G zdarski inštih1t Slovenije V dvorani Gozdarskega inštituta je v četrtek, 23. novembra, potekalo znanstveno posvetovanje z naslo- vom Vpliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa in kakovost lesa. Posvetovanje je organiziral Gozdar- ski inštitut v sodelovanju z Zvezo gozdarskih društev Slovenije. Predstavljenih je bilo devet referatov in en koreferat. Kljub dobri udeležbi na posvetu (okoli 90 sodelujočih) je bila udeležba še vseeno nekotiko pomanjkljiva, saj so sodelovali predvsem predstavniki gozdarstva. Zavod za tehnično izobraževanje je med 15. in 17. novembrom organiziral strokovni posvet Varstvo zraka v Sloveniji. Posvet je bil namenjen vsem, ki delajo na Stališča in odmevi Divji petelin - ali ga bo povozil Čas? Magister Čas težko sprejema drugačna razmišlja- l~a od svojih, četudi so argumentirana (GV 5-6/2000). Še huje je, če tako razmišljajo gozdaiji, ki niso novi, ampak se jih nekaj že leta ukvarja s podobno tematiko. Tone Kladnik je diplomiral na temo proučevanja eko- logije divjega petelina in redno spremUa dogajanje v svojem okolju, Mirko Perušek je priznan in uveljav- ljen ornitolog s podobnimi nočnimi navadami (veliko neprespan ih noči za proučevanje ptic) in celodnevnimi iskanji slaivnosti ptičjega življenja, Darij Krajčič pa ue mara nelogičnih zaključkov. Kratek opis babi tatov, primernih za divjega petelina, je bil potreben, ker smo z njim želeli opozoriti na neka- tere napačne zakUučke o vzrokih upadanja populacij v nižjih nadmorskih višinah. Pri tem se moramo odločiti, ali petelina sploh_ želimo imeti ali ne. In če se zanj odločimo, so potrebni ukrepi. Ponovno poudarjamo, da petelina tam ne bo, če zanj s sekiro, puško in drugimi ukrepi nič ne naredimo. Pri strokovnil1 razpravah moramo jasno vedeti, o čem se pogovarjamo, in si prizadevati, da ima ista beseda vedno enak pomen. Tako intenzivno gozdarstvo (na začetku članka GV 5-6/2000) in ekstenzivno goz- darstvo (na koncu članka) ne moreta biti hkrati vzroka za upadanje populacij divjega petelina, saj imata nas- proten pomen (anton ima). Kje mag. Čas vidi, da zagovarjamo goloseke, nam ni zr.ano. Kolegi, ki nas· poznajo, vedo, za kaj se zav- 414 področju varstva okolja in urejanja prostora na lokalni in državni ravni. Na posvetu je sodeloval tudi Goz- darski inštitut (dr. Simončič, Mavsar) s predstavitvijo monitoringa zdravstvenega stanja gozdov in razvoja zdravstvenega stanja gozdov v preteklem desetletju. Oktobra se je Gozdarski inštitut okrepil na področju kadrov, saj smo dobili kar dva nova doktorja znanosti, in sicer dr. Po lono Kalan in dr. Lada Kutnaija. V galeriji Gozdarskega inštituta pa bo do 15. decembra na ogled trelja klubska razstava Fotokluba AT-Canon. Vabljeni~ Robert Mavsar zemamo, Času pa naj bo to uganka. Strinjamo se, da so za divjega petelina primerni vrzelasti sekundarni iglasti gozdovi. Vedeti pa moramo, da so ti večinoma antropogenega porekla. Nastali so s sekiro in večinoma s sadnjo smreke (kako umazano in zastarelo), in ne kot naravi prepuščeni gozdovi. Zato ne moremo govoriti o naravni starostni strukturi tega gozda. Tudi druge vrzel aste sestoje z jasam1 jagodiče­ vja, ki so primerni za divjega petelina, je, razen v bojni coni, oblikoval človek. Pa to ne zaradi petelina, ampak zaradi lastnega prežive~a. Res paje, daje tehjas zlasti zaradi naraščanja lesnih zalog vse manj. Pri vplivu gozdnih cest na razvoj populacij divjega petelina iz Časovega članka ne moremo natančno raz- brati, ali so te za petelina dobre ali ne. Ve1jetno bosta Zavod za gozdove Slovenije ali Lovska zveza Slove- nije ponovno dobila obširen obrazec, nov opazovalni list. Negativni vpliv vsakoletnega poseganja v gozd zaradi večje odprtosti gozdov z gozdnimi cestami je prej posledica napačnega načrtovanja in izvajanja goz- dnih del kot pa izgradnje cest. Tudi zagovarjanje žičnega spravila, ki naj bi bil boljši za petelina, po našem mnenju ni pravilno. V Dinaridih, kjer so subpopulacije divjega petelina naj- bolj ogrožene, tovrstno spravilo v okolici rastišč div- jega petelina sploh ni primerno (večinoma manjši nakloni, že zgrajeno omrežje cest in vlak ipd.). Zagovarjanje