NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. — Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. avgusta 1910. C. Kr. poštne hran. št. 6l84ti Kr. ojrsKe „ „ „ 15.648 Vsehitia : Drugi avstrijski kmetijski zadružni shod. Zavarovanje goved. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled, Gospodarske drobtine. Razglasi. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Drugi avstrijski kmetijski zadružni shod. O tej, za razvoj kmetijskega zadružništva važni prireditvi smo v našem listu že parkrat, poročali. Shod bi se imel vršiti že spomlad, toda se je zaradi raznih zaprek moral preložiti na jesen. Shod sklicuje zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju na dan 14. iu Ih. septembra. Dan poprej se vrši konferenca revizorjev. Natančen vspored je pa tak-le: Torek, 13. septembra, oh 10. uri dopoldne: Konferenca revizorjev v sejni dvorani c. kr. kmetijske družbe nižjeavstrijske, Dunaj L, Schaiitiergasse (>. Popoldne istega dne nadaljevanje konference po dogovoru. Ob 9. uri zvečer: Sestanek došlih udeležencev zadružnega shoda in pozdrav istih v nižjeavstrijski vzorni kleti v mednarodni lovski razstavi v c. kr. Fratru. Sreda, 14. septembra, ob 9. uri dopoldne : Otvoritev I. glavnega zborovanja zadružnega shoda, začetek posvetovanj o posameznih referatih v zboroval ni dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora, Dunaj I., Herrengasse 13. Med opoldanskim odmorom se zberejo vsi udeleženci zadružnega shoda pri Raiffeisenovim spomeniku, I., Wallner-strasse H, kjer bodo skupno fotografirani. Ob pol 2. uri popoldne: Skupni obed v restavraciji c. kr. ljudskega vrta (K. k. Volks-garten); popoldne po obedu nadaljevanje dopoldanskih posvetovanj. — Ob 10. zvečer: Ogledovanje nižjeavstrijske mlekarne, XX., Hocbstädtplatz 5. >• Četrtek, 15. septembra, ob 9. uri dopoldne: TI. glavno zborovanje zadružnega shoda, nadaljevanje posvetovanj. Ob 3. uri popoldne skupni slavnostni obed udeležencev in gostov v restavraciji c. kr. ljudskega vrta. (Kakor prejšnji dan.) Petek, 16. septembra: Poset in ogledovanje zadružnega skladišča v Tulnu, potem izlet na Golovec (Kahlenberg) in v Klosterneuburg. Sobota, 17. septembra: eventualni na-daljni izleti, ki se bodo še pravočasno naznanili. Dnevni red zadružnega shoda (s pridržkom morebitnih sprememb) je sledeči: A. V torek, 13. septembra je konferenca revizorjev. 13. V sredo in četrtek se bode razpravljalo o sledečih točkah: 1. Pregled stanja kmetijskega zadružništva v Avstriji. (Poroča generalni predsednik splošne zveze na Dunaju, dr. Pavel baron Störck.) 2. Pomanjkanje delavcev v kmetijstvu. (Poroča ravnatelj osrednje češke zadružne zveze, Jan Sedläk iz Prage) 3. Gojitev dobrodelnosti in čuta domačnosti v kmetijskem zadružništvu. (Poroča namestnik ravnatelja nemške moravske zadružne zveze, Ferdinand König iz Brna.) 4. Ukrepi in sredstva zoper razkosavanje posestev in pospeševanje naseljevanja s posredovanjem in pomočjo kmetijskih zadrug. (Poroča državni poslanec in načelnik nižjeavstrijske zadružne centralne blagajne na Dunaju. Matej Bauchinger.) 5. Naloge kmetijskih zadrug z ozirom na razdolževanje kmetijskih posestev. (Poroča generalni predsednik dr. Pavel baron Störck z Dunaja.) G. Kmetijsko zadružništvo in draginja živil. (Poroča nižjeavstrijski deželni višji računski svetovalec Jos. Faschingbauer z Dunaja.) 7. Kritični pojavi v zadružništvu. (Poroča Gustav Schlauer, ravnatelj nemške zadružne zveze v Bielitz-u v Sleziji.) 8. Generalne (splošne) in samopomožne revizije. (Poroča inspekcijski svetovalec nižje-avstrijskega deželnega odbora Ludo vik Liebmayer z Dunaja.) ‘J. Ü odškodovanju zadružnih funkcijo-narjev pri liaitfeisen-ovkah. (Poroča gornje-avstrijski deželni nadsvetovaleo Viktor Kerbler iz Linea.) 10. Vprašanje oddaje, oziroma zalaganja vojaštva s kmetijskimi pridelki. (Poroča nadzornik skladišča nemške zadružne zveze I. Warburg iz Prage.) 11. Pot do zdrave žitne politike. Potreba ustvarjenja kreditnega zakona za za- družna skladišča. (Poroča državni poslanec dr. Karl Holy iz Prage.) 12. O deželnih električnih centralah. (Poroča deželni poslanec Jan Kotlant iz Prage.) 13. O delovanju in poslovanju nadzorstev pri zadrugah. (Poroča nadrevizor ljubljanske Zadružne zveze, V. Pušenjak iz Maribora.) Stvari, o katerih se bo razpravljalo, so torej raznovistne in za razvoj in napredovanje zadružnega gibanja velikega pomena. Udeležiti se smejo zadružnega shoda ne le samo udje Splošne zveze, nadalje posameznih zvez in zastopniki vseh pri zvezah včlanjenih zadrug, ampak imajo pristop tudi vse druge zadružne zveze, ki nosijo značaj kmetijskega zadružništva, potem pa tudi posamezne zadruge in druge kmetijske korporacije v Avstriji, četudi niso član Splošne zveze na Dunaju, — slednje po svojih odposlancih, — slednjič se smejo udeležiti tudi vabljeni gosti. Zadruge, zveze in druge korporacije, ki se nameravajo udeležiti po svojih odposlancih tega shoda, se prosijo, da naznanijo imena udeležnikov Splošni zvezi (Allgemeiner Verband landwirtschaftlicher Genossenschaften in Oesterreich, Wien I, Schauflergasse (i). Lahko jiji pa naznanijo tudi Zadružni Zvezi v Ljubljani, da jih sama dalje sporoči. Vstopnica za vsakega udeležnika znaša 12 kron; za to dobi dotičnik poseben znak zadružnega shoda, prejme vse tiskovine, ki bodo izšle ob tej priliki, in opravičuje do-tičnika tudi, da se udeleži skupnega kosila dne 14. septembra in slavnostnega obeda dne 15. septembra. Ob tej priliki bo mogoče ogledati razne zadružne naprave na Dunaju samem kakor tudi v dunajski okolici. Jako prilično bo tudi obiskati mednarodno lovsko razstavo, ki nudi mnogo zanimivosti. Udeležba bo gotovo velika in bodo na shodu častno zastopane vse avstrijske narodnosti. Zato bi bilo prav, da bi tudi Slovenci v obilnem številu pohiteli k tej pomembni prireditvi. Tiste zadruge, ki mislijo na shod poslati kakega zastopnika, prosimo še enkrat, naj to brž naznanijo Zadružni Zvezi v L j u b 1 j a n i. Zavarovanje goved. i. Načrt pravil kranjske deželne pozavarovalnice za goved. I. Splošne določbe. § 1. Pod imenom „Kranjska deželna pozavarovalnica za goved“ ustanovi deželni zbor vojvodine Kranjske zavod za izravnavo premij za krajevne zavarovalnice za goved v kranjski deželi. Pod imenom kraj. zavarovalnica se razume društvo, zadruga ali tudi posamezna oseba z gotovim številom govedi, ki se pri vstopu, v pozavarovanje podvrže določbam tega štatuta in specijalni pozavarovalni pogodbi. § 2. Pozavarovalnica je osrednji zavod krajevnih zavarovalnic za goved, ustanovljena v svrho izravnanja vsakoletnih premijskih potreb posamnih kraj. zavarovalnic s čemur se zagotovi redno poslovanje kraj. zavarovalnic tudi v letih ko nastopijo velike škode pri zavarovani živini, ne da bi l,ilo treba vsled tega pobirati naknadna naplačila na normalno premijo. § 3. Delovanje pozavarovalnice se razteza samo na kranjsko deželo, ni pa omejena na določen čas. § 4. K pozavarovalnici more pristopiti vsaka krajevna zavarovalnica in pa posamezne osebe. Pogoj za pristop so taka pravila in tako urejeno poslovanje kakoršno zahteva pozavarovalnica. Zlasti je potrebno, da je kraj. zavarovalnica od pristojne oblasti po- trjena. Posamezna oseba, ki je ostalno po-posestnik 20 in več glav goveje živine godne za pozavarovanje more pristopiti neposredno k pozavarovalnici, ako l°/o škode od po-zavarovane svote sam nosi potom samoza-varovanja. Kot posamezna oseba v svrho pozavarovanja se smatra zaključen gospodarski obrat. § 5. Kedaj kraj. zavarovalnica prične in kedaj. neha biti ud pozavarovalnice. Kraj. zavarovalnica (društvo, zadruga, posameznik) postane ud pozavarovalnice, ko je na pismeno priglasilo deželna pozavarovalnica to ponudbo sprejela in se pozavarovalna pogodba obojestransko podpisala. V slučaju, da se je sprejem v pozavarovanje odklonil, dopustna je pritožba na deželni odbor. § 6. Kedaj je mogoče k pozavarovalnici pristopiti? Pristop k pozavarovalnici