DELAVEC-DELAVCV!
Glasilo delovne skoposti podjetja ItBMII domiale
19. (december 1975)
DELAVEC - DELAVCU Glasilo kolektiva
"TERMIT" Domžale
Ureja - uredniški odbor Sedušakr Boris - urednik
Zupanc Olga Jerman Jože Urbanija Anton Lavrič Angelca Avbelj Franc Mazaj Milan
Organizacijski odbor
Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga
ZA
DVOJNO
ČRTO
Danes, ko to pišem, sem prav vesel, da lahko grajo, ki sem jo v eni lanskih številk napisal na račun sindikata popravim. Takrat sem se namreč s podtaknil v šport po delu, danes pa vas že lahko obveščam o rezultatih, ki so jih sindikalisti dosegli.
Da pa na uspehih ne bi zaspali! Mislim, da je samo nogomet in tisto malo keglanja vse premalo, pa bo zato v prihodnje treba še bolj napeti sile.
Ne samo za organiziranje tekem in izletov, tudi v podjetju samem bi lahko imel’sindikat več dela;
Kar poglejmo delovne razmere, v katerih delamo in že bomo videli, kaj se da narediti za boljši jutri.
Tisk: Delavska univerza Domžale
Urednik
s seje OO ZK ^termit”
Na zadnji seji OO ZK "TERMIT" na katero so bili povabljeni vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v podjetju in predsedniki organov upravljanja,smo obravnavali:
1.	stabilizacijske ukrepe podjetja in uvoz in izvoz,
2.	delovno disciplino, izostanke z dela, nadurno delo,
3.	organiziranje TOZD-ov in integracijo z "Gorenjem" Velenje,
4.	o delu delegacij ZE in SIS.
1.	Pri izvajanju sprejetih stabilizacijskih ukrepov smo ugotovili, da smo nekaj rezultatov že dosegli. Tržišče naše stabilizacije , je v povečanju količinske in vrednostne realizacije ter zmanjšanju uvoza. Po podatkih o 9 mesečnem poslovanju nam je uspelo povečati količinsko realizacijo za lo, 2%, finančno pa za 41% glede na isto obdobje preteklega leta.
Poslovni stroški so se za to obdobje napram isti dobi lanskega leta povečali le za 28.06% in so tako pozitivno vplivali na povečanje ustvarjenega dohodka za 66,3%. Kljub povečani finančni realizaciji, pa smo uspeli znižati uvoz surovin in rezervnih delov za lo% ( od 25o na 22o milijonov S din). Vendar se vsemu uvozu surovin podjetje ne more odpovedati, saj surovin, ki jih uvažamo (heksakloretan, grafit, jedavec, kalcij evsilici j , natrijev fluorit in rez.deli za stroje), ni mogoče dobiti na domačem trgu. Iz podatkov sledi, da celoten uvoz teh surovin predstavlja 4 - 5% od celotne finančne realizacije podjetja, ki bo v letu 1975 okoli 5 mil jard S din.
Glede izvoza naših proizvodov, je bilo poudarjeno, da za zdaj še ne more priti v poštev, ker proizvajamo še premajhne količine proizvodov, te pa so pogodbeno vezane na domači trg. Druga težava je v kvaliteti, katera še vedno ni stalna in smo zaradi nje v preteklosti že imeli reklamacije tudi iz tujine, kamor smo pošiljali poizkusne količine (Italija). Ugotovili smo, da indirektno vplivamo na izvoz, saj dobavljamo domačim kupcem - železarnam oplaščeni pesek, katerega so do sedaj uvažale.
V 9. mesecih letošnjega leta, je bilo prodanih 3.167 ton tega peska, kar znaša 851 milijonov S din. Seveda se bo podjetje tudi v prihodnje prizadevalo preiti na izvoz, toda do tega bo prišlo takrat, ko bo razpolagalo z zadostnimi količinami in kvaliteto.
2.	Glede delovne discipline, je bilo poudarjeno, da je uživanje alkohola najpogostejši pojav kršitve delovne dolžnosti. Tako smo nekaj težjih primerov že poslali na zdravljenje proti alkoholu, ostale pa bomo poskušali "zdraviti" na komisiji za kršitev delovnih dolžnosti v podjetju. Nadurno delo bo omejiti kolikor pač je mogoče, vemo pa, da ga odpraviti ne bo mogoče zlasti v vzdrževanju izven delovnega časa.
3.	Ustanovitev TOZD-ov je za podjetje že definitivna stvar, saj so zbori to stvar že potrdili. Tako bomo imeli v podjetju 2 TOZD-a in upravo kot skupne službe. Na razširjeni seji komisije, ki bo v sredo 26.11.75. pa bo konkretneje predlagano, kakšne bodo razmejitve glede sredstev
in kakšne organe upravljanja bomo potrebovali v novi obliki samoupravljanja.
Integracija z "Gorenjem" Velenje je dokončno odpadla, ker je "Gorenje" ni podprlo, sicer pa so se tudi oni sami znašli v finanč .težavah. V integracijo, H ne temelji na finančnem uspehu obeh partnerjev, pa nima smisla stopati.
4.	Osnovna organizacija ZK "TERMIT" je ugotovila, da delegaciji Združenega dela in SIS naše 14. enote, v kateri so še podjetja "Rašica". "Mizarstvo" in "Svit" Moravče ter "Mojca" Lu kovica dobro delajo, saj delegati prihajajo na seje v podjetje, prav tako pa izbrani delegat na skupščino ZD in SIS na občino. Res pa je, da bi morali ti delegati več poročati na naših sejah DS-a, oziroma v časopisu podjetja.
To so glavna vprašanja, obravnavana na seji OO ZK "TERMIT".
Vinko Bleje
ZBORI
DELOVNIH LJUDI