naravnih parkov med 1.400 m n. v. in GozdV 58 (2000) 9 zgomjo gozdno mejo po našem mnenju ni praviloo. (Kakšni naravni parki? Zakonodc!ia opredeljuje kra- jinski, regijski, narodni park.) Gorski gozd se v veliki meri sam strukturira v primeren habitat za petelina, ker je po strukturi podoben tajgi (optimalni area] divjega petelina), zato je zanj potrebno samo prilagojeno načr­ tovanje in gospodarjenje po načehl dinamične traj- nosti življenjskih prostorov. Seveda se moramo p1i tem zavedati, da mnogim ljudem ta gorski gozd pomeni t11cli vir preživetja. Za rastišča divjih petelinov pod to mejo, kjer števil- čnost populacije veliko hitreje upada, avtor ne podaja pravih rešitev (borovnice je malo, kjer pa je, pa prak- tično ne rodi, malo je tudi mravljišč idr.). Seveda ne, ker so povezane z delom in sekiro, ki sta najbrž preumazani kategoriji. Pri tem pa je potrebno raziskovati tudi na terenu, razmišljati, vložiti precej truda~ in ne le vrteti zmeraj is tovrstne številke, kij ib je zbirala cela vojska različno usposobljenih ljudi. Tudi ugotavljanje trenda številčnosti populacije na podlagi podatkov popisov na rastiščih v dveh zapore- dnih letih se nam ne zdi korektno. Pri tem gre lahko tudi za običajna rnedletna nihanja populacije ali za napako popisa, nesmiselno pa je pozitiven trend na osnovi dveh štetij v dveh zaporednih letih pripisati izboljšanju stanja še primemih habitatskih razmer. Ve1jetno smo naravo- varstveno zavedni gozdarji in lovci na Slovenskem p1ijel.i stvar v roke in v enem letu izboUšali stanje. Le v Dinari de glas mag. Časa ni prispel, saj se s temi rastišči pod 1.400 m n. v. ne splača preveč ukvarjati. Negativni vpliv na populacije divjega petelina naj bi se povečal "zaradi ekstenzivnega (brezobzimega) gospodarjenja v gozdu v času petja in gnezdenja spo- mladi (za 18,6 %)".Tu verjetno niso vključene motnje s strani popisovalcev na vseh 592 rastiščih v Sloveniji v najbolj občutljivem obdobju, kar je za tako ogro- ženo vrsto, kot je divji petelin, zelo pomembno. Izdaja "postelj" oziroma "spalnic" petelinu gotovo ne koristi. Vendar namen posvečuje sredstvo. Pomembno je, da številke prihajajo, divji petelin pa žal odhaja, najbolj viden krivec paje po Časovem mnenju gozdar s sekiro, za katerim ostanejo panj i. Vnaprejšnje omalovaževanje avstrijskih izkušenj in raziskav s psihološkimi projekcUami ni niti etično niti objektivno in je za ktitičnega raziskovalca nedopustno. Velik del življenjskih prostorov vseh štirih vrst gozdnih kur je prekinjen z državno mejo in s tem tudi z različ­ nim sistemom gospodarjenja z gozdom in divjadjo. Zato je skupna obravnava še toliko bolj pomembna. Pri opredeljevanju vloge gozdarja v dmžbi se zas- tavlja vprašanje, zakaj so se v človeški zgodovini sploh GozdV 58 (2000} 9 Sa pojavili gozda1ji. Iz potrebe, da bi dognali in poka- zali, KAKO trajnostno GOSPODARJTI Z narav- nim virom, GOZDOM. Samo za konzervatorsko delo, značilno za parke, gozdarja ni treba. Te naloge, kijihje bistveno manj, lahko opravlja npr, tudi biolog, geograf, amaterski ljubitelj narave ... , ki o gozdu ve malo ali nič . Gozdarska stroka in zlasti operativa bi se morali upreti takšnim konzervatorskim doktrinam. Da ne bo čas povozil kar gozdarske stroke, saj lahko po Časovem zavzemanju za naravne parke, ki naj bi pokrivali "le 1 ,5% površine Slovenije", pride nekdo drug s podobno logiko, ki bo ugotovil, da moramo iz konzervatorskih razlogov odpraviti kar celotno gozdarstvo kot gospo- darsko dejavnost, saj predstavlja manj kot 0,5% bruto domačega proizvoda. Takrat pa družba gozdarja ne bo več potrebovala. Prva naša replika na zgrešen pristop do proble- matike divjega petelina (GV 3/2000) je dala za rezul- tat prispevek mag. Časa v Strokovnih razpravah (GV 5-6/2000) z nekaterimi nepravilnimi p1istopi, zaključki in interpretacijami. Na najpomembnejše smo skušali opozoriti z namenom, da objektivneje osvetlimo pro- blematiko. S to repliko in s prvjm delom slovenskega pregovora "Človeku se pove enkrat ... '' zaključujemo razpravo. Darij Krajčič, Tone Kladnik, Mirko Perušek Divji petelin včasih je tudi lastne iztrebke (foto: To!le Kladnik) 415