191
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — V vseh političnih krogih vzbuja še zmiraj največjo pozornost cesarjevo ročno pismo do nadvojvode Albrechta. — Cesar kot glava vladajoče rodbine naše dal je s tem pisanjem zadostenje najbolj zasluženemu in najbolj češčenemu nadvojvodu, zadostenje najvišjemu nadzorniku naše avstrijsko-ogerske vojne; zadostenje je v tem pisanji vsi naši vojni, oger-skim politikom in izrekoma sedaj premogočnemu mini-sterskemu predsedniku Tisz-i pa je to dokaz trdne cesarjeve volje, da nikdar nikoli ne bode pripustil, da bi se še zadnja vez v državi, ki je ravno v skupni vojni — trgala.
Na Ogerskem je tudi po tej cesarjevi besedi vse utihnilo, v zbornici poslancev ni nihče nič več črhnil, samo izgredi v peštanskih ulicah ponavljali so se še do četrtka ponoči. Ta večer pa je policija s pomočjo vojaštva iznenadila poulične razsajalce v tem, da je skoraj 2000 ljudi zajela tako, da se nikdo ni mogel umakniti. Druhal to videti začela je javkati in policija pričela je potem prebirati vjete tičke. Najprej izpustili so žen-8tvo in pa druge spodobnejše ljudi, kateri so mogli ska-zati, od kod in kaj so. Nazadnje pa je ostalo nad 500 oseb jako dvomljive vrste: potepuhi, tatje in drugi dolgo iskani hudodelci, kateri so si pri poulčnih izgredih shajali z nameni, kateri so se zadnje večere uže kazali v ropanji nekaterih prodajalnic.
Državni zbor avstrijski pričel je minulo sredo splošno razpravo o carinski tarifi. Levica je takoj s prvim svojim govornikom pokazala prave namene svoje
pri tej razpravi. Koj prvi govornik, bivši trgovinski minister Chlumecki spustil je dolg, deloma ojster govor, v katerem si je prizadeval dokazati, kako slabo je postopala sedanja vlada pri sedanjih razpravah z Ogersko, kako je slabo zastopala koristi tostranske državne polovice, kako vse drugače pa je bilo to leta 1877., ko je bil on minister. Chlumecky tožil je glede nekaterih zadev sedanja vlado naravnost, da je zanemarjala svojo dolžnost.
Da vlada na tako besedovanje ne bo molčala, jasno je bilo uže naprej in zato je vse pozorno poslušalo, ko sta se takoj dva ministra oglasila k besedi, namreč denarni minister Dunajevski in pa trgovinski minister Pusswald. Zadnji odgovarjal je izključno stvarno pa tudi mnogokrat ojstro na očitanje predgovornikov, tuinister Dunajevski pa si je prav dobro privoščil bivšega ministra Chlumecky-a. Na drobno mu je razložil dogodbe leta 1877., izrekoma mu je naglašal nezmožnost tedanje vlade in državno zborske večine in kot najboljši dokaz tega navedel je okoliščine, da je vlada tedaj samo s pomočjo opozicije, namreč konservativcev in pa poljskega kluba mogla dognati pogodbo, danes upa minister, da se opoziciji ne bo posrečilo zagojzdo vbiti v vrste večine, ker se je ta iz preteklosti nekaj naučila. — V petek bila je po „velikem" govoru Ple-nerjevem in pa poročevalčevem splošna razprava o carini dognana in prešlo se je na drobno razpravo, za kar je glasovala skoraj vsa zbornica. — Potem se je sprejel še predlog o zborovanji plač t uplentom. — Danes nadaljuje se nadrobna razprava o carinski tarifi. Pričakuje se, da se pred sv. Rešnjijn telesom pretrga sedanje zborovanje.
Trst. — V petek naznanil je zdravnik enega tržaškega okraja, da se je pripetil sumljiv slučaj bolezni. Komisija podala se je tje in ker ni bilo mogoče bolnika prenesti v bolnico za kolero obolelega, zaprla se je do-tična hiša. Bolnik je še tisti dan umrl. Oboleli delal je na brodu »Šansone", na katerem se je pripetil prvi slučaj kolere.
