljali radar prav za odkrivanje in proučevanje teh »motenj«, torej nekaterih vremenskih pojavov. Tako je prišlo do uporabe radarja v meteorološke namene in kasneje do izdelave posebnih meteoroloških radarjev, o katerih pa bomo kaj več povedali v naslednjih prispevkih. Na sliki je stari vojaški radar 3Mk7, predelan za meteorološke potrebe, s katerim so merili oblake pri obrambi pred točo na radarskem centru na Žikarcah, v bližini Maribora. ( A Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce SAMOBOR / NEKOČ SO SLOVENCI HODILI NAKUPOVAT V TRST IN V CELOVEC, SEDAJ JE NA VRSTI SAMOBOR Nova Meka za Slovence M HE J? OVEN 21-3/20-4 : V tem obdobju sta pred vami dve poti: ali se boste prepustili odločnosti ter izZeli do konca ali pa zmerno porazdelili čas aktivnosti in čas počitka. BIK 21-4/20-5 : Tega še v sanjah niste pričakovali, toda lahko se zgodi, da se bo dober prijatelj spremenil v ljubimca ati pa ljubimec v dobrega prijatelja. DVOJČKA 21-5/21-6 : Pred vami se odpirajo vrata uspeha in napredovanja, čeprav si niste na jasnem, kateri sferi svojega življenja bi sedaj dali vso prednost. RAK 22-6/22-7 : Sploh vam ni jasno, kaj se je zgodilo in kaj je povzročilo tako radost v vašem srcu. To niti ni pomembno, zato se raje posvetite načrtom za skupno prihodnost. LEV 23-7/23-8 : Čeprav se vam v tem obdobju to ne zdi mogoče, se bodo situacije, ki preskušajo zgornjo mejo vaše potrpežljivosti, kmalu končale. Prihajajo svetli trenutki. DEVICA 24-8/22-9 : To, kar se vam v zadnjem času dogaja, prinaša prijetno vznemirljive dogodke, zaradi katerih ste pripravljeni marsikdaj zamižati na obe očesi. TEHTNICA 23-9/22-10: Trdo delo, pozornost na vsako še tako neznatno podrobnost in pa neomejevanje ustvarjalnosti, so pogoji, da lahko dosežete rezultate, o katerih ste le sanjali. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ne prehitevajte dogodkov in naj se vam ne mudi usmerjati svoj odnos v tisto smer, za katero je potreben čas in do katere bo prišlo spontano. STRELEC 23-11/21-12 : Nepremišljenost in neprevidnost pri denarnih zadevah ne moreta dati dobrih rezultatov, zato je skrajni čas, da se posvetujete z osebo, ki se na to spozna. KOZOROG 22-12/20-1 : Zaradi prevelikega optimizma in pričakovanja ste se zapletli v situacijo, ki za vas ni običajna in zdaj ne veste, kako bi se elegantno umaknili s scene. VODNAR 21-1/19-2 : Vaša zveza je bila v preteklih mesecih nekajkrat na preskušnji in zdaj je čas, da zadevo uredite in jo spravite v red, saj vam bo to prineslo olajšanje. RIBI 20-2/203: Svoji zvezi boste želeli dati lasten pridih in jo usmerjati, toda dobro premislite, kakšen odziv bo pri partnerju. Bodite diplo- Ob sobotah se to hrvaško mestece lagodnega ritma spremeni v pravo norišnico Darko Pavicič SAMOBOR - Samobor, mestece, 20 kilometrov oddaljeno od Zagreba in nekaj kilometrov od slovenske meje, se je v zadnjem mesecu spremenil v pravo nakupovalno Meko, v katero ob sobotah prihaja na tisoče slovenskih državljanov. Ozračje je podobno kot nekdaj v Trstu, vsi nekaj »ugodno kupujejo« in vsi »nekaj ugodno prodajajo«. Samobor je majhno mesto, zato je zatrpano z nepravilno parkiranimi avtomobili, zaradi katerih so morali pred kratkim iz Zagreba pripeljati tudi »pajka«. Kaj torej Slovence toliko privlači v Samoboru? Najprej jim ugajajo nižje cene prehrambenih izdelkov, za tiste iz obmejnega dela s Hrvaško, se pravi iz Brežic, Novega mesta, Senovega, Krškega in celo iz Ljubljane, pa so privlačni napisi, ki visijo na vsaki prodajalni: tujim kupcem vračamo davek na dodano vrednost. Ker ne plačujejo davka na promet, so cene znatno nižje, od 5 pa celo do 90 odstotkov! »Največ se prodajajo obleke, jopici, puloverji, pa tudi bela tehnika, gospodinjski aparati ter kozmetika, za katero davek na dodano vrednost znaša 90 odstotkov,« pripoveduje