Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 2.	V Ljubljani, dne 20. januarja 1927.	IX. leto.
Glasilo Zvzzz državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'— Polletna naročnina . . . . „ 201— Četrtletna naročnina. . . . „ lO1— Za inozemstvo je dodati poštnino. --	Oglasi po ceniku. —■-
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresiratl le na urednika.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Državne finance in naše plače.
Tako pri nas kakor tudi v inozemstvu so odsihdob in vedno Vse vlade naziranja, da zavisi regulacija službenih iprejemkov od drž. proračuna, Iki je edino pravo merilo, koliko in kakšna bremena lahko -vzdrži splošno narodno gospodarstvo. »Državni prihodi so dosegli svoj višek... strune ne smemo napenjati, sicer se zruši pod pezo davkov vse naše narodno gospodarstvo« itd., taki in slični so izgovori, ki jih čujemo vsak dan iz ust naših odgvvornih krmilarjev, kadar gre za kakšno poboljšanje plač, dnevnic itd. Res je, vsem tem razlogom ni mogoče niti pametno ugovarjati.
Ne glede na to, da je mnenje o naraščanju državnih prihodov zavisno od finančne in davčne politike vsakratne Vlade; in, ex posito, da je povišanje prihodov neoportuno, ker bi se sicer trajno oškodovalo narodno gospodarstvo, pa se vendar pojavi zopet vlada in njeni kimovci, ki razlagajo, da dr-Zava nikakor ne more utrpeti razhodov, višjih od prihodov. Tudi v državnem gospodarstvu mora biti enakovesje! Ta temeljni nauk drži, brezdvonmo; izvaja se pa iž njega nastopni napačni zaključek: Državni nameščenci se morajo zatorej zadovoljiti z danimi najvišjimi plačami tudi tedaj, ako je splošno Priznano, da ne zadoščajo ti prejemki niti za najnujše živi jenske potrebe. Potemtakem naj mora državotvorna dobra volja nadomestiti manco na prejemkih ... Namenoma in vedoma se prezira dejstvo, da se šiloma ne more potlačiti lakote, da se samo z dobro voljo ne more pogasiti žeje in ne zadušiti krika po najnujnejših življenskili potrebah ’dti za izveste» čas, kaj šele kar za desetletje. Zbog tega izvaja državni nameščenec, ki preizkuša ta dejstva na svoji lastni koži, Popolnoma drugačen, toda pravilen zaključek, ki pravi: Taka državna edinica, ki za svoje uslužbence ne zmore niti eksistenčnega Pbnimuma, taka uprava, ki se vzdržuje na Površju samo na rovaš brezmejne bede svo-dh delavcev, -takšen državni organizem ni zmožen življenja pa tudi pravice nima do »iega!
Državni nameščenci se za to svojo trditev lahko sklicujemo na klasično pričo in sicer na bivšega nemškega finančnega ministra v. Miqueta, ki o njem vsekako ne mo-»■emo trditi, da bi zanikal državo ali pa, da bi bil že komunist. Ko je namreč ta minister
v	letu 1917 predložil iz ilastnega. nagiba, ne da bi se namreč zbal kakšnega ultimata ali grožnje, v zbornici zakonski osnutek o regu-toeji službenüi prejemkov in so ga preljubi Poslanci vprašali, kako namerava pokriti no-
vi	potrošek, je odgovoril kraitko in jedrnato: ''Vprašanje kritja ni na dnevnem redu, pač p* regulacija. Kritje se mora najti! Ako
kakšna država svojega uradništva ne zmore zadovoljivo honorirali, nima pravice do obstoja«. Tako jim je ddgvoril, kajti v. Miquel je bili velik državnik.
Problem o službenih prejemkih je treba načeti baš z nasprotne strani; plače niso zavisne od državnih prihodov, temveč nasprotno: plače v neobhodno nujni višini morajo določati prihode. Če hoče država obstati, ne more pogrešati svojih izvršilnih organov, svojih nameščencev; v prvi vrsti je treba poskrbeti zanje, da se plačajo. Od rednega, točnega in brezskrbnega funkcijoniranja vsega mehanizma je zavisno vse narodno gospodarstvo, blagostanje in zadovoljnost ljudstva.
To smo poudarjali že tolikokrat, paudar-jamo še vedno in bomo govorili vse dotlej, da nas bodo čuli. Brez države ni narodnega gospodarstva in če to ne zmore neobhodno potrebega novca za vzdrževanje svojega aparata, v prvi vrsti zai plače usilužbencev, potem taka država ne more živeti in jo je treba nanovo in temeljito preustrojiti. Vsi poizkusi, vzdržati državo z nasilnim krčenjem in potiskanjem naših plač na nevzdržno nižino, se morajo naposled izjaloviti in dovesti do najresnejših kriz in zafpletljajev.
Preustroj državne oblike na lično ali notranjo plat ni skrb ter briga državnih nameščencev, pač se pa morajo le-ti boriti z vsemi silami proti insinuacijam, da so nezvesti po-daniki-državljani in da roj e jo proti državi. Upreti se moramo odločno proti domnevi, da jc naperjen naš boj za vsakdanji kruh ža-libog dovolj žalostno, da je v resnici boj — — proti obstoju lastne države, vse to pa zbog dejstva, da se problem o naših prejemkih zavestno postavlja na glavo ter se ga namenoma rešuje po napačni poti.
—č.
Tajniško poročilo na rednem občnem zboru Osr. Zveze v Ljubljani z dne 2. januarja 1926.
Zvezim tajnik Joža Bekš je podal sledeče poročilo:
Cenjeni zborovalci!
Glavni odbor naše Zveze mi je položil na srce, naj bo tajniško poročilo o delovanju O. Z. čini krajše. Temu nalogu se odzovem tem laže, ker ob zaključku skoro poldrugoletnega dlovanja naše Zveze v sedanjem ustroju z ozirom mi izboljšanje socialnega položaja ne moremo beležiti niti enega uspeha.