je vsak čas mogoč. § 7. Kedaj je mogoč odstop od p o zav a r o v a nj a? Od pozavarovanja je mogoč odstop le koncem upravnega leta, ako se je odstop saj mesec dni poprej s priporočenim pismom napovedal. Z dnem izstopa se konto uda zaključi in računski saldo poravna tekom določene dobe. Izstopivši ud jamči za vse neporavnane terjatve svojega konta nasproti pozavarovalnici. § 8. I z k 1 j u č e n j e iz pozavarovalnice. Ako ud ne izpolnjuje dolžnosti, ki mu jih nalagajo pravila in pozavarovalna pogodba, ga pozavarovalnica sme takoj izključiti. Proti izključenju je dopustna pritožba na deželni odbor tekom 14 dni začenši z dnem ko je bilo obvestilo o izključitvi dostavljeno. Z dnem pravoveljavnega izključenja prenehajo vse pravice uda nasproti pozava- rovalnici, izvzemši eventualno imetje na svojem kontu; ud pa je vezan do dne pravo-krepne izključitve na vse dolžnosti, ki mu jih nalagajo pravila oziroma pozavarovalna pogodba. § 9. Pravice in dolžnosti udov. Udje imajo pravice in dolžnosti, ki jim jih dajejo ali nalagajo pozavarovalna pravila in pogodbene zaveze. § 10. Deu ar n a ‘sredstva pozavarovalnic e. Sredstva v dosego pozavaroval ničnih namenov so: «) doneski udov; L) ustanovna glavnica; c) prispevki javnih zakladov; d) rezervni zaklad. $ 11. Doneski udov. Doneski udov so: pozavarovalna premija. Pozavarovalna premija je določena na ^2 °/o ali 50 vinarjev za 100 kron poza varovane vrednosti. Pozavarovalna premija se plačuje v obrokih kakor bodo določale izvršilne naredbe in pozavarovalne pogodbe te pozavarovalnice vendar pa v vseh slučajih tako, da je pozavarovalnimi vplačana za vsako I. polletje do konec junija in za II. polletje do konec decembra § 12. Ustanovna glavnica. Kot garancijski in obratni zaklad, nakaže deželni zbor iz deželnih sredstev znesek 50.000 kron. Ta ustanovna glavnica se smatra kot brezobrestno, neodpovedljivo posojilo pozavarovalnici. Vračanje ustanovne glavnice dežele prične se tedaj, ko rezervni fond pozavarovalnice doseže svoto 10.000 K. Odplačevanje ustanovne glavnice se mora prekiniti ako rezervni zaklad in pa ostanek ustanovne glavnice ne presegata 60.000 K. § 13. Prispevki javnih zakladov. Dežela Kranjska kot utemeljiteljica pozavarovalnice založi ustanovni zaklad (§ 12), pokriva upravne stroške v toliko, da poskrbi potrebne prostore in plača nastavljence v pozavarovalni upravi. Morebitni drugi doneski iz deželnih sredstev in državni prispevki, ter prispevki iz drugih javnih zakladov se stekajo v pozavarovalnični rezervni zaklad. § 14. Rezervni zaklad. Pri pozavarovalnici se osnuje rezervni zaklad, ki služi kot garancijska in obratna glavnica (§ 12). Iz sredstev rezervnega zaklada se pokrivajo upravni stroški pozavarovalnice, v kolikor jih ne pokrije dežela (§ 13), in plačujejo predujmi krajevnim zavaroval nicam (§ 2). Vanj se stekajo: 1.) Po bilanci izkazani letni prebitek. 2) Prispevki izjavnih zakladov. § 15. Poraba denarnih sredstev pozavarovalnice. Dohodki iz pozavarovalne premije se zadevnim zavarovalnicam v celoti v dobro vpišejo. Predujmi krajevnim zavarovalnicam in eventualni od dežele nepokriti upravni stroški pozavarovalnice se vzamejo iz sredstev rezervnega zaklada in če je ta izčrpan iz sredstev ustanovnega zaklada. § 16. Kedaj se pozavarovalna premija zviša? Ako se po triletni pozavarovalni dobi posamne kraj. zavarovalnice izkaže, da je normalna meja škod višja kakor 1 ^2 (,/o od pozavarovane svote, zviša pozavarovalnica z dovoljenjem dež. odbora pričetkom novega upravnega leta pozavarovalno premijo na tak postavek, ki povprečni lastni škodi pri posamnih kraj. zavarovalnicah odgovarja. To zvišanje pozavarovalne premije velja za vnaprej in se poldrugi mesec pričetkom novega upravnega leta prizadetim krajevnim zavarovalnicam pismeno naznani. Po preteku nadaljnih treh let pozavarovalnega razmerja se po potrebi visokost pozavarovalne premije na novo uredi. Eventualno znižanje se izvrši le do sedaj veljavne postavke 1 ‘/2 °/o. 267 § 17. Kako se pozavarovalna premija v računi. Vsaka kraj. zavarovalnica (društvo, zadruga ali posamnik) dobi svoj konto. Vsa vplačila na pozavarovalnim se vpišejo v dobro, vsa izplačila v breme. Dolgovi ali terjatve dotičnega konta se ne obrestujejo. Koncem triletnega pozavarovanja se konto sklene za triletno dobo. Saldo dotičnega konta se prenese v novo triletno obračunsko dobo. Ako ta saldo izkaže prebitek za prošlo triletno dobo, tedaj ta svota velja kot odplačilo na premiji za prihodnje leto. Za znesek izkazanega prebitka plača dotična kraj. zavarovalnica na pozavarovalnim manj, o čemur se dotična kraj. zavarovalnica obvesti. Izkaže pa konto obremenitveni saldo, tedaj je pa odvisno od visokosti te obremenitve, ali in za koliko se pozavarovalna premija zviša (§ 16). g 17a. Obračun pri izstopu. Izstopi kraj. zavarovalnica iz pozavarovalnice, tedaj se napravi obračun. Izkaže konto prebitek, izplača pozavarovalnica dotično svoto, ako pa ima pozavarovalnica nasproti konto zadevne kraj. zavarovalnice terjatve, pa je kraj. zavarovalnica obvezana to terjatev plačati pozavarovalnici tekom treh mescev po izvršenem pravokrepnem izstopu. Ako terjatev tekom treh mescev ni poravnava, se ista sodnim potom izterja in se računi od neplačane svote 4°/o letnih obrestij, števši od dne ko je potekla trimesečna čakalna doba. 11. Poslovanje. g 18. Odškodovanje. Pozavarovalnica prevzame odškodovanje, ako nastale škode kraj. zavarovalnice presegajo 1 °/0 zavarovane vrednosti tedaj pa popolnoma, tudi če se izkažejo škode nad 1 ’/a °l0 pozavaro-vane vrednosti. g 1!). Določitev škode. Škodo cenijo člani (kraj. zadruge, društvo) v zmislu določb svojih pravil, pozavarovalne pogodbe in posebnih navodil pozavarovalnice. O škodah se obvešča za vsak posamezen slučaj pozavarovalnica takoj, ko se je cenitev izvršila na podlagi določenih for-mularov. Pozavarovalnica se po potrebi primernim potom prepriča, ali je škoda prav cenjena in odškodnina pravilno določena. § 20. Nadzorna pravica pozavarovalnice. Pozavarovalnica je opravičena zahtevati pojasnila od krajevne zavarovalnice glede poslovanja, istotako po iastnem odposlancu se prepričati o poslovanju, se sej, občnih zborov ali drugih zborovanj udeleževati. Glasovalne pravice pa odposlanec pozavarovalnice nima. g 21. Poslovanje krajevne zavarovalnice. Dlani (kraj. zavarovalnice, društvo itd.) so, v kolikor pozavarovalno razmerje dopušča, glede uprave samostojni, vendar je vsaka prememba pravil pozava-rovalnici v odobrenje predložiti. § 22. Kako se pokrivajo odškodnine. Sredstva pozavarovalnice za plačevanje odškodnine so najprej premije dotične krajevne zavarovalnice. Ako te ne zadoščajo, se izplačajo odškodnine iz rezervnega zaklada in ako tega ni pa iz ustanovnega zaklada, kot brezobresten predujem dotični kraj. zavarovalnici. (g§ 15 in 17.) § 23. Upravno leto. Upravno leto je koledarsko. g 24. Knjigovodstvo. Knjigovodstvo je pod neposrednim nadzorstvom vodstva pozavarovalnice. Deželni odbor pa je kontrolna oblast, ki za revizijo knjig, računov, blagajne in splošnega poslovanja od slučaja do slučaja in po potrebi poveri s tem delom posebnega deželnega uradnika ali kakega drugega veščaka. g 25. Nalaganje gotovine. Nalaganje pozavarovalničnega denarja se vrši po naročilu deželnega odbora v zmislu § 30. ministerjalne naredbe z dne 5. marca 1896. drž. zak. št. 31. § 26. Pozavarovalnična obvestila. Pozavarovalnična obvestila občnega značaja so obvezna, ako se objavijo v glasilu, katero določi deželni odbor in se o tem uradnem glasilu kraj. zavarovalnice primerno obveščene. § 27. P o r a v n a v a prepirov. Prepiri, ki nastanejo v pozavarovalnih zadrugah med udi in pozavarovalnico se poravnajo v razsodiščih. Razsodišče obstoji iz treh članov. Enega voli dotični ud (kraj zav., društvo, posamna oseba) izmed članov kake druge kraj. zavarovalnice, drugega člana razsodišča imenuje zavarovalnica. Ta dva razsodnika izbereta tretjega kot načelnika. Ako se ne moreta