Mestni zastop sklenil je minuli četrtek povodom sklepa, da se mora odpraviti prosto pristanišče, spomenico podati obema zbornicama, v kateri se v prvi vrsti prosi, naj se še dalje ohrani stoletno prosto pristanišče tržaško, ako pa to ne, prosijo pa za novo železnično zvezo Rudolfove železnice s Trstom, dalje za premembo hišnonajemnega davka, zboljšanje stanja trgovinskega brodarstva, izrekoma morale bi se razširiti zapadne brodarske črte.
Razumljive so tudi nam vse te prošnje in gotovo smo zadnji, ki bi se noteli protiviti opravičenim zahtevam , ako pa država ne štedi in ni štedila pri Trstu, tedaj pa naša država sme in mora zahtevati, da Trst in Tržačani ne škilijo ven čez avstrijske meje. In da se to ne bo dalje godilo in pa, da tudi nikdar siti »trilas" ne bo prežal po Trstu, je vladi dolžnost, z vsemi silami podpirati razvoj slovenstva na Primorskem zmiraj in povsod. Vsaka druga politika je naši državi vsaj silo nevarna, ako ne pogubna.
Hrvatska. — Domoljubni in neodvisni tukajšnji krogi opazovali so z največjo pozornostjo zadnje dogodbe v Budim-Peštu. Da tako pride, se je užezdavnej prerokovalo, in aKo je za Madjarsko pomenljiv spominek Hen-cij ev, je za-njo in za hrvatsko politiko sploh še mnogo bolj pomenljiv zagrebški spominek bana Jelačiča. Narod hrvatski spominjal se je te dni bolj živo, kot sicer slavnih, domoljubnih činov Jelačiča bana in hrvatskega naroda iz one dobe, ko je Madjarstvo prvič „rešilo" našo državo, drugič se je to zgodilo po najnovejših izrekih madjarskih zgodovinarjev leta 1866., ko je zvesti naš pruski „zaveznik"   z severa,   drug »dobri" sosed  pa  z
juga   napadel   našo   državo.    Takrat  so tudi madjarske prostovoljske čete pripomogle k osodepolni zmagi Pruske.
Nemška. — Naravno prevladava sedaj prevrat na Bavarskem vse druge dogodbe na polji političnem. Knez Bismark izrekel je baje, da je njemu vse po volji, kar se ukrene na korist Bavarske, samo eno je baje prepovedal, da se ne pozove ministerstvo Frankenstein (to je izmed Katoliškega središča). Dobri poznalci bavarskih razmer pa trdijo, da se bo to vendar-le zgodilo, ker je katoliška stranka tam vkljub hudim pritiskom vedno ostala v večini in se je pod pritiskom Lutzovega vladanja celo okrepčala. V obče se sodi, da bo nov vladar kmalu k vladanji pozval katoliško stranko.
Kralj dospel je na grajščino „Berg", kamor ga je povabila vladina komisija, grof Holnstein, baron "VVashington in pa blagajniški tajnik Klug so ga tam pričakovali; ravno tako novo nastavljen njegov zdravnik in drugo spremstvo.
Odstavljeni kralj prišel je vsled povabila vladine komisije zadovoljen na grajščino „Berg", na videz popolnoma pomirjen. Spremljal ga je zdravnik dr. Gudden in binkoštno nedeljo dopoludne sprehajala sta se v mirnih razgovorih po parku (tako imenovanem jelenskem parku). Popoludne je kralj nagloma kosil, kar se navadno godi krog 5. ure. Po kosilu šla sta zopet kralj in dr. Gudden na sprehod zad pustivši stražnike, kmalu potem, kakor se sodi, nekoliko pred 7. uro zvečer , pa je storil kralj grozovito žalostno smrt v Š t a-renberškem jezeru za saboj v smrt poteg-nivši tudi zdravnika dr. Gudden-a.
Telegrami, zadevajoči ta tragični konec zblaznelega kralja, se glase:
Monakovo 14. junija. Policijsko ravnateljstvo po plakatih objavlja, da je kralj včeraj zvečer ob 63/4 uri, ko se je v parku grajščine Berg sprehajal, v Starnber-ško jezero skočil. Zdravnik Gudden, ki je skušal rešiti ga, je tudi utonil.