Takšno bilanco so morale podati na svojih skupščimth v ostalem tudi vse druge pokrajinske Zveze in na zadnji redni skupščini v Zagrebu tudi Glavni Savez sam. Napačno pa bi me razumel tisti, ki bi te moje uvodne besede tolmačil v tem zmislu, kakor da je takozvani glavni odbor Zveze — drugi odbori, ki jih določajo sedaj veljavna pravila, se žal niti konstituirati niso mogli — držal od 9. avg. 1926., t. j. od dneva, ko se je vršil zadnji redni občni zbor naše Zveze, križem roke.
Glavni odbor je po svojih močeh delal, ni pa njegova najmanjša krivda, ako smo državni nameščenci v gmotnem pogledu padli pod nivo, ki smo ga zavzemali avgusta meseca 1925.
Dobra namera-, da bi naša Zveza z izpremembo pravil omogočila vsestransko udejstvovanje v zborih delegatov tudi z grapama zvanionikov in slu-žiteljev ter privabila njihove organizacije pod svoje okrilje, se je žal izjalovila, Izvzemši društvo sodnih po d uradnikov in slug, ki šteje 52 članov, — zvaničnikov niti ne omenjam — ni v Zvezi včlanjeno nobeno drago društvo nižjih državnih uslužbencev. Število vseh teh pa gre v Sloveniji v tisoče. Nova pravila Zveze, ki so bila od ministrstva notranjih zadev potrjena 26. maja 1925., torej v nobenem oziru niso dosegla svojega namena in naši Zvezi niti na zadnjem niti na današnjem občnem zboru ne priliče ta naziv.
Naša organizacija je sicer Zveza nekaterih društev uradniških strok v Sloveniji, ni pa še davno Zveza javnih nameščencev za Slovenijo, lobi morala obsezati prav vse organizacije aktivnih in vpokojenih drž. nameščencev. — Ta moment je treba ob vstopu v novo upravno leto posebno povdariti. —
Glavni odbor Zveze je prišel na predlanskem občnem zboru do zaključka, da je treba v prvi vrsti zainteresirati za naše zahteve javnost. Zato je od Glavnega Saveza zahteval, naj organizira do vseh večjih mestih naše države mamifestacijska zborovanja, s katerih naj se od]>ošljejo enako glaseče brzojavke. Iz razlogov, ki nam še danes niso znani, ki pa so jih brez dvoma zakrivile takratne politične prilike, do enotnega nastopa v javnosti, kakor ga je želela naša Zveza, tudi navzlic urgencam z dne 9. in 29. oktobra 1925. ni prišlo. Glavni Savez na našo inicijativo sploh ni reagiral, vsled česar smo bili pripuščeni samim sebi. Izšel je zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, oktober in november 1925. Z mnogimi členi je ta zakon reformiral činovnički zakon in peius ter zadal vsem državnim nameščencem nov udarec. Zopet je naša Zveza apelirala na Glavni Savez. Ker je ostala resolucija ljubljanske skupščine Glav. Saveza z dne 19. in 20. aprila 1925. brez odziva in je bila za 30. avgusta t925. v Beogradu projektirana izredna skupščina preložena, smo postopali na lastno roko ter sezvali 20. decembra 1925. nnmifestačna zborovanja v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kranju. Tudi Novo mesto, Krško in Radeče so se našemu pozivu odzvali. S teh mani-festäcnih zborovanj smo sicer poslali predsedstvu narodne skupščine in predsedniku vlade primerno stilzirano brzojavko, a depeša je bila le nadre« po vodi. Man,jkalo je enodušnosti in dobro «vodene organizacije. Zborovanje v ljubljanskem »Ljudskem domu< se je relativno najslabše obneslo, ker smo spravili skupaj komaj 100 udeležencev, dasi bi morala biti spričo dejstva, da živi v Ljubljani okrog 5000 drž. nameščencev, zboro-valna dvoran« veliko premajhna. V Sloveniji je prednjačilo Celje, dočim je zborovala v Zagrebu samo Činovnička udruga. V vseh drugih mestih države, z Beogradom v ospredju, pa sploh ni bilo nikakega odjeka, ker je ostal Glavni Savez docela sterilen. Danes lahko trdimo, da smo skupni organizaciji s temi manilestačnimi zborovanji več škodovali nego koristili, ker smo z njimi vladi nehote demonstrirali raccepljenost v svojih vrstah in našo nemoč, kar oboje je vsakokratna vlada vse do zadnjih dni na način, ki je bil za vse državne
nameščence občuten, dosledno uvaževala. Spomenice, vloge in depeše, ki smo jih pošiljali Glavnemu Savezu, so ostale brez uspeha. Sledile so nove proračunske dvanajstine, ki so določile za dosego l>enzije najmanjšo službeno dobo 15 let. Vseh drž. nameščencev se je lotila popolna apatija in videti je bilo, da se ladja že potaplja. Pričeti smo morali misliti globlje in zgrabiti za zlo tam, kjer je najbolj bolelo. — Treba je bilo razmišljati o reorgnizaciji Glavnega Saveza in vseh pokrajinskih Zvez. Po dolgem naporu, ki ga je predhodno vsaj idejno pripravila naša Zveza na širši seji vseh predsednikov pokrajinskih Zvez že 26. novembra 1925., se nam je posrečilo prepričati Glavni Savez, da mu je treba novih modemih statutov, vsem pokrajinskim Zvezam pa enotnih pravil.