glede načelnika zediniti tekom 8 dni imenuje na predlog pozavarovalnice razso-nika-načelnika deželni odbor. Proti izreku razsodišča ni pritožbe. III. Določbe o upravi. § 28. Vodstvo pozavarovalnice. Zavod upravlja in vodi deželni zbor po svojem organu deželnemu odboru oziroma vodstvu pozavarovalnice. Neposredno vodstvo tekočih poslov je v roki upravnega vodstva pozavarovalnice, ki ga imenuje deželni odbor. Vsi posebno nastavljeni uslužbenci pozavarovalnice se nastavijo po službeni pogodbi. Deželni odbor pa sme prideliti pozavarovalnici tudi deželne stalno ali provizorno nameščene uslužbence. ■ Deželni odbor imenuje vsako leto tri člane onih krajevnih zavarovalnic, ki so v pozavarovanju pri deželni pozavarovalnici in pa dva kmetijska veščaka kot posvetovalni odbor, katerega po potrebi sklicuje (§ 30) § 29. Področje deželnega zbora. V področje deželnega zbora spada 1) Izpre-minjevanje pravil pozavarovalnice 2) Odobritev vsakoletnega upravnega poročila in računskega sklepk 3) Sklepanje o opustitvi pozavarovalnice. § 30. Pod ročje d eželnega od bora. Deželni odbor vodi kontrolo o upravi in po svojih pooblaščencih zastopa pozavarovalnico pri oblastih in tretjih osebah; posebno pa je njegova naloga: 1) Konečno sklepati o pritožbah glede odklonitve sprejema v pozavarovalnico in o pritožbah glede izključitve. 2) Staviti predloge o zadevah o katerih v smislu § 29 sklepa dež. zbor. 3) Imenovati, poviševati in odpuščati pozavarovalnične uslužbence. 4) Določati poslovni red za pozavarovalnico. 5) Izvrševati kontrolno pravico nad vsem poslovanjem pozavarovalnice. 6) Sklicati in voditi posvetovalni odbor (§ 28). §31. Vodstvo pozavarovalnice. Deželni odbor poveri neposredno vodstvo pozavarovalnice za to ustanovljeni urad. V svrho rednega poslovanja se izdela opravilni red kateremu pritrdi dež. odbor. Vsa opravila, ki po pravilih ali poslovnem redu niso pridržane dež. zboru ali odboru izvršuje pod kontrolo deželnega odbora-vodstvo pozavarovalnice. § 32. Začetek poslovanja. Pozavarovalnica prične poslovati tedaj, ko odobri dež. zbor ta pravila in je pričetek poslovanja deželni odbor razglasil. Opazke k načrtu pravil deželne pozavarovalnice za govejo živino. Ko sem predlanskem stavil v deželni zbornici predlog za deželno živinsko zavarovalnico, bila mi je pred očmi bistveno drugačna organizacija kakor je zamišljena v predležečem načrtu. Tudi tozadevna enketa dne 9. februarja 1909, je imela za razpolago svojih posvetovanj organizacijo, kakor obstoja v nekaterih drugih deželah v Avstriji. Da sem pri študiju raznih zavarovalnih sistemov se ločil od prvotne misli in se odločil za nov sistem je kriva komplicirana uprava prvotno zamišljene organizacije in njeni nedostatek pravega pozavaro v anj a. Radi tega sem skušal dobiti tako obliko, ki bo dala krajevnim zavarovalnicam mogoče naj večjo avtonomijo, - 269 obenem pa istim zanesljivo centralno pozavarovalnico in to vse ob kolikor mogoče majhnih žrtvah dežele. Kmet v obče ljubi pri vseh organizacijah jednostavnost ter brani svojo avtonomijo z vso strastjo. Mislim, da uprav pri zavarovanju živine moramo upoštevati ta, saj meni jako všečna svojstva kmečkega človeka. Ker je to zavarovanje mišljeno kot prostovoljno, je tembolj potrebno ustvariti tako organizacijo, ki bo kmečkim nazorom kolikor mogoče ustrezala na drugi strani pa potrebam živinskega zavarovanja zadoščala. Taka svojstva ima predloženi načrt za deželno pozavarovalnico. Ta načrt temelji na načelih, kakor jih je razvil zavarovalni tehnik C. Weilandt v Berolinu v svoji brošuri „Die Vieh-Rückversicherung von Ürtsversicherungsvereinen. Vorschläge zur Reform der Vieh Versicherung von C. Weilandt, Berlin 1907.“ Glavni kriterij pozavarovalnice po Weil-landtovem sistemu je pozavarovanje škod krajevnih zavarovalnic čez 1 ()/o pozavaro-vane svote. Pozavarovalnica nosi vso nastalo škodo, ki presega 1 °/0 zavarovane svote, do l()/0 škode od zavarovane škode pa nosi vsaka krajevna zavarovalnica za-se. Dosihmal v Avstriji in deloma tudi v Nemčiji navadne deželne takozvane „pozavarovalnice“ nosijo polovico nastale škode pri krajevni zavarovalnici, brez ozira, ali škoda znaša pod ali nad l°/o zavarovane svote. Te centrale krajevnih zavarovalnic niso pozavarovalnice (Rückversicherungsanstalten) ampak le sozavarovalnice (Mitversicherungsanstalten). če je škode ‘^/o nosi krajevna zavarovalnica l/40/°, deželna ali pokrajinska centrala pa tudi 1/4°/o. Naraste li v katerem letu škoda na 3°/o zavarovane svote, nosi zopet krajevna zavarovalnica l’/au/o centrala pa tudi 1 */2°/o. Premija se razpolovi. Ako je za zavarovalnice, ki so združene v gotovi cen- trali, normirana premija z l1/2°/o, dobi krajevna zavarovalnica :i/4°/o centrala pa tudi ‘3č 7o- Radi tega razpolovljenja premije in pa odškodovanja pride krajevna zavarovalnica v letih z velikimi škodami glede plačil v zadrego in večkrat propade in preneha z delovanjem, ker se zavarovanci velikih naknadnih naplačil strašijo. Statut krajevnih zavarovalnic je po dosedaj običajnem sistemu za vse do pičice enak, vzeta je krajevnim zavarovalnicam vsa avtonomija, da se krajevnim posebnostim ne morejo prilagoditi. Slabo vojene krajevne zavarovalnice in pa one z velikimi škodami so deležne vseh koristi, ki jih nudi centrala v enaki meri kakor dobro vojene in one z malimi škodami. Uzorno in vestno vojene krajevne zavarovalnice krvave in gmotno občutno trpe za one zavarovalnice, kjer je cenitev škode liberalna in pa vodstvo poslov laksno. Ob takih razmerah se dobro in strogo vojene krajevne zavarovalnice odtegnejo zvezi ali pa nastopi pohujšanje, češ, čemu naj smo mi strogi pri cenitvah, ko je nam deloma v škodo, saj nosimo po organizaciji samo polovico odškodninskih stroškov, drugo polovico pa zveza. Vse drugače pa je pri krajevnih zavarovalnicah s pozavarovalno centralo kakor jo predlaga priloženi štatut. Krajevne zavarovalnice ne nosijo polovico vse škode, temveč vso toliko časa, da doseže škoda l°/() zavarovane svote. Od te meje naprej pa zapade izplačilo odškodnine na centralno pozavarovalnico brez ozira na visokost. Ali tudi to izplačilo pozavarovalnice gre v breme dotične krajevne zavarovalnice same In ne v skupno breme krajevnih zavarovalnic. Za slučaj, da ima krajevna zavarovalnica v tem ali onem letu mnogo odškodninskih slučajev in presegajo škode celo 3°/0 zava- rovaue svote, tedaj plača krajevna zavarovalnica l°/o, druga 2 °/0 in več pa pozavarovalnica. Nasprotno pa pozavarovalnica ne plača na odškodnini ničesar ako cenjena škoda krajevne zavarovalnice v kakem letu ne presega l°/o zavarovane svote. Premija se ne razpolovi, temveč obdrži krajevna zavarovalnica l()/0, j/*0/0 pa odda pozavarovalnici, kateri znesek se dotični krajevni zavarovalnici v dobro vpiše. Tudi bodi pripomnjeno, da se normalna meja škode ceni z 1 °/o zavarovane svote in se bo za vsakih 100 kron zavarovane svote pobiralo K PöO na skupni premiji to je: 1 K zavarovalnine za krajevno zavarovalnico in 50 v. pozavarovalnine za pozavarovalnico. Statut krajevnih zavarovalnic ni treba, da je do pičice enoten. V glavnih točkah statut krajevnih zavarovalnic mora seveda biti enoten, zlasti v kolikor se tiče razmerja nasproti pozavarovalnici in v tem oziru bo merodajni in regulajoči faktor deželna pozavarovalnica, ko bo sprejemala v pozava-rovanje posamne krajevne zavarovalnice ali jih pa odklanjala dotlej, da bo organizacija štatuta odgovarjala normam pozavarovalnič-nega štatuta in pozavarovalni pogodbi. Vkljub temu pa bo vsaka krajevna zavarovalnica imela v skupnem pozavarovalnem okvirju zadosti gibčnosti, da se bo mogla krajevnim in lastnim gmotnim razmeram prilagoditi. Deželna pozavarovalnica se ne bo vtikala v to, ali krajevna zavarovalnica po svojih statutih določi in izplačuje (10 °/o, 7()c/0 ali SO °/0 nastale škode, tuđine, ako pri nastalih živinskih boleznih živinozdrav-niške stroške in zdravila plačuje iz zavaro-valničnih sredstev ali to prevali na