Monakovo 14. junija. Pri dopoludanskem sprehodu pogovarjal se je kralj prav mirno z dr. Guddenom na klopi v jelenskem parku; zvečer je hitro večerjal in šel pustivši paznike zadej zopet z Guddenom šetat blizu omenjene klopi. Ponoči ob 11. uri so obeh trupli v jezeru našli; na bregu ležala sta dva dežnika, palica in suknja kraljeva. Po poškodovanji Guddena in kor se poznajo kraljevi nohti na Guddenovem čelu, sme se sklepati, da je bil hud boj. Danes dopoludne prisegli so vojaki ustavnemu kralju Otonu in državnemu upravitelju Luitpoldu. Ministri odpeljali so se v Berg, da zabeležijo kraljevo smrt. Prebivalstvo je globoko razburjeno, z vseh cerkva čuje se zvonenje. Patent o vla-darstvu se je izdal, da je namreč po kraljevi smrti po ustavi princ Oton njegov naslednik; ker poslednji zarad trajne bolezni vladati no more, prevzame Luitpold kot najbližji sorodnik vlado.
Monakovo 14. junija. Razburjenost vsako uro narašča. Na tisoče ljudi na ulicah. Posebna izdanja listov naznanjajo vedno nove podrobnosti. — Kralj šel je z Guddenom na sprehod, s katerega jih dolgo ni bilo nazaj. Preiskali so park in našli kralja in Guddena v jezeru. Nista bila še popolnem mrtva, a rešitev nemogoča. O polunoči konstatovala se je smrt. — Obraz Guddena je razpraskan, tudi na vratu je poškodovan. — Še le dopoludne izvedele so se oficijalne podrobnosti. Kralj je s svojo mirnostjo vse varal, tako, da je Gudden še včeraj brzojavil: Vse gre dobro. Kralj šel je z Guddenom sam sprehajat se in se je boril z njim, ko je v jezero skočil. Klobuk in suknjo vrgel je od sebe, predno
192
je skočil v vodo. To se je zgodilo 5 minut pred 7. uro, kajti ta trenutek se je kraljeva ura ustavila. Kralja pogrešali so še le ob pol 10. uri, truplo pa našli ob pol 12. uri. Gudden je v obrazu opraskan. Gudden bil je močan, širokopleč, a prileten mož.
Monakovo 15. junija. Včeraj zvečer ob 8V2 uri blagoslovili so dekan Turk in troje drugih dvornih duhovnikov na dvorišči grajščine Berg kraljevo truplo, katero se je potem v najpriprosteji začasni krsti na mrtvaškem vozu v čveter prepeljalo v Monakovo med jokanjem in zdihovanjem mnogobrojnih gledalcev. Za mrtvaškim vozom bili so trije vozovi z duhovniki in spremstvo. Od monakovskega predmestja Leudling naprej spremljal je mrliča oddelek teških konjikov. V noči ob 1. uri 20 minut, nepričakovano zgodaj, pripeljal se je mrlič v mesto, zatoraj ni bilo videti občinstva. Truplo kraljevo položilo se bode v kraljevi palači na mrtvaški oder.
Razglašan je uže tudi izrek zdravnikov o bolezni kraljevi. Sklep izreka, katerega so podpisali zdravniki: dr. Gudden, dvorni svetovalec Ha gen, profesor Gra-shey in vodja Hubrich, se glasi: Njegovo veličanstvo je v veliki meri duševno omračen, bolezen ta zdravnikom za blazne iz skušnje dobro znana se imenuje „Parnoia"; pri tej obliki bolezni polagoma se razvijajoči in ker uže dolgo vrsto let traja, je Njegovo veličanstvo izreči neozdravljivo in pričakovati je še večjega oslabljenja duševnih moči. Vsled te bolezni je izraz proste volje pri Njegovem veličanstvu izključen in se ima smatrati zadržanega v izvrševanji vladanja, to zadržanje ne bo trajalo le eno leto, temveč vse življenje.
Bolgarska. — Knez otvoril je v pondeljek z veliko slovesnostjo skupno, Bolgarsko in izhodno-rumelsko sobranje s prestolnim govorom, v katerem kneznar izražuje neizmerno zahvalo za hrabrost ska-zano v zadnji vojski. Konečno omenja pa tudi, da so bili stroški vojske veliki, ter da bo vlada stavila predloge, kako se državno denarno stanje zopet okrepča.
Belgija. — Nova zbornica šteje po zadnjih volitvah 97 konservativcev in 41 liberalcev. Kongres delavcev o binkoštnih praznikih pretekel je mirno.