Na tej širši seji je moral predsednik g.Lilleg izvršiti težko nalogo, ki mu jo je poveril Glavni odbor. Ugotoviti je moral pred vsem, kakšne korake in s kakšnim uspehom je pod vzela uprava Glavnega Saveza od ljubljanskega kongresa, t. j. od aprila 1925. dalje. Z vso energijo je moral skušati uveljaviti ljubljansko resolucijo (izplačilo razlik, zvišanje stanarine, prevedbo kronskih vpo-kojencev na dinarske, oprostitev drž. nameščencev od plačevanja komorskih doklad, uvrstitev Ljubljane in Mribora v I. drag. razred, razširjenje olajšav za železniške vožnje na; vpokojeaice itd. itd.). Zainteresirati se je moral za; revizijo činov, zakona v Zvezi z uredbo o. razvrstitvi in za usodo dotične ankete, ki nam jo je vlada svoj čas obetala, škrat: ka: oživiti je moral vse naše postulate ne samo pri upravi Glavnega Saveza, marveč tudi v klubskih sobali narodne skupščine in v ministrskih kabinetih. S kakšnimi uspehi, to ste čitali v »Našem Glasu« in bi bilo odveč, da bi se v svojem poročilu z negativno stranjo njegovega trudapol-nega prizadevanja podrobno bavil.
Interpelacije nekaterih narodnih poslancev na finančnega ministra so se reševale deloma z izogibajočimi izgovori, da je državni proračun že itak preveč obremenjen, ali pa z izjavami — osobito glede izplačila razlik — »da se ovaj predlog uputi finansijskam odboru«, ki skoraj nikdar ni bil sklepčen.
Treba je bilo priti do neke odločitve, kar je končno uvidel tudi Glavni Savez. Na energično zahtevo naše Zveze se je slednjič za 14. in 15. februarja 1926. sklical v Beogradu izredni kongres. Ta kongres je bil najavljen na precej pompozen način. »Na njem bi se moral ivršiti odločilen prelom v načinu akcije za izboljšanje gmotnega položaja drž. nameščencev. Ker so bile vse dosedanje prošnje brezuspešne, je dozorela končno v vseh drž. nameščencih misel, da je treba poseči po drugačnih sredstvih, ako hočejo doseči ono, kar zaslužijo i po svojem svojstvu i po svojih funkcijah. Ta izredni kongres naj bi pokazal enodušnost vseh nameščencev, izzvenel naj bi v odločen klic, da zanje drž. služba ni nikakšna sinekura, marveč samo izbrano sredstvo za njihov in njihovih družin obstanek. Uprava Glavnega Saveza je sklenila, da bo podala na tem kongresu ostavko. Iznesla bo podrobno poročilo o vseh korakih, ki jih je na merodajnih mestih zastavila v prid drž. nameščencev. Kongresi sli bodo imeli priliko preceniti, koliko dobre volje kažejo tisti, ki nam režejo kruh. Kongos pa bo dal tudi navodila, v kateri pravec je treba usmeriti nadaljno pot, ki bo izključevala vsako ne-moško prosjačenje. Utrditi bo treba nove metode, ki morajo dovesti do izvestnih boljših rezultatov in v to svrho izvesti pregrupacijo organizacij, da se ustvari med organizacijami jačja kohezija in ustvari skupna, edinstvena fronta za dosego zaščite in obrambe že priznanih pravic.« — In tako dalje! -
Kongres se je 14. in 15. februarja t. 1. v resnici vršil, ponovil v resoluciji — seveda zopet brez uspeha — vse naše znane zahteve, postavil pa je, ko se je izrekla upravi na .podlagi njenega poročila zaupnica, tudi temelj popolno reorganizacije tako Glavnega Saveza kot pokrajinskih Zvez. Kongres je na predlog naše Zveze definitivno odločil, da se morajo sestaviti za Glavni Savez in vse pokrajinske Zveze nova moderna pravila.
Predsednik vlade g. Uzunovič je tisti čas zatrdil, da je vlada pristMa na izplačilo razlik, na prevedbo kronskih vpokojencev in na razveljavljenje vseh izprememb ter dopolnitev uradniškega zakona, ki so bile uveljavljene z dvanajstinskimi zakoni, osobito razveljavljenje onih določil, ki so utesmevala pravico do penzije, nič od vsega tega pa se ni zgodilo. Amandman glede kredita 50—70 milijonov dinarjev za izplačilo dolžnih razlik k proračunu za leto 1926./27. je sicer finančni odbor osvojil, finančni minister dr. Stojadinovič pa je
izvolil pri definitivni redakciji budgela za leto 192G./27. nanj pozabiti. Vprašanje prevedbe kronskih pemzijonistov je ostalo nerešeno v ministrskem svetu, finančni zakon za lelo 1926./27. pa je ponovil vse tiste določbe, ki izpreminjajo uradniški zakon in peius in ki so jih vsebovali trije predhodni zakoni o proračunskih dvanajstinah. Položaj je torej ostal za vse drž. nameščence neizpremenjen, vsa prizadevanja naše Zveze in Glavnega Saveza eo ostala na mrtvi točki.
Zveza ni nikoli zamudila, da bi se po deputaciji ne informirala za vladine namere Tako je počastil Ljubljano s |x>setom kak član vlade. To se je zgodilo tudi januarja 1926., ko se je mudil v Ljubljani takratni prosvetni minister g. Radič. Da se od vseh obetov — omenjani naj samo vprašanje kronskih penzijonistov — ki ste jih čitali v dotič-nem komunikeju, objavljenem od Zveze v ljubljanskih dnevnikih, ni vresničil niti eden, čutimo predobro na lastni koži še danes. Nasprotno, g. Radič je zavihtel bič, da je še bolj padel po naših plečih in vi vsi veste, kako se je ob mnogih prilikah laskavo izražal o drž. nameščencih. - ____
V dneh 6.—9. aprila 1926. se je vršil v Parizu kongres duševnih delavcev, ki se ga je udeležil za našo Zvezo njen predsednik g. Lilleg. Na tem kongresu naj bi se ustanovila centralna internacijo-nalna zveza vseh zvez javnih nameščecev. Ker pa čas še ni bil dozorel, se je ustanovil le nekak stalen odbor, ki naj bi pripravil teren za poglobitev organizačne ideje. V ta odbor sta bila za Jugoslavijo kooptirana predsednik Glavn. Saveza dr. M. Jovanovič in predsednik naše Zveze g. Lilleg. Ni važno vedeti, ali je ta odbor z delom že pričel in s kakšnim uspehom, dokler se ne provede pred-hodna fundamentalna organizacija javnih nameščencev v vseli državah.