dotične zavarovance. Tudi je za pozavarovalnico irelevantno, ako krajevna zavarovalnica pobira celotno 1 ‘/a c/0 zavarovalnino afi ne. če ima kake. postranske dohodke ali darila (n. pr. darila kake rajtajznovke) ali kak premijski fond, more svojim dolžnostim popolnoma ali deloma zadoščati tudi iz teh sredstev. Glavno je, da se pravilno ceni in pozava-io val ni na pravilno odrajtuje. Značilna posebnost tega štatuta, v čemer se od do sedaj navadnih deželnih zvez v Avstriji razločuje, je tudi ta, da pozavarovalnica rezervira vplačane pozavarovalnine vsaki krajevni zavarovalnici za-se, nadalje izplača vse škode, ki presegajo 1 °/0 zavarovane vrednosti. Kadar je svota vplačane pozavarovalnine izčrpana, pa da pozavarovalnica dotični krajevni zavarovalnici brezobresten predujem, ki se vračuje s pozneje vplačanimi pozavarovalnimi premijami. Naplačila zavarovancev na premije so za gotovo dobo izključene, a vkljub temu ima krajevna zavarovalnica zavest, da tudi pri izvanrednih škodah ne bo prišla v hipno zadrego, ker stoji pozavarovalnica za njo. Vsled tega ni neobhodno potrebno nabirati rezervni fond. Seveda, ako se izkaže tekom določene dobe, da je normalna (ne slučajna) meja škod (Normalschadengrenze) višja kakor 1 ^2 °/0 zavarovane vrednosti, se pozavarovalni donos 1/2 °/0 sorazmerno povprečni vi-sočini škod zviša za gotovo nadaljno dobo, ki se pa po preteku te fiksirane dobe more zopet znižati. Obratno se utegne pripetiti, da je normalna meja škode nižja kakor 1 !/2 °/() zavarovane svote, tedaj se premija po preteku določene dobe itak faktično ako tudi ne formalno zniža (§ 17 pravil). Ob taki uredbi je evidentno, da kraj. zavarovalnice z malimi škodami ne krvave za krajevne zavarovalnice z mnogimi in velikimi škodami. Kar prineso na skupni žrtvenik je to, da pripadejo obresti od vplačanih pozavarovalnih premij, deželni pozavarovalnici. To koristi posredno zopet krajevnim zavarovalnicam z velikimi škodami, katere dobe od osrednje pozavarovalnice brezobrestne predujme. Preidem k zavarovalni in pozavarovalni premiji. Pri enketi dne !). februarja 1909 se je vsestransko naglasalo, da bodi premija tako visoka, da ne bo zavarovalnica precej po preteku prvega leta morala premijsko postavko zvišati. Imenovala se je 1 1j2 °/0 premija od zavarovane svote kot primerna in zadostna. Pri predloženem statutu sem to izraženo mnenje upošteval in določil 1 '/2 °/0 kot normalno povprečno mejo škod. Znano mi je, da imajo deželne zavarovalnice na Koroškem, Nižjeavstrijskem in Moravskem nižji zavarovalni odstotek, ali znano mi je tudi, da z nižje nastavljeno zavarovalno premijo ne izhajajo vsled česar pobirajo vseskozi naknadna premijska napla-čila. Razne zavarovalne zveze v Nemčiji, ki stoje na svojih nogah in obenem dobro odškodujejo, pobirajo redoma 1 'jz °/0 in še višje zavarovalne premije. V kranjski deželi nimamo natančne in zanesljive statistike o poginoli in ponesrečeni goveji živini, ker se ob sedanjih razmerah marsikak slučaj zataji. Skušnje po drugih deželah in državah, zlasti tam, kjer je zavarovanje razvito, pa kažejo, da moramo z normalno mejo škod računiti pri 1 V/o- Konečno pa je za vse slučaje štatut tako uravnan, da se po nekajletni dobi normalna meja škod za posamne krajevne zavarovalnice in če treba za vse revidira in razmerno tej normalni povprečni škodi per-centualni premijski donos uravnava, zato določitev premijskega donosa z 1 1 2 °/n za prvi čas ni škodljiva. (§ Ki pravil.) Se eno vprašanje je, ki je vredno, da se o njem premišlja in to je, kako večjim posestnikom, ki rede po 20 in več glav goveje živine napraviti zavarovanje vabljivo ? Gotovo je, da posestniki take velike goveje čede ne pristopajo radi v krajevne zavaro valnice. Ti imajo večinoma napredno gospodarstvo in je njihov riziko škode manjši, kakor pri malih gospodarjih. Poleg tega imajo splošno večji gospodarski kapital in je zanje izguba vsled pogiuole ali poškodovane živine relativno manjši, kakor pri posestniku, ki šteje 6 ali 7 glav govedine kot svojo last. Take velike gospodarje z lastnino 20 ali več glav goveje živine, bi kazalo pritegniti samo v pozavarovanje, ako jih ni volja stopiti v krajevno zavarovalnico kot član. Do l°/0 škode bi trpel gospodar sam, kadar pa se izkaže škode čez 10/o, bi pa dobil odškodnino od pozavarovalnice. Pozavarovalna premija bi znašala ^2 °/o in bi se za njegova vplačila odprl in upravljal pri pozavarovalnici poseben konto popolnoma tako kakor za krajevno zavarovalnico. (§ 4 pravil.) Kontrola glede cenitve škod itd. bi se izvrševala po določenih cenilcih in zaupnikih pozavarovalnice; tudi bi se s takim posam-nim gospodarjem kakor s krajevno zavarovalnico sklenila posebna pozavarovalna pogodba. Pozavarovanje posamnih oseb priporoča • tudi Weilandt v omenjeni brošuri, samo da šteje on med take osebe le posestnike 100 glav in več živine. Tako visoko število pa pri nas ne velja in bi kazalo določiti nižjo številko. Obseg krajevne zavarovalnice in njeni štatut. Ob tej priliki naj še izrazim svoje mnenje, da bi kazalo ustanavljati male kraj. zavarovalnice. Izkušnje so statistiško izkazale, da male krajevne zavarovalnice upravljajo ceneje kot velike ter je povprečni odstotek škode tudi manjši. To je statistiško zanesljivo dokazano. Na noben način pa krajevne zavarovalnice ne smejo biti tako obširne, da bi se zavarovanci med sabo več ali manj ne poznali. Statut krajevnih zavarovalnic, se bo moral onim odločbam, ki jih zahteva statut pozavarovalnice prilagoditi. Glede postranskih stvarij pa bodo posamni statuti krajevnih zavarovalnic se mogli razlikovati. Ko bo načrt pozavarovalnih statutov v deželni zbornici ugotovljen, bo gotovo prva skrb deželnega odbora, da določi glavne točke v katerih morajo one krajevne zavarovalnice, ki pristopijo k pozavarovalnici, imeti enoten statut. Ravnotako je tudi vprašanje, — kako najbolje unovčiti meso, kože itd. od živali, ki so bile v sili zaklane — zadeva poznejše organizacije. Sedaj pa še par pojasnil k pravilom pozavarovalnice same. Ad § 1. Povavarovalnica je mišljenja za začetek samo za goved, ki reprezentira glavni kontingent naše živinoreje; ni pa nobene zapreke, da se v pozavarovanje, ako razvoj pokaže potrebo, pritegnejo tudi konji in druge domače živali. Treba bo le najti normalno mejo škod pri dotični živini in temu primerno določiti pozavarovalno premijo. Ad §§ 2, 19, 20 in 21. Pozavarovalnica je pač osrednja zveza krajevnih zavarovalnic v zavarovalnotehniš-kih zadevah, ni pa revizijska zveza v smislu kakor so razne zadružne zveze, za to bo za krajevne zavarovalnice še vedno obstajala potreba pripadati kakšni zadružni zvezi. Ad §§ 11, 16, 17. Krajevne zavarovalnice bodo pobirale 1 1/> °/o od zavarovane vrednosti kot premijski donos za zavarovanje in pozavarovanje. Tekom časa se ta premija zvišuje ali znižuje, kakor so gmotne razmere krajevne zavarovalnice in pa slučaji škode. V tem oziru daje pozavarovalnica krajevni zavarovalnici izredno mnogo avtonomije. Pozavarovanje je ekscedentno t. j. kadar škoda prekorači 1 0/0 zavarovane vrednosti, tedaj preseg (ekscedent) tega odstotka na škodi plača pozavarovalnica. V razmerju odškodnine začetne meje je tudi premijsko plačilo pozavarovalnici. V ilustracijo zavarovanja in pozavarovanja in plačila premij ter odškodnin en primer: Krajevna zavarovalnica ima zavarovane živine v vrednosti 150.000 kron. Po načrtu sprejme zavarovalnica na premiji l°/o — 1500 K, pozavarovalnica pa i/2°/0 _ 750 K. Tekom leta je bilo škod po odbitku vnovčenih kož, mesa itd. pa polnih 3.000 K. Krajevna zavarovalnica je obvezana nositi škode do l°/o zavarovane vrednosti t. j 1500 K, pozavarovalnica pa ostalih 1.500 K. Ker je v dotičnem letu prejela na pozavarovalnim le 750 K tedaj mora dati krajevni zavarovalnici 750 K brezobrestnega predujma. Ako je pa konto dotične krajevne zavarovalnice imel v dobro vpisano kako svoto, morebiti 1000 K, pa se ta konto zmanjša za gorenjih 750 K, na 250 