Dne 17. lo.l975 so bili zbori delovnih ljudi zaposlenih na upravi, v obratu v Ihanu in v obratu "peskokopi". Sklicani so bili z namenom, da se obravnavajo rezultati devet mesečnega periodičnega obračuna. Poleg tega se je potrdil predlog srednjeročnih načrtov Samoupravnih interesnih skupnosti in predloga za leto 1976 in program razvoja KS Domžale., Moravče, Peče in Ihana kot sledi:
Sprejmejo in potrdijo se srednjeročni načrti Samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 - 198o in načrti za delo v letu 1976.
Da bi se preprečilo množično preseljevanje na področje občine Domžale in, da bi se rešil problem finansiranja izgradnje infrastrukturnih objektov, naj pristojni organi v občini Domžale ustrezno ukrepajo v tem smislu, da se zagotovijo pogoji za normalni razvoj.
Sprejme in potrdi se predlog srednjeročnega programa razvoja KS Domžale za obdobje 1976 - 198o in programa dela za leto 1976.
Sprejme in potrdi se predlog srednjeročnega programa razvoja KS Moravče za obdobje 1976 - 198o in programa dela za leto 1976.
Sprejme in potrdi se predlog srednjeročnega programa razvoja KS Peče za obdobje 1976 - 198o in programa dela za leto 1976.
Sprejme in potrdi se predlog srednjeročnega programa razvoja KS Ihan za obdobje 1976 - 198o in programa dela za leto 1976.
Zbori so bili lepo obiskani in, je na njih sodelovalo v razpravi precejšnje število zaposlenih.
Joži Lavrač
PERIODIČNI OBRAČUN
V smislu zakona o knjigovodstvu gospodarskih organizacij ter sprejetih zakonskih predpisov je bil sestavljen periodični obračun podjetja skladno z zakonom o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka za obdobje od 1.1. do 3o.9.1975 .
Periodični obračun obravnava poslovanje podjetja kot celoto in obsega:
-	poslovno poročilo z analizo poslovanja
-	priloženi obrazec poslovni uspeh
-	priloženi zaključni list
-	ter ostale priloge, ki utemeljujejo doseženi poslovni uspeh podjetja
Podjetje je v devetmesečnem obdobju realiziralo 87.659 ton gotovih proizvodov in, je napram preteklem obdobju lanskega leta povečalo količinsko proizvodnjo za lo,3%.
Vrednostna realizacija v istem obdobju letošnjega leta, pa je bila realizirana 38.557.825,50 in je bilo napram preteklem obdobju lanskega leta povečana za 41,06%.
Obračun doseženega dohodka v višini 14.624.669,64 predstavlja povečanje napram preteklem letu za 66,38% in je rezultat uspešnejšega poslovanja podjetja in proizvodnih enot.
Za pregled gibanja poslovanja podajam pregled doseženih poslovnih rezultatov, in to:
Primerjava z planirano proizvodnjo
Podjetje je v devetmesečnem obdobju letošnjega leta realiziralo 87.659 ton gotovih proizvodov in, je doseglo količinski plan z lo3,72%.
Vrednostni plan podjetja pa je bil dosežen v višini 38.557.825,5o ali z 129,43%.
Na osnovi dosežene finančne realizacije in obračunanega celotnega dohodka, je bil v primerjalnem obdobju dosežen naslednji finančni rezultat :
5
Struktura	9 mesecev 1974	9 mesecev 1975	Index
Celotni dohodek	27.798.oo2,72	39.351.392,57	141,56
Porabljena sredstva	19. oo8.296,29	24.726.722,93	13o,o8
Dohodek	8.789.7o6,43	14.624.669,64	166,38
Zakon.in pogod.obv.	1.134.890,45	2.028.286,57	178,73
Osebni dohodki	6.26o.656,3o	8.345.8o8,25	133,31
Ostali OD	69.887,45	113.341,15	177,41
Ostanek dohodka	1.330.272,58	4.137.233,67	311,ol
I. Delitev celotnega dohodka:
Celotni dohodek	39.351.392,57	loo %
Porabljena sredstva	24.726.722,93	62,84
Dohodek	14.624.669,64	37,16
II. Delitev dohodka:	14.624.669,64	loo %
Osebni dohodki	8.345.808,25	57, o7
Zakon.in pogod.obvez.	2.o28.286,57	13,87
Ostali OD	113.341.15	o,77
Ostanek dohodka	4.137.233,67	28,29
Iz delitve dohodka je razvidno, da je podjetje v celoti pokrilo zakonske in pogodbene obveznosti ter izplačane osebne dohodke, ostanek dohodka pa razporedilo v nerazporejena sredstva za začasno koriščenje obratnih sredstev.
Zaradi detaljnejšega pregleda poslovanja po proizvodnih enotah, vam podajamo pregled obračuna celotnega dohodka in dohodka , kot sledi:
OBRAČUN DOHODKA per 3o.9.1975.
(D
0)
T3
O
Cu
c
cy
s
0	r-	r^-	m	CM	CM			in	in		0	
h-	00	in			CM	MO	in	CM		MO		m
vD	in	CM	OJ	d	O	O'	MO	00	T—H	CO	d	co
CO	in	o^		in		MO	oo	o	rr	CO	o	co
in	00	co		o	r-	MO	CM	00	co	CM	C0	co
0	O		CM	00	in	rt1	00	in	co	r-	co	
in	o	in		co	00	CM	CM			co	CM	O
O	CO	co	0	co	CM	<o	0	co				0
O			in		d		CM	00				
CO		co	co									
in		<D	CM		CM	MO			o			
	<n	O		vO	MO	CM		00	o	in		
r-	d	00	in	CM	00	T—1		o	rf	CM		
CM	00	o	co	r-		a<	o	0	O	00		
in	o	in	CM	CM		co	0	MO	CM			
Oxl	in	00	00	d		rh		0	00			
					00	o	0-	in		CM		
vD	r-H	t>		0		rf	00	M0		co		
<D		vD	in	1		in		CO				
in £3	T	1	co	00	o	00	MO	T	1	in	MO
CM OJ	in	0-		MO		MO			
a' in		MD		o	00		00	r-	r-i
0 r-	00	O	c-	o		CO	co	co	in
O 00	00	CM	MD	MO	CM				
									