Budget za leto 1926./27. je prinesel novo redukcijo drž. nameščencev. Ostalo je samo pri protestu, ki smo ga brzojavno sporočili v Beograd. Tudi intervencija Glavnega Saveza je ostala brezplodna.
Mesec junij je obetal izpremembo stanovanjskega zakona. Za državne nameščence je bilo predvideno zvišanje najemnin. Istotako se je izvedelo, da namerava vlada s posebnim zakonom podaljšati nestalnost drž. nameščencev še za Irt leta. 12. junija smo vložili utemeljen protest proti obema nakanama. Dopolnjeni stanovanjski zakon sacer res ni s svojo ostrino pogodil vseh drž. nameščencev, marveč le tiste, ki imajo večja stanovanja, nestalnost držav, nameščencev pa se je kljub odporu Glavnega Saveza vendarle podaljšala.
S proračunom za leto 1926-/27. za izplačilo razlik odobreni kredit 10 milijonov dinarjev je bit avgusta, oz i orna septembra I. 1. porabljen. Deležni so ga bili vsi oženjeni služitelji z d ec o in poleg te!) še uradništvo, ki je službovalo leta 1915. v Južni Srbiji. Ako bo narodna skupščina votirala vsako leto za razlike samo 10 milijonov, jih bodo prejeli uradniki višjih grup I. kategorije čez 20 let. Zato bo treba temu vprašanju posvečati posebno pažnjo.
Mesec julij je prinesel poplave in ž njimi redukcijo draginjskih doklad. Naša Zveza je ukrenila takoj vse potrebno, čim je zaznala o nameravani redukciji, toda brez uspeha. Zato je storila 24. julija prenagljen sklep, naj bi se javni nameščenci umaknili iz javnega življenja in bojkotirali vsa kulturna, karitativna, športna in politična društva. Ta sklep, ki formalno nikdar ni bil izvršen, ker je bil neizvršljiv, bi moral sankcionirati z enakim ukrepom za se in ostale pokrajinske Zveze Glavni Savez. Sankcija pa navzlic mnogim urgencam ni došla, in slovenski javni nameščenci smo bili pred javnostjo za eno blamažo na boljšem. Po političnem časopisju se je pričela abecedna vojska, ki je, ker Zveza ni nanjo reagirala, kmalu zaspala.
Zveza si je tekom pretečenega leta ponovno prizadevala privabiti pod svoje okrilje vse pri njej še nevčlanjene organizacije. Zlasti in s posebno anketo, ki se je vrši hi 11. julija 1. L, je skušala v eno samo močno organizacijo strniti devetero društev upokojencev. Na žalost se ji to še do danes ni posrečilo, čeprav je zadnje dni pristopilo društvo drž vpokojencev in vpokojeiik, Id je preneslo svoj sedež iz Celja v Maribor.
Po mnogih urgencah nam je končno Glavni Savez vendarle poslal novi osnutek svojega statuta, Id ga je posebni odsek pod predsedstvom g. dr. Ferjančiča temeljito predelal ter vrnil s svojimi izpremimjevalnimi predlogi 10. avgusta Glavnemu Savezu.
Ako bi kdo mislil, da vlada ni vodila račune o drž. nameščencih, bi bil v zmoti. Ministrski svet e donesel 28. julija rešenje, kako se imajo vesti v službi in izven nje. — —
Oktobra smo se obrnili na vse naše poslance s prošnjo, da vzamejo drž. nameščence v zaščito ter jim v narodni skupščini pribore izgubljene pravice. Inicijativo za analogen korak smo dali tudi Glavnemu Savezu in drugim pokrajinskim zvezam. V zadoščenje in zahvalo vetju pripomniti, da sta narodna poslanca gg. dr. Pivke in Kremžar docela storila, svojo dolžnost, ie žal, da vladna večina za njuni izvajanji ni imela ušes.
Od junija pa tja do 22. oktobra Glavni Savez na naše dopise, predstavke in depeše ni odgovarjal. V daljšem pismu z dne 22. oktobra navaja kot razlog’, da razven od naše Zveze ni od nikoder prejel izpreminjevalnih predlogov k novemu osnutku njegovega štatuta, tako da se tudi redna skupščina, ki je bila določena za 21. in 22. junij, ni mogln vršiti. Njegovo delovanje so prekinile počitnice, vrhu tega, pa je s smrtjo dr. Dučita in častnega predsednika prof. Andonoviča izgubil dva vrla delavca.
Vsem našim meritornim vprašanjem, zlasti vprašanju umaknitve drž. nameščencev iz javnosti, pa se je Glavni Savez previdno izognil. Obljubil je le, da bo pravočasno sklical konferenco delegatov, ki se je v resnici vršila 7_9. novembra in
čije potek vam je, cenjeni zborovalci, itak znan. Uspeh te konference je bila definitivna redakcija novih pravil za Glavni Savez, ki naj bi jih odobrila le še redna skupščina v Zagrebu 4. in 5. decembra 1. 1.
4.	in 5. decembra se je v Zagebu vršila redna letna skupščina Glavnega Saveza, ki je dosegla uspeli s tem, da je odobrila novi štatut, ki jamči vse pokrajinskim zvezam in Glavnemu Savezu za plodovitejše delovanje.
Zveza je imela od 9. avg. 1925. do 80. decembra 1. 1. 28 sej, na katerih je opravljala tekoče posle ter sklepala o potrebnih ukrepih.