K in pozavarovalnica ne da nikakega predujma. Potemtakem vse krajevna zavarovalnica sama nosi: v pozavarovalnici ima le oporo za izredne slučaje škode, kjer si nabira z vplačevanjem pozavarovalne premije nekak rezervni fond, ali pa, ako je ta izčrpan, ima pri pozavarovalnici neomenjen brez-obrestovalen kredit v pokrivanje odškodnin. S pozavarovalnico je krajevni zavarovalnici zagotovljena eksistenca tudi v naj-neugodnejih letih, ko škode vplačano premijo štirikrat ali še večkrat presegajo. In prav v tem tiči bistvena korist pozavarovalnice za krajevno zavarovalnico. Utegnil bi kedo ugovarjati, češ deželna pozavarovalnica bi morala nuditi krajevnim zavarovalnicam več koristi, morala bi dobivati od dežele vsakoletne subvencije, da bi potrebnim krajevnim zavarovalnicam kaj zastonj naklonila. Temu moram odgovoriti, da tiči v zavarovanju bistvo vzajemne samopomoči in se s subvencijami zavest samopomoči le pobija. Ako bo tekom časa deželna pozavarovalnica postala z državnimi in mogoče tudi deželnimi podporami močna, tedaj bo čas razmišljati kako naj se podpira s tem denarjem krajevne zavarovalnice. Ako se bo subvencijonirala s tem razpoložnim denarjem organizacija za vnovčenje mesa, kož itd. poškodovanih živalij, nadalje nastavilo zadostno število živinozdravnikov in plačevalo pavšalije za brezplačno živinozdravniško pomoč krajevnim zavarovalnicam, se bo s tem silno močno podprlo krajevne živinske zavarovalnice; vendar o tem razgovarjati se, ni še čas za to, ko nimamo niti deželne pozavarovalnice in kolikor meni znano nobene krajevne zavarovalnice v deželi. K sklepu še eno javno prošnjo! Ta načrt nameravam izročiti deželnemu odboru v svrho, da napravi definitivni štatut za pozavarovalnico goveje živine in tistega predloži deželnemu zboru v posvet. Gospodje strokovnjaki in vsi ki se zanimajo za to važno zadevo, naj k temu načrtu izrazijo svoje mnenje in pomisleke ter to prijavijo meni ali uredništvu „Narodnega Gospodarja”. Ves tozadevni materijal se bo izročil potem deželnemu odboru. J. Mandelj. Vestnik Zadružne Zveze. Nove članice. V članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani so bile sprejete: Vipava, živinorejska zadruga, Vipava, strojna zadruga. Št. Vid pri Vipavi, živinorejska zadruga. Dol. Logatec, živinorejska zadruga. Pašman, seoska blagajna. Železna kaplja, posojilnica za Belo in okolico. Suha, hranilnica in posojilnica. Dalmatinski pododbor Zadružne Zveze v Ljubljani ima svojo skupščino dne 13. septembra v Splitu. P. n. članice, zlasti starejše in močnejše zadruge, opozarjamo na današnji uvodni članek o drugem avstrijskem kmetijskem zadružnem shodu. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca julija so v zadružni register vpisane sledeče jugoslovanske zadruge: Na Kranjskem: V a v t a va s (okrož. sod. Rudolfovo), Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. Ljubljana (dež. sod. Ljubljana), Občekoristna zadruga za stavbe in stanovanja v Ljubljani, r. z. z o. z. Št. Vid pri Vipavi (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga Št. Vidu pri Vipavi, r. z. z o. p. Dol. Logatec (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Dolenjem Logatcu, r. z. z o. p. Ljubljana, (dež. sod .Ljubljana), Šentpeterska občekoristna stavbena zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z Vipava (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Vipavi, r. z. z o. p. Vipava (dež. sod. Ljubljana), Strojna zadruga v Vipavi r. z. z o. z. Na Štajerskem: Razbor (okrož. sod. Celje) Bikorejska zadruga r. z. z o. z. Na Primorskem: Sv. Križ (dež. sod. Trst), Konsumno in gospodarsko društvo v Sv. Križu, r. z. z o. z. Gračišče (okrož. sod. Rovinj), Seoska blagajna za štednju i zajmove, r. z. n. n. j. u Gradišču. Nemška zadružna zveza na Moravskem je koncem I. 1909 štela 273 rajfajzenskih posojilnic, ki so imele 28 900 članov, 42,200.000 hranilnih vlog in 27,000.000 posojil. Samo poljedelski delavci, hlapci in dekle so imeli po teh posojilnicah naloženih milijonov kron svojih prihrankov, kar dosti jasno označuje kulturno delo teh organizacij. Za hranilne vloge je 218 posojilnic dajalo 4°/o obresti, ostale pa S1/« do 39/io°/o vkljub temu, da je mnogo denarnih zavodov nudilo dokaj višjo obrestno mero. Da se je zanimanje za varčevanje tako zelo med ljudstvom razširilo, so mnogo pripomogli domači hranilniki, ki so se posebno dobro obnesli pri mladini. — Od posojil ne zahteva nobena zadruga več nego 5°/o obresti, da, večina gre še pod to mero, celo do 4°/o, vsled česar imajo dolžniki mnoge ugodnosti, pa so tudi ostali denarni zavodi kolikor toliko prisiljeni, da imajo - 274 — nižjo obrestno mero za posojila kakor bi jo sicer imeli. — Pri vseh teh rajfajzenskih posojilnicah so znašali upravni stroški samo 123.000 K, ali povprečno 452 K, torej svota, ki je na vsak način zelo nizka in dokazuje, s koliko požrtvovalnostjo se opravlja vse poslovno delo. — Vsota rezervnih zakladov vseh posojilnic je znašala nad 1 milijon K, dočim je njihov celokupni promet presegel vsoto 61 milijonov K. — Pri zvezi sami so članice imele naloženih 13,700.000 kron, dočim je zveza na drugi strani posameznim zadrugam kreditirala 2,500.000 K, okoli 10 milijonov pa je imela naloženih v pupilarno varnih vrednostnih papirjih. Njen rezervni zaklad je znašal koncem tega leta 71.000 kron, a čistega dobička je imela 2607 K. Zadružništvo in narodnostno gibanje. Na zborovanju zveze nemško-čeških šulcejev-skih posojilnic, ki »e je vršilo letos v Pragi dne 10. julija, je predsednik Splošne zveze avstrijskih šulcejevih gospodarskih in pridobitnih zadrug, Karol Wrabetz, imel poročilo, kako naj nemške posojilnice na Češkem pospešujejo gospodarske koristi svoje narodnosti. Grajal je, da nemške posojilnice z malimi izjemami skoraj nič ne podpirajo narodnega gibanja. Za vzgled je Nemcem navajal Cehe, pri katerih so od 1. 1870 do 1900 njihove posojilnice samo za šolske narodne namene darovale nad 6 milijonov kron. Očital je, da so nemške zadruge preveč prepojene z kapitalističnim duhom, da jim je mar samo za visoke dividende in da vsled tega 50°/o teh zadrug poslujejo tudi z nečlani. Tudi je gra-,ial, da se mnoge nemške šulcejevke ravno na Češkem pretvarjajo v hranilnice, ko bi bilo v narodnem interesu ravno nasprotno, namreč ustanavljati nove zadruge. Kako se godi poljskim zadrugam na Pruskem l Nemški listi poročajo, da seje pred kratkim vršil poučni tečaj za člane poljskih gospodarskih in pridobitnih zadrug na Pruskem. Po tečaju se je vršil izvareden shod poljskih obrtnih društev, na katerem so poročali prelat Wawrzyniak, kanonik Adamski in dr. Karasiewicz Shod je bil s posebnim vznanilom, nabitim na vratih, označen kot nejaven. Vkljub temu pa smatra sodnijska oblast to prireditev kot skrivno ponočno zborovanje in je uvedla proti odboru kazensko postopanje. Ce bo kazensko postopanje imelo pozitiven uspeh, bodo posledice za poljsko zadružništvo — kakor se grozi po nemških listih — jako občutne. Gospodarske drobtine. Gospodinjski tečaj na Dolenjskem. Prošnje za sprejem v gospodinjski tečaj, ki se s 1. oktobrom t. 1. otvori v samostanu „De Notre Dame“ v Šmihelu pri Novem Mestu, je do 10. septembra 1910 vlagati pri vodstvu gospodin-skega tečaja v Šmihelu. Isto velja tudi glede prošenj za dež. ustanove. Zakaj se meso vedno bolj draži ? Kmetu se dostikrat očita, da je edino on kriv, da se je po mestih meso tako močno podražilo. Res, da mora tudi ob času sedanje splošne draginje svojo živino nekoliko dražje prodajati kakor pred leti, ker ima pri reji mnogo večje stroške. So pa še druge okolnosti, ki znatno uplivajo na to. da je meso postalo tako drago. Zanimive podatke nam nudi v tem oziru uradna statistika dunajskega magistrata o mesarskih obrtih v tem mestu, kjer se vsled množine prebivalstva porabi seveda največ mesa v celi državi. Po tem poročilu je na Dunaju 1822 samostojnih mesarjev, 1348 sušilcev mesa, 234 konjskih mesarjev in 243 trgovcev, ki se bavijo z živinsko in mesno kupčijo. Pomočnikov in delavcev pa je nastavljenih v teh obrtih 2923 pri mesarjih. 