00 X1	CM		00	T—1	0	t^-	in	in	CM
o <o	c-		CM	o	CO	in	co	MO	
'šf T-H	in	CM	CO	00			<D		CM
CM	CM	CO	CO	in	co	r-H			co
CM	CM								
c
N
03
cfl
U
ca
N
'ča
(D -rH f-l X, _ T) « O
ca -5
•b ^
3 ^
4-> Cu
ca «
t, O
OJ
T3
O
33
O
"O
<D
O
cO
>
VI
T3
0)
Ch
V3
ca
c
3
ca
3
o
a,
M
(D
>U
3
o
p
ca
33
T3
o
-C
o
T3
3
T3
C
ca
3
3;
3
M
>
in <£)
3!
CD T)
O ^3 O T3
C
0) ..
'3 >
E
3 3
P P N
M
O
C
N
CD
>
X3
O
3
-d
o
CT
O
a
c
o
33
ca
3!
-G
O
XI
O
•a
c
£3
G
V3
O
E
G
a?
a
c
£2
G
V)
o
G)
D
!h
•c
G
£3
>
G
£3
"G
O
£3
O
V
£3
G
C
G
■u
K)
O
V3
G
G
G
G
Sh
£3
O
"O
N
V3
O
c
N
G
>
£3
O
V)
O
G
£3
X)
O
-C
o
T3
-X
G
C
G
V)
O
oa
7
Viljem Limoni
o TO Z D-ih
Kot sm0 že pisali o tem smo se obvezali, da do konca leta 1975 sprejmemo odločitev ali se bomo na novo konstituirali oziroma ustanovili temeljne organizacije združenega dela (TOZD). V ta namen je pričel delo odbor za izvedbo priprav za organiziranje TOZD, ki ima nalogo pripraviti gradivo za tako odločitev. Dne 26.11.1975. pa je navedeni odbor sklical razširjeni sestanek s predstavniki samoupravnih organov podjetja, družbeno - političnih organizacij in vodilnimi delavci podjetja, z namenom, da se enotno dogovori glede izgleda naše organizacije po konstituiranju TOZD oziroma, da se postavijo okvirji za gradivo, ki bo dano v razpravo na zbore delovnih ljudi. Ob tej priliki smo se tudi dogovorili, da bodo roki za izvedbo analize pogojev in sklice zborov delovnih ljudi postavljeni še v tem letu. Sklep o organiziranju TOZD je po zakonu dokončen, ko preteče 3o dni od dneva, ko je bil vročen sklep vsem delom našega podjetja in šele takrat pridobi TOZD pravice, ki izhajajo iz ustave in po zakonu, razen pravic navzven, ki pa so uveljavljene šele po vpisu TOZD v sodni register. S tem pa bo zaključena šele prva faza priprav za novo konstituiranje podjetja in bo dejansko v letu 1976 potrebno še mnogo truda, da se bo reorganizacija podjetja dokončno izvedla in, da bodo TOZD zaživele v njem pravem smislu in pomenu.
Lovro Breznik
GIBANJE PROIZVODNJE V LETI 1974 IN 1975 Z PREDLOGOM PLANA PROIZVODNJE ZA LETO 1 9 7 6.
V skladu z načelom sistema družbenega planiranja in v okviru sprejetih smernic dolgoročnega programa predlagamo pregled gibanja proizvodnje leta 1974 in 1975 z sprejetim programom za leto 1976 članom delovnega kolektiva v razpravo.
Obrat Blagovna grupa
O
03
N