Mirjana Marija Vitko, tajnica samoborske veleblagovnice Sama, kjer se je promet v zadnjem mesecu in pol zaradi nakupov Slovencev skoraj podvojil. Cez teden je Samobor mimo mestece lagodnega malomeščanskega ritma, medtem ko se ob sobotah spremeni v norišnico. Nakupi se pravzaprav začenjajo Ze s samim pre- stopom hrvaške meje v Bregani, predmestju Sa-mobora, v malih prodajalnah, podobnih tistim po avstrijskih vaseh. V samemu Samoboru so tri glavne točke, ki zanimajo kupce iz Slovenije: že omenjena blagovnica Sama, Zelenjavna tržnica v samem središču mesta in sejem ob izhodu iz Samo-bora v smeri proti Zagrebu. Na Zelenjavni tržnici so za Slovence ugodni mlečni izdelki, ki so skoraj dvakrat cenejši kot v Sloveniji, dalje sadje in zelenjava, ob vhodu v tržnico pa ponujajo tudi obleko, ki je sicer manj kvalitetna, a cenejša kot v prodajalnah. Vse skupaj pa ni nič proti sejmu, kjer je parkirišče prepolno že ob osmih zjutraj. Policija Samoborska sobotna tržnica: gneča kot nekoč na Ponteroču (foto Pavičič) usmerja promet, vsako parkirno mesto je potrebno plačati, občina pa išče prostor za nova parkirišča. Na samoborskem sejmu je ponudba več kot obilna. Mogoče je dobesedno kupiti vse: od obleke, opreme za tenis in čevljev, gospodinjske opreme, toaletnih školjk in italijanske opreme za kopanico, vse za hišne ljubljence, avtomobilske dele do manjših in večjih odojkov, telet in krav. Vsaka stojnica na sejmu je tudi majhna menjalnica in hrvaške dinarje je mogoče dobiti za tolarje, nemške marke, avstrijske šilinge po približno desetkrat ugodnejšem tečaju kot v uradnih menjalnicah. Po izjavah prodajalcev prihajajo slovenski kupci večinoma z nemškimi markami, ki jih nato v Samoboru zamenjajo za dinarje, kar izrabljajo tudi nekateri Sa-moborci, ki zaustavljajo pešce na ulici in jih sprašujejo, ce so Slovenci in če hočejo zamenjati marke. Na sejmu ni davka na dodano vrednost, saj gre tu za individualne prodajalce, ki svoje blago dobivajo iz različnih virov, vendar so cene precej nižje kot v prodajalnah. Prihod številnih Slovencev jih je sicer nekoliko zvišal, vendar ste lahko preteklo soboto za 20 tisoč hrvaških dinarjev (približno 20 mark) kupih solidne teniške copate ali pa Levvisove kavbojke. Seveda je še ustreznejšo ceno mogoče doseči tudi z barantanjem. Zaradi številnih Slo- vencev imajo koristi tudi druge prodajalne v središču mesta, tega pa ni mogoče reči za gostince, saj je Samobor kot po ukazu prazen že med 14. in 15. uro, ko se zapirajo prodajalne in sejem. Takrat praviloma nastane gneča na treh mejnih prehodih, ko jo cariniki z ene in druge strani ublažijo in pri tem sprašujejo, če ima kdo kaj prijaviti. Blaga po njihovih lastnih izjavah večinoma ne carinijo, saj gre za manjše količine, ki ne presegajo zneska nekaj sto mark za hišno uporabo. Kupci pa živijo najpogosteje ob meji, zato nimajo potreb po velikih količinah. Samobor je sicer mesto, znano po samostojnih podjetnikih, obrtnikih in trgovcih, ki so tudi v prejšnjem sistemu dobro živeli predvsem zaradi svoje iznajdljivosti. Tisti pa, ki podrobneje spremljajo maloprodajno tržišče, ugotavljajo, da se Slovenci počasi izogibajo Samoboru in se vozijo naprej proti 20 kilometrov oddaljenemu Zagrebu. Vzrok' za to nekateri vidijo v cenah, ki so se v zadnjem času povečale, drugi pa v večji ponudbi hrvaškega glavnega mesta. Da se to izplača, nam je potrdila neka družina iz Brežic, ki smo jo srečali pri nakupu v blagovnici Sama. Za obleko so namreč dobili davek na dodano vrednost, ki znaša 20 odstotkov, poleg tega pa so tudi 20 odstotkov velikonočnega popusta. »Za večino slovenskih kupcev je tu blago za približno 50 odstotkov cenejše,« nam je zatrdila Mirjana Vitko. Nekoč smo toke vrste videvali na Šentilju in na Fernetičih, danes pa samo še na meji s Hrvaško (foto Pavičič)