Prvi in zadnji glavni zbor delegatov se je vršil 15. novembra 1925.; dokazal je, da Zveza v takšni formi ne more delovati. Aparat je postal nepraktičen radi tega, ker se všteti nepristopa služi tel jev in zvaničnikov nista mogla konstituirati odbora teh dveh skupin. Petero odsekov je ostalo na papirju, z uspehom je začel in dovršil delo samo odsek za revizijo Statutov pod predsedstvom gosp. dv. sv. dr. Ferjančiča. Ta odsek je imel osem sej. Zveza je priredila dva nepričakovano dobro obiskana informativna sestanka 6. junija v Celju in 10. oktobra v Maribora, ki sta k živahnejšemu organizatornemu gibanju drž. nameščencev mnogo pripomogla.
Hvalevredno je omeniti, da je pristopilo k Zvezi profesorsko društvo — sekcija Ljubljana, društvo tobačnih upokojencev in upokojenk, sekcija poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikev ter društvo drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru. V tem letu pa bo naše vrste po vsem pričakovanju okrepila še marsikatera; draga organi-zcija, ki čaka danes še na potrebni sklep svojega občnega zbora. Z vso resnostjo sc pripravlja na vstop Udruženje jugoslovenskega učiteljstva, poverjeništvo Ljubljana (s preko 2400 člani), ki se je zadnji čas pri redakciji novih pravil za Zvezo po svojih zastopnikih nad vse marljivo; udejstvovalo.
Ne- bilo bi pravilno, ako s tega, mesta ne naglasim inicijativnih predlogov društva drž. rac. i» blagajniških uradnikov, ki je bilo pod predsedstvom g. Pirca Zvezi v veliko oporo, in krajevnih organizacij, zlasti za Celje in Maribor, ki sta stali z Zvezo v živahnih stikih.
Zamolčati pa ne smem tudi začasne izgube v osebi L podpredsednika g. dv. sv. dir. Ferjančiča, ki je 9. decembra podat ostavko na svoje mesto, in čigar neprecenljiva zasluga je, da j® privedel Glavni Savez in našo Zvezo na pravo pot reorganizacije. Prihodnji odbor bo moral zastaviti vse sile, da to dragoceno delovno meč zopet (pridobi.
Nova pola naše Zveze in Glavnega Saveza so utrta, uspehi pa sc bodo pokazali tedaj, ko pri-demo prav vsi drž. nameščenci do spoznanja, da si sami kujemo svojo usodo.
Blagajniško poročilo na občnem zboru Zveze z dne
2.	januarja 1927.
Blagajnik g. Milan Paternoster je poročal tako:
Blagajniško poročilo se razteza na leti 1925. in 1926., ker se je vršil zadnji občni zbor za 1. 1924. koncem avgusta 1925.
Z 31. decembrom 1926. je bilo včlanjenih v
0.	Z.:
27 strokovnih organizacij s	.	3227 člani in
8 krajevnih organizacij z	. .	998 člani
35	skupaj torej .	.	4220 članov.
V poteku leta 1926. so na novo pristopile slo-«teče strokovne oziroma stanovske organizacije:
1.	Društvo tobačnih v pokojen cev
im vpokojenk s	....	41‘2	člani
2.	Društvo profesorjev v Ljubljani z	............... 270 člani
3.	Sekcija poštnih, telegrafskih
in čekov, cimo viti kov v Ljubljani s ..................... 700 člani
4.	Maturantsko društvo poštnih
prometnih, računskih in čekovnih uradnikov za Slovensko ozemlje s	....	141	člani
5.	Društvo drž. vpokojencev in
vpokojenk v Mariboru s .	300 člani
skupno s	...	.1625	člani.
Odpadlo je samo društvo »Okrajnih in domenskih gozdarjev v Celju s 30 člani.
Članarina, se je plačevala v obče prav redno, tako da znaša zashmek samo relativno neznatno vsoto 2.031 Din.
Računski zaključek za leto 1925. dokazuje:
Na dohodkih Din 46.429.07; na izdatkih Din 44.9S5.52, tako da je znašal blag. ostanek Din 1443.55.
Računski zaključek za leto 1926 pa izkazuje: 'ir. dohodkih: Din 38.513.13, na izdatkih: Din 34.676.41, tako da znaša biag. ostanek Din 3836.72.
Čisto društveno premoženje je znašalo koncem leta 1926 Din 4132.72, in sicer znašajo aktiva Din 6132.72, pasiva. Dim 2000.—.
Provizorični proračun za leto 1927 se sestavlja z okroglo 3000 člani in z mesečno članarino po Din 1.50 za vsakega člana tako-le:
Dohodki	..... Din 52.867.—
Izdatki	..............»	52.200 
Prebitek Din	667.—
Dalmatinske, zagrebški Savez in naše glasilo.
V št. 34 in 35 »Našega Glasa« smo popisali Potek kongresa Glavnega Saveza, ki se je vršil v dneh 5. hi 6. decembra 1. 1. V »Vestniku« je pripomnjeno, da je poročevalec, ki smo ga poslali na kongres, opisal samo vtise $ kongresa in o niegov potek, to pa popolnoma objektivno. Do pa vsak poročevalec gleda s svojimi očmi, so dokazale tudi dnevne politične novine; časopisi so celo videli in slišali, da j e kot prvi pozdravil kongres — g. dr. Benkovič! .le vočigled nelnfor-Piiranosti večine slovenskih delegatov popolnoma pravilno, da nam pošilja bratski dalmatinski Savez tudi svoje mnenje o tem razkolu. Vsakdo ve za svoje. Niti ne mislimo, da bi sc vživeli v vlogo razsodnika — Poudarjamo ponovno, da ne piše tega O. Z.! — Pa tudi m oče mo, da bi se komu delala krivica po llaši zaslugi. Zato objavljamo pismo, ki smo ga Prejeli, brez strahu in brez stida tudi našim p. n. bralcem v informacijo. Dovoljena naj nam bode samo opazka, da nam gospodje ne smejo šteti le preveč v zlo, če povemo, da nismo ne zlobm, ne naivni, kadar si ne moremo tolmačiti ?est in kadar slišimo, pa vendar ne razumemo.