2487 pri prekajalcih, 145 pri konjskih mesarjih in 4260 pri nakupovalcih in prodajalcih. Vsega skupaj torej 10.507 oseb. Ce se vzame, da povprečno vsaka izmed teh oseb zasluži na leto 1200 K, kar je gotovo zelo nizko cenjeno, potem se že konsum obremeni z 22,608.400 K. Vsega mesa — od goveje živine, telet in prašičev se porabi na Dunaju 412,765.000 kg in se torej vsak kilogram vsled poprej navenega zaslužka podraži za 20.6 vinarjev. Poleg tega pa tirajo mesu cene kvišku še sledeči izdatki: klavniških pristojbin se je plačalo 1912874 K, užitninskega davka 10151444 kron, splošni mesni davek 5 217 402 K, pridob-ninski davek 277.172 K, dohodninski davek 237.055 K, najemščina za kleti 560.460 K, na-jemščina za prodajalnice 1,167.040 K, za led 1,896.440 K, bolniško zavarovanje 109.410 K, zavarovanje proti nezgodam 40.440 K. Vseh teh izdatkov so torej mesarski obrti imeli 20,695.736 K. Celotni stroški za vzdrževanje obrtov in za plačo vseh pri tem prizadetih oseb znašajo na Dunaju 43,178 136 K, tako da se vsled tega vsak kilogram mesa podraži za 41 vinarjev od tistega časa, ko ga mesar kupi na sejmu pa dotlej, ko se proda konsuimmtu. Vpoštevati je dalje, da hočejo mesarji od svojega obrta imeti tudi dobiček. Vsled vseh teh okolnosti torej ni čudno, da je meso v svoji ceni tako poskočilo. Satljcrejci vedno lahko s tem računajo, da se jim bo sadjereja gotovo izplačala, ako obračajo potrebno pozornost sadnim vrtom, ter z umnim gospodarstvom povzdignejo večji pridelek, ker za lepo in zdravo sadje je vsikdar dovolj povprašanja in se vedno lahko proda. Ne sme se pa sadno drevje zanemarjati in sa-mosehi prepuščati, ker potrebuje ravnotako negovanja in življenske moči, kakor vse druge rastline in to še v obilnejši meri. Veliko se greši v tem, da se sadno drevje odnosno zemlja sadnih vrtov, kojih moč je vže popolnoma izčrpana, ponovno ne pognoji. Ako se sadho drevje primerno pognoji, okrepi se ne le deblo drevesa, poveča rast vej ter s tem spojeno obilnejše listje in cvetje, temveč doseže se dokaj več sadja, katero je tudi ceneje, ker stroški gnojenja niso nikdar tako veliki, da bi jih ne presegla vrednost pridelka. Pozabiti pa se ne sme pri gnojenju na običajne in obstoječe pogoje gnojenja na polju, koji zahtevajo ne le samo gnojenje z dušikom in fosforno kislino, nego tudi ono s kalijem. Poskusite in ravnajte se po tem in uspeh je zagotovljen! Poučilo, kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane. Ker je ravnokar v nekaterih krajih naše dežele toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnikom sledeče navodilo, kako je s takimi trtami ravnati. Ako toča pobije, je pred vsem treba kakih 8 do 10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem obrezati: 1. Vsa močno ranjena ali zelo razkosarjena peresa je stran porezati. 2. Na šparonih ali napnjencih je pustiti samo one mladike, katere imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdom še 3 do 4 peresa. Izrastle zapernice se zaščipujejo za prvim ali drugim listom. 3. One mladike, katere stoje na reznici (palcu ali ščapu), ter imajo dati les za napravo reznic ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ako so takim mla- dikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovan del istih ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapornica (zalistnik), katera takoj naprej raste in nadomestuje trti odbiti vršiček. Ostale zapernice zaščipnemo za drugim peresom, ker morajo ta peresa na mesto obitih glavnih peres trtni les rediti. Ako so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomladnem obrezovanju, to je na palce (ali ščape) dveh do treh zdravih očes. Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor na primer letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za prihodnje leto. Ako pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tri mladike, katere po navadi poženejo iz starega lesa. 4. Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori. Treba je torej vezati, kmalo in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati. Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko v Rudolfovem. Pokladanjc otrobov. Pri nas je pokla-danje slame nekaj običajnega po zimi, ker je sicer pomankanje krme neizogibno. Zlasti pa v takih letih, ko krme v obče primankuje. Ce pokladamo molznim kravam kaj več slame, jo seveda neobhodno potrebno, da jim dajemo kaj priboljška v otrobih ali drugih močnih krmilih, če nam je na tem, da se kaj več namolze in kaj več za mleko dobi. V okolici mesta, kjer daje mlekarstvo važne dohodke, je zlasti skrbeti da se mlečnost krav pospešuje z močnimi krmili. Molji poletu. — Obleko in krzno obvaruješ pred njimi najbolje, ako jo imaš razobe-šeno v prostoru, kjer je prepih, kjer se kadi tobak in kjer je pri roki, da jo kadar bodi lahko malo iztepeš ali vsaj pretreseš. Prodajanje živine. Če prodajamo živino, potem moramo paziti na to, da jo ugodno postavimo pred kupovalca. Ako jo postavimo nižje nego stoji kupovalec, potem se mu zdi manjša nego je v resnici. Najlažje se presodi živina, ako stoji nekoliko višje nego ogledovalec. Predno postavimo žival na trg, treba ji porezati parklje, izčesati rep in celo dobro osnažiti, če ima krava poraščeno vime z dolgimi dlakami, moramo jih postriči. Ge je govedo * po vsem telesu močno kosmato, je najbolje, ako ga ostrižemo pred prodajo. Kupcem, katerih ne poznamo, posebno če so iz daljnih krajev, ne smemo nikdar biti porok za izstop maternice, za jetiko, za kakšno gotovo množino mleka ali pa za otelitev v gotovem času. Ge pa smo sploh za kako stvar porok, pa moramo že precej pri prodaji določiti, najbolje pismeno, odškodninsko vsoto zato, da pozneje nimamo sitnosti s tožbami. Kakšna naj bodo svinjska korita? Za svinjska korita služi ali les, ali beton, ali železo, in so vse tri snovi za to primerne; vendar je istina, da betonska korita kislina svinjske krme kolikor toliko razjeda. Zoper grizenje pa se lesena korita dado obvarovati, če se notranji rob prevleče s pločevino, ki se pritrdi z gosto nastavljenimi žebeljčki. Važneje nego trpežnost snovi je pri koritu, da se da lahko dobro izsnažiti. Na snago pri koritu se pri nas še vse premalo gleda. Ge je hlev tako napravljen, da se korito mogoče snaži skoz luknjo, ki se nahaja v dnu in da s čepom zamašimo, potem je korito lahko iz lesa ali iz betona. Najboljša pa so v tem oziru korita iz litega železa, ki so pregibljiva in znotraj pološčana. A v i s o. Pri c. in kr. vojaškem preskrbovališču v Ljubljani se kupi 1050 q sena, <100 q slame za nastilj, 150 posteljne slame od proizvajalcev proti takojšnji izročitvi in plačilu v mesecih avgustu 1910 do konca februarja 1911. Natančnejši pogoji so razvidni v razglasilu, ki je razpoloženo v navedenem preskrbovališču. Pojasnila o tem se dajejo ustmeno in pismeno. Razglas o sprejemu učencev v kmetijsko šolo na Grmu. Meseca novembra se prične na Grmu novo šolsko leto za učence zimske in letne šole. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena kmetskim sinovom iz poljedelskih in živinorejskih krajev, letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena v prvi vrsti mladeničem iz vinorodnih krajev. Za šolsko leto 1910/11 je popolniti 20 prostih mest in sicer po 10 za učence zimske in za učence letne šole. Razen tega se sprejemajo v šolo tudi plačujoči učenci, ki plačujejo za hrano in stanovanje v zimski šoli po 150 K in v letni šoli po 300 K na leto. Prošnji za sprejem in za deželne ustanove je priložiti 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4. izpričevalo o lepem vedenju in 5. izjavo starišev ali varuha, s katero se zavezuje plačati stroške šolanja. Prošnjo, ki je koleka prosta, je poslati ravnateljstvu šole na Grmu do 15. septembra t. 1. Prosilci, ki se morejo izkazati s tistim znanjem, ki ga daje prvi tečaj zimske šole, se lahko sprejmejo v drugi tečaj zimske šole. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole na Grmu. Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani, dne 12. avgusta 1910. Razpis Popolniti je službo dež. živinozdravnika v provizorični lastnosti za sodni okraj Mokronog s sedežem v Mokronogu. S to službo so združeni dohodki letnih 1000 kron iz dež. zaklada. Poleg tega prispevata k plači okrajna in občinska blagajna v Mokronogu vsaka z letnimi 400 K. Prosilci za to službo naj pošljejo podpisanemu deželnemu odboru z dokazdi o starosti znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje do 31. avgusta 1910. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 17. avgusta 1910. Vabilo na VI. občni zbor Hranilnice in posojilnice na Čatežu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 18. septembra 11)10 v društveni pisarni ob 3 uri' popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Revizijsko poročilo. 3 Potrjenje računa za leto 1901). 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. ti Slučajnosti. Ako bi bil ta občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki sklepa v smislu § 33. društvenih pravil. Načelstvo. ^ O-ILEID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlänih mesečnih izkazov za mesec julij 1910. Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jem ki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K v K v K v K V K V K v Artiče .... 7273 76 6333 04 13006 80 5491 1435 40 2300 251 242 J Bogomolje . . 124 80 352 40 477 20 — — 104 40 — — 124 80 52 Beram .... 5615 — 6080 71 11695 71 230 — 337 55 5581 91 1048 96 126 Bled .... 20529 05 17524 03 38053 08 9020 — 5136 81 9610 — 5168 — 246 Bloke .... 19091 39 20098 70 39190 09 13891 — 17846 83 1000 — 3400 — 399 Boh. Bistrica 19149 69 18452 99 37602 68 7502 — 4669 99 13380 247 — 173 Boljnn .... 3958 65 2823 21 6781 86 1789 — 470 — 740 950 — 130 Borovnica. . . 31490 50 24525 72 56016 22 4430 73 18512 15 5290 — 5495 — 367 Boštanj . . . 3782 96 3341 02 7123 98 1819 36 90 — 2250 — 524 29 118: Brezovica . . 17022 77 16507 50 33530 27 1130 — 1402 54 — — — — 106 Buče .... 12876 61 12345 67 25222 28 10754 140 — 4790 — — — 18 Bobovišče. . . 1109 79 1146 19 2255 98 315 49 98 — 40 — 20 — 54 Bajagič . . . Blagovica . . Bučka .... Besnica . . . Baška .... 1421 60 1816 28 3237 88 680 1000 782 552 222 Banj .... Barban . . . Boljunec . . . Buzet .... 8780 98 '8795 68 17526 66 7512 29 1160 27492 81 4406 03 99 Cerklje pri Krš. 10490 - • 12028 33 22518 33 7865 — 3357 24 5260 — 1278 — 260 Cirknica . . . Cirkovce . . . « Celje .... Cerklje.... Col 59237 44 60547 63 119875 07 36128 66 26959 35 33153 03 7660 68 682 Češnjica . . . 19884 39 21090 67 40975 06 2690 — 8321 04 5650 — 3120 — 219 Čitluk .... 12657 75 12350 48 25008 23 4064 — 1592 37 6014 06 3347 46 620 Crna gora . . 4239 65 4484 70 8724 35 2762 29 2125 23 2327 50 1087 50 177 Črni vrh . . . 1175 26 10145 79 21941 05 4813 15 2866 42 6162 83 4329 18 235 Črnuče.... Čatež .... Črmošnjice . . 13318 63 12407 87 26226 50 675 12437 48 675 6620 35 1). M. v Polju . 12468 99 13874 05 26343 04 3048 — 2617 74 11100 — 432 — 149 Dicmo-Donje 25103 90 24878 34 49982 24 2915 — 2843 21 9167 — 4353 10 250 Dobje .... 8080 20 7443 87 15524 07 2500 — 2104 — 2300 — — — -f"2| Dobova . . . 951 40 1913 26 2864 66 515 — 810 — 1100 — 100 2 164 Dobrepolje . . 44036 52 48748 98 92785 50 7415 66 22360 98 14745 84 25889 72 +3 Dobrinj . . . 27644 83 28870 13 56514 96 12127 12 7312 82 3659 84 2637 52 459 Dol 4423 54 4545 45 8968 99 4252 — 445 — 300 — — — 74 Dolsko .... 4841 14 5471 95 10313 09 1164 28 1749 1660 — 1820 — 70 Domžale . . . 19561 19 20531 05 40092 84 9434 91 10608 60 9800 — 4710 45 347 Draga .... 14782 39 15313 28 30095 67 4312 85 4639 04 5600 — 4380 — — Dračevica . . . 12511 01 12440 29 24951 30 1200 — 880 — 7520 25 293 47 59 Dragatuš . . . Dobrova p. Kropi 3531 79 5553 46 9085 25 3016 1421 83 1600 260 55 1 — '■m — Pre- Izda tki Denarni Hranilne vloge Posojila JD > Ime jernki premet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > G Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C CJ JX •7i K V K v K 1 v K I v 1 K v K V K v Krivođol . . . Kaštel Stari. . Križevci . . . Kanal .... Krka .... 8137 67 8851 22 16988 89 4460 3003 88 1660 1722 23 162 Lanišče . , . 12498 93 10872 90 23371 83 9073 93 1463 — — — 3064 10 73 Laško .... 824538 7611 83 15857 21 2444 50 4027 57 2665 — 295 50 330 Ljubljana, lj. pos. 396896* 45 40*2032 27 8010987 02 542589 66 391760 56 129541 78 62195 76 2734 Ljubno . . 56490 84 15555 52 72046 36 15234 — 8855 44 6500 — 3875 — 159 Loka .... 6627,16 487645 11503 61 1434 40 2581 47 2248 75 199 47 70 Luče .... 1 1012 50 10102|— 21114 50 8106 — 3042 — 5160 - 2900 — — Leše . . . 62607 41 62583 41 125190 82 2070 — 700 — — — — — 27 Laporje . . .. [ Leskovec . . Ljubljana, vz. podp. dr. . . Lindar.... Livade.... Leskovica . . Loški potok Mozirje . . . 8954 47 9549 04 18583 51 7639 7625 99 1680 660 129 Marija na Žili . 10982 85 19695 55 21678 40 8224 — 540 — 6140 900 - 87 Makole . . . 27136 89 2350320 59590 59 15956 24 22504 68 1280 — 3435 64 — Maribor Sp. Lj. P. 278875 24 274729 42 553604 66 132786 73 35409 04 151180 1510 — 400 Medulin . . . 3648 67 4291 11 7939 78 1740 2416 97 1772 1421 32 72 Mengeš . . . 25054 15 23309 90 48364 05 11257 18 12501 47 2540 — 5710 — 481 Milna .... 5538 69 1147508 17013 77 2389 20 2304 57 310 703 50 233 Mirlovič- Zagora 2844 63 2019,77 4864 40 100 r 109 — 1908 84 2643 06 484 Mokronog. . . 17637 66 16002 - 33639 66 8380 — 5909 17 5000 — 7900 — 172 Moravče . . . 9458 74 8669 39 18128 13 4615 20 3448 76 4190 — 100 — 185 Mali Prolog . . 174 80 1000 1174 80 12 — — — 1000 — 100 — 80, i Motnik . . . 5290 98 11071 — 16361 98 4542 — 500 — 2070 — 86 — 40 Mozel .... 1501 85 1703 — 3204 85 740 — 63 — 240 — 660 — 36, Mali Lošinj . . 68081 18 65002 02 133083 20 26467 55 32428 21 1123921 18790 53 430 Makarska . . . Marenberg . . Mošnje .... Mirna peč . . Naklo .... 2342 03 3490 5832 08 1238 12 940 2550 150 94 Nova cerkev . . Nadin .... Nerezine . . . Novalja . . . Omišalj . . . 108256 65 111437 14 219753 79 26948 60 29538 95 30560 251 31 180 Otok (Han) . . 3416 08 2259 06 5675 08 — — 730 — 1500 — 200 — 150 Podčetrtek . . 1176 62 504 — 1680 62 716 50 304 — 200 — — — 63 [Ptuj . . . . 3521 05 3120 60 6641 65 2210 — 10 — 2900 ,— — — 10 Petrovče . . . 6032 — 6063111 12095 11 1670 — 3504 41 2100 — 800 — 85 Planina-Studeno 4792 39 15496 26 20287 65 1400 — 1445 79 — — — — 197 Pločice-Konavije 63281 47 61555 82 124837 29 40518 16 14187 47 23514 40 9712 49 116 Podbabje . . . 17420 34 17029 08 34449 42 428 — 10150 — 300 — 416 — 439 Polhov gradeč . 12866 26 12342 25 25208 51 2989 60 8567 55 3620 — 25 — 173 Poljane . . . 20161 43 26939 83 47101 26 12115 23825 38 2900 — 4476 50 452 Pomjan . . . 3245 56 3941 53 7187 09 2171 2023 1500 631 68 298 280 — Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno "> G OJ _£0 ■53 K j V K . j V K ! V K I V K 1 V K i V K 1 V Postojna . . 8119 03 8146 39 1626542 5325 3038 1120 192 72 Ponikva . . . 4559 89 5779 17 10339 06 4374 — 2730 20 500 — 20 — 86 Sp. Polskava. 3785 03 2230 54 6015 57 2296 — 1022 21 1200 — 310 — 83 Preddvor . . 5361 81 4389 97 9751 78 2762 — 1275 42 100 — 1860 — 109 Preska . . . 8033 13 6675 37 14708 50 1958 20 5382 24 1240 — 370 — +2 Prihova . . . 5035 09 4874 63 9909 72 2247 — 3034 63 1840 — 20 — 91 Punat .... 44706 54 44860 16 89566 70 14078 42 26808 21 4000 — 510 — 104 Predloka . 1082 25 1045 20 2727 45 859 — 40 — 300 — 220 80 82 Pišece .... 4357 67 3527 07 7884 74 2347 — 623 87 2200 — 38 94 142 Podzemelj . . 1507 16 1831 85 3339 01 1060 — — — 1631 — 200 — 50 Polzela . . . Poljeane . . . Proložac . . . Rab 11375 45 25323 62 36699 07 5392 91 6120 9200 940 603 Radeče . . . 35299 42 43515 99 7881 41 7396 — 19884 98 22600 - 19169 57 530 Radoviča . . . 5662 47 4837 81 10500 28 5243 — 870 — 100 — — — 121 Raihenburg . . 13178 85 12755 62 25934 47 4798 72 6957 82 520 — 420 — 223 Ribnica . . . 