Pismo se glasi:
... Savez Javnih Namještenika u Zagrebu zatra-Zl<) ie još 1925 godine na kongresu v Ljubljani, u'\ bude primljen u glavni Savez, pa stoga nije lst>na, da mu se žurilo na vrat i na nos, bez °d obren ja skupštine i nenadano, baš prigodom zagrebačkog kongresa, da bude učlanjen u Q1 av-nom Savezu.
Glavni je Savez obećao tek u septembru 1926 kotline, da će Savez Javnih namještenika u Za-^u učlaniti, ali pod- uvjetom, da se odcjepe samoupravni i ostali nedržavni činovnici, članovi ^avtza u Zagrebu. Ove je isti i odvojio, te je itovno zatražio prijem u Glavni Savez samo
državne namještenike. Glavni Savez opet ih Pr. 1>r‘ma’ već ton javlja, da će se to pitanje ras-ravijptj nakom odobrenja novih pravila na kon-sta5!1’ (>,n' su 11 b)žili žalbu, koju su u prepisu do-tr J™ 1 Zvezi drž. namešč. u Ljubljani, a kojom Pr v|C t*‘1 se ° njihovom prijemu ima odlučiti prije o aza na dnevni red kongresa.
,n " araievski i dalmatinski savez Javili su pis-nj ‘° nDje kongresa Savezu u Zagrebu da je, dru*>Va Žalha PPfavdana, te da se 1 oni istoj pri-Gsim toga pišući je Savez pismom 15. n | .n' ra 1926 godine Br. 68/26 zamolio i Zvezu v«,,!	sja podupre prijem zagrebačkog sa-
za u Glavni savez.
Doslijedno tomu predsednik dalmatinskog saveza prvog dana kongresa još prije podne zatražio je, da Zagrebački Savez bude učlanjen u Glavnom savezu, a predsednik Glavnog Saveza obećao je, uz odobrenje kongresa, da će se to pitanje raspravljati poslije podne istog dana, prije prelaza na dnevni red kongresa. 'Poslije podne dočim prošao je na dnevni red, a na proteste Predsednika Katunarića nije se osvrnuo, čak nije iiteo dati riječ nijednom dalmatinskom delegatu, pa su ovi u znak protesta napustili kongres. Taj korak opravdali su istog dana u zagrebačkim novinama.
U gornjem smislu imao bi se ispraviti izvještaj glavnoga Saveza. Nikako se ovaj važni morn ona t kongresa ne smije mimoići. Preko njega prošao je i sam predsednik Glavnog Saveza g. Dr. J ova nov ć u svom izvještaju u beogradskoj novini »Vreme«, pa dok možemo naslućivati razlog te šutnje sa strane g. Dr. Jovanoviča, nikako ne svačamo zašto je izvjestitelj Našega Glasa to propustio. Ovaj i zveš tava samo, da je došlo do prepiranja izmedju gosp. Jovanoviča i Katuna-rića, a da Slovenci ucznaiu zašto. Da nije ovo zlobno rekli bi smo da je naivno. iMi možemo predpostaviti, da Slovenci ne poznavaju srpsko-hrvatski, čak da im nije — po dužnosti — uprava Zveze saopćila goriopisani spor izmedju Saveza i Javnih Namještenika i Glavnog Saveza, alt smo uvjereni, da je predsednik g. Lilleg u stvari bio podpuno upućen, dapače i on je podupro predlog Katunarića, za prijem Zagrebačkog Saveza u Glavni Savez.
Danas pak Taj List u članku »Glavni Savez in mi« zastupa mišljenje, da predsednik glavnog saveza g. Dr. Jovanovič postupao je ispravno u sporu zagrebačkog Gl. Saveza i čudi se zašto su se dalmatinski delegati toliko zauzeli za Savez Javnih Namešenika u Zagrebu ili ikako Taj List voli ga nazvati »Benkovičeva Skupina«.
Čovjek, kojemu pred očima lebdi samo interes organizacije solidarnosti i rada, koji se ne boji nijedne pretnje, pa ma skoje strane dolazile i kakve god bile, vedra čela, da vrši samo svoju člansku dužnost i da zastupa na hiljade svojih kolega, koji u bijedi čekaju spas od njihovih odabranih delegata, čisto se pamet budi, kad čita takova i slična prebacivanja i netačnosti. Budite uvjereni Vi takovim radom nećete nikada izliječiti rane, one su još veoma duboke i trebaju mnogo i mnogo njege, ali od drugih ljudi i drugim iskrenijim načinom. Znajte, da organizacije ni jesu ni Lilleg, Benkovič ni Katun ari ć itd. jer su to samo ljudi — prolaznici, koji dok vrše pred-sedničku dužnost uživaju povjerenje članova organizacije, inače odlaze.
Mi imamo dosta vlastitog ponosa, pa ne dozvoljavamo, da nitko omalovažava naše predloge. da nam se uskraćuje riječ itd., dočim smo na žalost, mnogo i mnogo toga na kongresu vidjeli kako delegati gutaju neznamo dali iz straha ali kojeg drugog razloga?
Palo je na kongresu par vrlo umjesnih predloga, ali prcdsedatcl nije ih hteo staviti na glasovanje, pa ne samo, da nije odnosni predlagatelj od toga pravio pitanje, on je čak poslije odobravao protivan predlog ili je šutio. To znači sam sebi pljuvati u lice ili u najmanju ruku sjediti na dvije stolice.
Sarajevski delegati, koji su se pismeno pridružili žalbi zagrebačkog Saveza, tak odi er nijesu na kongresu vidno poduprli naš predlog moguće stoga što njihov predsednik nije bilo prisutan, pa ni njima nije uprava -ništa priopćila o spora izmedju zagrebačkog i Glavnog Saveza.
Ovo je opet jedan propust uprave, pa moramo bolno konita ti trati, da je rad pokrajinskih saveza vrlo -površan i manjkav. Da se više radi u općem činovničkom interesu da se sve naše stvari uzimaju sa više volje i mara, a manje pazi na lične interese i položaje, danas bi smo mi bili kud i kamo volje situirani, pa i ovo godšnj-i rezultat kongresa nebi bio negativan! Nebi se bilo dogodilo, da kongres svrši bez jedne rezolucije, bez zapisnika, bez ustanovljenja glasova prisutnih delegata, a sa puno -parade, banketa i zabava itd. itd.
U članku »Letošnja Skupščina Gi. Sav za« i baš na vršetku treće i početkom četvrte stranice Našega Glasa izvještaj je opet iskrivljen, pa molimo da se ovako ispravi:
Pri svršetku prvoga dana kongresa došao je predsednik i tajnik dalmatinskoga Saveza u ve-stibulu sabornice, da se zahvali domačin-u zagrebačke udruge činovnika g. Dr. Brata niču za lju-
bezni prijem. Zamolili su da se ovoga pozove iz dvorane i- došavši zahvalili su mu se najsrdačnije med ju tim dočulo se, da su ovi u vestibulu, gdje je došlo više delegata iz dvorane pozvati ovu dvojicu da se povrate. Pošto su nekoji kategorično tvrdili, da je g. iLilleg postavio ponovno pitanje o -prijemu zagrebačkog Saveza, što je ovaj i potvrdio, te da je predsedatelj čak i na to pristao, ušli su g. Ka tun ari ć sa još dvojicom dalmatinskih delegata u dvoranu. Kasnije su se uvjerili, da sve to ne odgovara istini, a da će pitanje prijema zagreb. Saveza doći na red tek na ■ »eventualijama« tako, da sutradan nijesu više prisustvovali kongresu, a kad je pri eventuatija-ma predsedatelj potaknuo to pitanje svi su se dalmatinski delegati pvratili u dvoranu i o stvari raspravljali, ali opet sa negativnim rezultatom. Ovdje je važno naglasiti jedn-u činjenicu, koju je Naš Glas hotimično ili neotimično izostavio. Kad je predsedatelj stavio na red pitanje o prijemu zagrebačkog saveza, predsednik g. -Lilleg u ime slovenske organizacije postavio je predlog, da se zagrebački savez primi u sklop Glavnog Saveza. Na primjedbu predsedateija g. Dr. Jovanoviča da treba skupština zagrebačkog saveza da odluči o tom -prijemu, g. Li-leg odgovorio je da je sjegu-rno da je to-skupština već predložila i odobrila i da on ostaje pri svom predlogu.
Smiješna bi bila, -da nije žalosna tvrdnja Našega -Lista, da je skupština odobrila stanovište predsedatelj-a da zagreb. savez ne bude primljen u Glavnom Savezu. Nit* je predsedatelj to pitanje stavio na glasovanje, niti se je glasovalo. On je jedino pitao, da li se kongres slaže time, a nekoliko ih je vikalo »takole« i pleskalo rukama, dok je većina šutila. Slijep -bi trebalo biti pored oba oka, a potpuno gluh, da netko može drugačije to tvrditi.
________________________(Dalje prihodnjič)
Upokojenci.
Iz članka v Našem glasu št. 33, ki ima nadpis: »A tako!« je razvidno, da državne nameščence zato tako hudo mrcvarijo in stiskajo, ker niso državotvorni.
To menda velja tudi za upokojence, ker bi jim sicer dali kar jim gre, posebno storo-upokojencem.
Jaz pravim, in z mano gotovo soglašajo vsi ostali, da smo še preveč državotvorni, ker bi sicer šli tisto pot, h kateri nas hoče večina merodajnih činiteljev, po največ poli-tiki-demagogi, prisiliti, da bi namreč bili korumpirani, da bi si tako omogočili boljši obstoj življenja.
Nimamo nič zoper državo, ki jo ljubimo, pač pa sovražimo tiste činitelje in jih preziramo, ki poznajo samo sebe in svoje potrebe, a druge zaslužene državljane pustijo v neznosni bodi. To niso državo tvorci, temveč državni grobo-kopi.
Država je kakor velik stroj, katere gonilna moč so drž. nameščenci. Vsak stroj pa rabi dovolj mazila, sicer je kmalu defekt.
Vedite pa gospoda, ki -nam kruha rte pri-viščite, da sila rodi sito in odpor in pomislite, kako se je že marsikatero nasilje maščevalo. Kako je na pr. bivša ruska diplomacija kla-verno končala s svojim pritiskom in preganjanjem!
Ali mar mislite, da smo slepi in da ne vidimo, v kakšnem razkošju živijo tisti, ki jim je prilika dana, da na račun drugih žanjejo in vživajo?!
Ako so med nami »nevredni«, iztrebite jih, pa pravično ne pa strankarsko; drugim zaslužnim pa pustite živeti, pa ne bomo samo državotvorni ampak bomo tudi vas, ki krmarite, spoštovali.
Ivan Robinšek, drž. upok.
10 zapovedi našim članom.
1.	Govori slabo o svojem društvu ob vsaki priliki, ki se tl nudi!
2.	Zažugaj vedno z izstopom iz društva, ako ti kaj ne ugaja!
3.	Pripoveduj vsakemu natančno,, da z delovanjem društva nisi zadovoljen. Pojasni vsakemu nečlanu, kako bi moralo biti, samot pri društvenih sejah tega ne povej 1
4.	Če si se s kakim društvenikom skregaj, tedaj naj nosi krivdo društvo!