73366 10 63442 61 136808 73 53986 38 23665 94 31310 — 6373 — 422 Rob .... 6821 97 9485 21 16307 18 926 20 3132 10 5200 — 4500 — 239 Rovte .... 18398 85 16887 30 35286 15 2302 — 7269 78 3930 — 814 42 234 Radovljica . . 744-0 11 67857 65 142277 76 54222 74 300 — 55300 — — — 26 Rečica .... Rova .’. . . Svetinje . . . 2218 49 1845 05 4063 54 1866 805 93 1020 200 52 Svečina . . . 9096 49 8674 99 17771 48 896 36 1608 64 0760 — 10 — 34 Selca p. Škof. . 19510 71 21071 88 40582 59 7324 94 10038 44 7825 — 3900 — 351 Senožeče . . . 10727 47 10929 69 21657 16 460 — 800 — 6500 — 4570 — 366 Sevnica . . . 36880 21 39739 22 76619 43 15997 — 16198 10 18210 — 4763 80 2210 Slivnica pri Celju 0100 07 5999 97 12100 04 4407 — 1088 65 210 - 342 — 70 Sl. Gradec . . 6379 38 4803 53 11182 91 3782 14 2784 61 1965 99 2125 — 237 Smlednik . . . 13457 76 12396 69 25854 45 7752 __ 6517 30 2200 — 360 — 171 Sodražica. . . 27081 46 23579 77 50661 23 17350 68 4993 75 15500 — 770 — 162 Srednja vas . . 27948 53 26787 31 54735 84 12480 — 6996 82 12169 — 4278 — 422 Staracerkev . . 7792 51 8873 44 16665 95 5362 62 1563 12 5300 - 1871 30 81 Stara Loka . . 9058 82 7143 52 16202 34 4211 — 6569 18 400 — 2560 — — ! Struge ... 4757 75 2334 44 7092 19 1850 — 404 50 400 — 820 — 1500 Sutivan . . . 4184 89 3660 37 7845 26 — — 2306 — 780 — 156 65 133 Sv. Ema . 1926 46 1810 18 3736 64 521 70 282 75 1350 — 340 — 295 Sv. Jakob ob S. 12781 01 12622 40 25403 41 3425 — 3717 91 350 — 4430 — 204 Sv. Križ p. Kost. 14085 78 20030 37 34116 15 4462 49 16357 58 2096 — 7139 23 — Sv. Križ p. Litiji 9979 54 1104(1 57 21026 11 5197 82 6228 22 1340 — 1658 — 397 Sv. Kunigunda . 7102 90 7126 50 14229 40 2069 52 3287 69 210 — 1872 23 114 Sv. Lenart . . 49212 81 57441 61 106654 42 26067 59 20121 — 17950 — 5335 61 i Sv. Lovrenc na Drav. polju . 1905 03 2310 21 4215 24 633 1196 69 100 44 83 90 Sv. Bolfenk v Sl. goricah . . . 11260 46 11056 22316 46 11151 33 290 610 — — 63 Sv. Bolfenk n.K. 3535 05 3988 68 7523 73 2201 64 2050 07 1900 1005 — 70 Slivnica p. Mar. 3686 08 3853 37 7539 45 576 — 2885 60 925 — 250 — 120 Sv. Križ p. Trstu 4498 64 3046 57 7545 21 436 71 1696 - 1320 — 1052 — 142 Sv. Benedikt v Slov. goricah 5547 35 6366 30 11913 65 2121 3636 2530 — 918 80 — ! Sv. Peter pri Novem mestu . . 2773 42 2616 64 5390 06 1269 — 485 — 2130 — 250 — 123 Pre- Ddntki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K' V K V K V K ! v K V K V K V Sv. Petar u Šumi 1182 10 500 1682 10 1040 500 134 20 88 Sv. Peter v S d. Sorica .... Stari trg . . . Sv. Križ (Kastav) Sv. Lucija . . Sv. Nedelja . . Slivnica . . . Selca na Braču . Sv Mihael poleg Šoštanja Sv. Peter n. Mar. Sv. Trojica . . Semič .... j Slatina . ! Split .... Studenci . . ■ Suhor .... Sv. Ivan . . . 49301 34 46263 31 95564 65 3529 1829 23 2020 100 69 Št. Vid p. Vipavi 3937 22 6414 53 11351 75 2559 - 1901 25 452 — 4811 — 124 Sv. Jurij j. žel.. 40053 10 37277 64 77330 74 15683 05 32812 09 2320 67 723 58 365 Št lij p. Turj . 4074 63 3574 92 7649 55 1565 — 1354 92 220 — 1930 _ — Sl. Janž (Dolenj.) 569 P 06 5917 84 11607 90 1887 — 1040 24 3270 — 1556 170 Št Janž na Dr. p. 7926 42 8101 54 16027 96 120 — 6672 93 1300 — 1507 — 117 Št. Jernej . . . 26809 86 21947 77 48757 63 9432 47 10990 — 8528 — 5900,10 ■ j 4 Št. Jurij p. Kr. . 21483 25 20856 86 42340 11 8486 12 4768 05 3940 — 10214 18 499 Št. Lambert . 2174 61 2074 07 4248 68 1815 — 573 65 — — - - 34 Št. Peter n K . 16585 65 17164 16 33749 81 9397 48 11603 23 5230 — 4981:29 556 Št. Vid pri Zatič 39120 39 38134 31 77254 70 6471 20 — — 23520 — 4900 — 511 Št. Vid p. Grobel. 734 60 780 72 1515 32 274 50 170 — 600 — 7 — 68 Škofja Loka . . Šmartno pri 10331 71 12706 72 23038 43 5937 09 7833 78 2800 — 1610 — 106 Kranju . . . 10462 i>6 12635 70 23097 92 7039 39 17428 86 5197 10 2899 95 160 Šmartno p. Litiji 13144 71 13837 96 26982 67 4304 38 9096 09 4011 — 490718 319 Šmartno p.Štn. g. 6788 26 8093 36 14881 62 897 — 3066 29 950 — 3500 — 77 Šturije .... 13334 31 14169 38 27503 69 6027 60 588465 3906 61 4455 32 — Smarjeta . 8560 22 6993 98 15554 20 5724 — 1042 26 5950 — 1990 — 145 Stoprce . . . Šmarje p. Jelšah Št. Lovrenc nad Mariborom Šmarje . . . Št Jurij p. Kum Št. Vid n. Ljub. Škocijan . . . 5617 45 4902 85 10520 30 1310 4900 50 76 Trata . . . . 4292 84 5047 18 9340 02 4092 — 3990 01 1000 100 — 22 Tinjan .... 723 26 790 98 1514 24 — — 285 36 500 — 516 — 251 Tomaj .... 7944 16 13635 04 21579 20 2745 60 9640,47 800 — 440 — 613 Tomišelj . . 5775 76 6168 80 11944 56 4260 — 181880 1350 — 972 — Trebelno . 14133 59 18373 99 32507 58 5974 78 10375 01 5812 30 2274 49 305 Trilj . . . . Trnovo . . . 12339 70 16238 52 28579 22 6977 30 7014,95 2980 — 1765 — 784 40418 59 33436 20 73854 79 21037 91 14517,52 9147 87 8870 06 891 Tržič .... 11424 — 11808 91 23232 91 6664 94 4059 73 1200 — 1734 55 311 Tučepi . . . 1 101 33 1080 2181 1040 142 / 282 Pr e- Oenarni Hranilne vloge P o s oj i 1 a Število članov ; Ime jeniki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K v K v K V K' v K V Tunice .... Trebnje . . . i Tržišče . . . 10976 32 10417 65 21393 97 2140 - 9291 — 80 — — - 49 Vel. nedelja 2042 56 2500 — 4542 56 1508 — 1360 1140 — 260 — 1 14 Velke Lašče . . 88740 01 96065 69 184805 70 9455 87 2695589 3160U — 56927 58 410 Vel. Lošinj . . 6741 57 5826 82 12568 39 1183 82 40247 100 — 4465 50 106 Videm . 2944 83 4521 39 7466 22 2060 — 2018 1430 387 63 188 Vipava . . . 29621 29 29583 99 59205 28 12464 — 9730 09 12740 — 10106 75 1278 Višnja gora . . 19517 15 21891 74 41408 89 4317 — 10617 82 8700 — 3792 35 691 Vodice .... 18747 54 16269 72 35011 26 4988 90 4832 47 5559 57 1390 177 Vodice (Dalm.) . 622 57 556 16 1178 73 — — 10 — 224 10 148 09 +3 Vojsko .... 1601 39 1957 64 3559 03 551 89 358 55 1574 61 483 — Vrbnik .... 5526 20 2457 90 13388 73 5808 — 2053 84 400 — 353 — 404 Vorbei g . . . 4901 49 4983 46 9884 95 4050 — 2274 170 — 570 82 Velikovc . . . 84446 40 72617 04 157063 44 16117 83 15771 64 20922 — 51094 89 664 Vič Vače .... Vrhnika . . . Vabriga . . . Višnjan . . . Vrlika . . . Vrvari . . . 7481 75 7095 50 14860 01 6782 34 672 30 800 236 48 > m O f « N3 5399 49 7947 29 13346 78 1111 84 4445 86 1450 — 500 — + 1 Zaostrog . . . 18583 40 18435 01 37018 41 1865 60 14655 83 620 — 1575 67 260 Zg. Besnica . 3048 36 3584 50 6632 86 500 — 350 — 1430 — 1765 43 55 Zg. Tuhinj . . 7036 57 10334 67 17371 24 2028 40 2883 64 5410 - .3080 — 205 Zibika .... 2065 91 2066 50 4132 41 1360 — 22 — 200 — 300 — 100 Zreče .... 2592 79 2584 11 5176 90 1730 51 2280 05 250 — 620 — 38 Zagvozd . . . 10 — 10 — 20 — 10 — — __ — — — — 140 Zivogošče . . 12166 32 637 44 2803 76 — — 513 — — — 200 ~ 49 Žiče 0767 25 11742 27 22509 52 6461 25 6538 09 — — 610 — 88 Žiri 19955 71 13767 54 23723 25 9)51 73 9278 17 4430 — 200 — 312 Žužemberk . . Žminj .... 8187 50 17466 33 35653 83 8506 — 8293 37 7090 — 2104 90 — Št. Lovrenc . . 8882 13 8805 41 17687 54 327 41 17687 54 327 40 1200 — 47 Šmartin na Paki 22101 05 3952 25 6053 30 560 — 1709 62 21240 — 260 — — Št. Jošt n. Vrh. Št. Lovrenc na 4660 59 23747 68 48408 27 2489 13 1076 14 1310 31 404 10 35 Drav. polju . Št. Jur ob Tab. . 2781 05 2254 49 5035 54 2030 523 1696 193 70 93 Vabilo na redni občni zbor Gospodarskega društva v Sočrgi pri Buzetu, registovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v ponedeljek dne 19. septembra 1910 ob pol 3, uri v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva (». Sprememba pravil 7. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi Načelstvo Vabilo na redni občni zb r l'osojilnice v Dl uren bergu, registovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vrš 1 dne 7. septembra 1910 ob 9. uri dopoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1909 4. Nadomestne volitve načelstva 5. Slučajnosti. Načelstvo. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik - „Zadružne zveze“ Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.