5.	Ne govori nikoli dobrega o odborniku, ki ti skuša pomagati, temveč le povej, da to delajo le zgolj iz častihlepnosti in v lastni prid! Nikar pa ne napravi koraka v korist društva, da se ti ne bo moglo ravno isto očitati!
6.	Po možnosti se izogibaj društvenih sej in shodov, pa tembolj vpij, če se sklepa o zadevah, ki ti niso všeč!
7.	Ne plačuj članarine!
8.	Če si pametnejši kot drugi, pazi na vsak pogrešek funkcijonarjev ter jih pošteno obdelaj. S tvojo boljšo pametjo čakaj!
9.	Ne pozabi nikdar iz .»principijelnoga stališča- nasprotovati, Itajti to je največja naslada v društvenem delovanju; brez tebe bi vse zaspalo !
10.	Če slučajno pogodejo tebi prav, tedaj nasprotuj, kajti drugače ne bi bil ti tisti, ki vse bolje ve!
Kdor ne olačuje naročnine, je brezvestnež, ki bo dajel odgovor za svoj dog!
Vestnik.
Tudi »Činovnički Glasn'k se namerava preobraziti, tako javlja Glavni Savez v svoji okrož-riici z dne 26. decembra 1. 1. Paziva na naročnino
in prosi prispevkov tudi v slovenščini, ki pa morajo biti spisani s strojem. Dolžnost vsake organizacije je, da naroči vsaj po en izvod tega centralnega glasila. Pravilno pa je, kar naglaša okrdžnica naše »Zveze«, da organizacije ob propagandi za to glasilo ne smejo puščati iz vida moralnih in ma-terijahiih interesov našega strokovnnga in stanovskega tiska. Mi mislimo tu na »Naš Glas«,
Glavni Savez kaže, da namerava pričeti z resnim delom. Z okrožnico z dne 26. decembra 1926 poziva vse Zveze naj se organizirajo po enotnem statutu. Za vzor statuta navaja pravila, ki jih je pravkar osvojila Zveza drž. uradnikov za Slovenijo. Ker pa hoče Glavni Savez vedeti, koliko armade ima za seboj in kakšna armada je to, zahteva od vseh Zvez, da mu sporoče: koliko članov ima vsaka Zveza; imeti hoče tudi imenik vseh članov; zahteva pa tudi kratek historijat vseh včlanjenih organizacj. Zanimivo je tud/j vprašanje, koliko je še vseh neorganizirani nameščencev. Naša Zvenza je poslala v tem zmislu na vse organizacije okrožnico, v kateri zahteva od organizacij vse te podatke, da jih v določenem terminu pošlje Glavnemu Savezu. Pričakujemo, da se bodo vse organizacije temu pozivu jd:vale ločno n o pravem času. Vseka ko so li statistični podatki prva podlaga za nadaljne temeljito in smotreno- delovanje centrale, ki mora najprej zbrati vse niti v svoji roki, da jih preizkusi na vsak migljaj po kvaliteti in po reagiranju.
Poslovilnica. S 1. januarjem je stopil v pokoj g. M. Kostanjevce, dvorni svetnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Koalirana društva finančnih uradnikov so priredila 15. jan. njemu
v čast poslovilni večer v LjuhUanskem dvoru. Kako spoštovan, čislan in priljubljen je bil g. dvorni svetnik Kostanjevec med svojim uradništvom, jc pokazala impozantna udeležba uradnlštva iz vseh panog finančne uprave. V prisrčnih govorih so sc od slavljenca poslavljali -zastopniki vseh strok; poudarjala se je osobito njegova stanovska zavest, poštenost, odkritosrčnost in dobrohotnost. Tudi mi se pridružujemo izrečenim napitnicam ter kličemo: Bog Vam nakloni v težko zasluženem pokoju obilo mirnih in srečnih dni! Naj zlati več« Vašega življenja sladka zavest, da je uj na vsej poti od jutranje do večerne zarje najmanjše pege, ki bi Vam utegnila zatemnita pogled in otežiti plemenito srce!
ORIGINALNE barve, matrice (kože) voščeni papir za Gestetner Cyklostil, specijalni papir za razmnoževanje, se dobi vedno in najceneje pri
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenluirgova ulica 6.	Telefon 980.
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode nainovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mlhaj-lova ulica 4.
C J	Vam nudi ffiai$olidnei$i vir nakupa perila, opreme nevest,
Sm n^sBiioeiBiy	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.]
fÜMblia&ia	Predtiskarija modernih ročnih del.
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne pošte.
Telefon Int. 438.
Priporoča se ceni. občinstvu špecerijska trgovina
m, Jmiitcv na šl. 1.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Milil
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec nas!. K. Soss
Ljubjana, Mestni trg 18. 19.
Ljubljana, Pred škofijo št. 14
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne cene.
!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□!:
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko I	Telefon 913	Na malol
Ivan Jelačin, liiim

Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
Solidna in točna postrežba.
se**
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata raznovrstno jesensko In zimsko blago. — Vedno v zalogi perje, pub In žima za blazine od najcenejše do najflneJSe vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
Razširjajte
Jaš Glas“!
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
!• TRPIN, Maribor
Glavni trg štev. IZ.
Oež^kG
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Najnižje cene! Solidna in točna poitrežk
Popraolla, preobleke.
Najboljši
šivalni stroji in kolesa znamk
liritzflür in Mlfl
ter švicaiski pic-tilni stroji .Ihikd za rodbino, obrt in industrijo
JoSa Pčteliota
Ljubljana
«in Pittomui ■»•aaA' Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garantu»
Delavnica sa popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na m**
priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolontjalnega blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje najfinejše in najtrpež-
Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi!
Državni uslužbenci, Kipite v
svoji zadrugi!
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.