03
PP
rf
LO
J
m
o
co
o
m
CN
co
co
co
m 02	^
Oj
O
o
o
M
c
o$
m
co

c
J

co
o
r—H
I> o co
co O [>
O	I>
(M
tuD
O
T3
(V
i-<
Ph
LO
O)
o
03
J
0$
Š s
03
03
C
03
O
O
c
03
Ph
o
03
O
03
N
03
03
O
0)
-1
c
oj
E
o o o o o o
1-1 co
r—I
o o o o o o
o t>
o o o o o o
co' m
o
o
o
in
T—i
i—i
o
o
o
o
o
o
co
o
o
o
o
m
co
o
o
o
o
m
£> co
(M O r—I	in
i-i co'
1-H
o o o o o o
o m
i—i ^
£> O
O) co co co
o
1-H CO O 1-H
CO CM
O I>
co
o o o o o o
o co'
xr O co m co co
co co co
i-H
co in
TT cm
m'
o o o o o o
co
co co co co co o
rt CO
m
rt
O
o
o
co
o
rh
O
CM
rh
O
O
o
m
co
o
p
o
03
a
cn
i-H	o	m
rt	CM	02
m	co	co
o	C2	m
t>	rt	CO
CO	02	rt
CO
O O
o o o o
O CM
co m
I> i-H
CO	T—I
co cn> co co 03) o
CM 02 CO 02 CO [>
CO
O o o o o o
o o
02 C0 CO rt
CO ^
a
03	03
O
o
o
o
m
co
o
co
co
co
o
o
o
o
m
rr
03
c
>
o
03
c
03
03
E
C
a3
co
o
co
co
02
CM
02
O
O
O
o
o
o
CM
in
co
m
o
co*
m
CM
in
o
o
o
CM*
CO
CM
m
02
m
co
co
CD
t>
rt
O
o
o
o*
CM
CO
rt
tuO
03
D.
P
cn
02
02
o
CO
O
CO
rt
O
o
o
CM
O
CM
O
02
CM
CD
CM
CO
C0
CO
02
CO
O
O
CM
CO
co
o
c
O
03
a
p
V)
0)

03
TJ
O
&
II
II
II
II
M
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
ii
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
9
REDNOSTI
nj
o
N

I
I
I
I
I
X
cti
dl

LO
I>
J
co co
CM lO CM

CO
I
I
I
ti
Q
c
03
ti
LO
CD

ti
c
03
ti

LO
I>
ti
tuO
O
TD
d
u
ti
03
N
CD
l>
cn
03
C
03
a
o
<D
LO
CO
o
a;
ti
N
03
a;
Sh
c
o
O
c
03
ti
I>
CO
03
O
03
tsl
03
a;
ti
O
a;
ti
in
ti
>
O
ti
03
O
CM |
CM
O CM CO co
r-H I>
O
l I
O	O
o	O
o	O
	
o	O
o	O
LO	LO
	
o	CM
co	CM
	
LO	Xh
	CM
OD	CM
	
'šh	CO
CM	OD
O	CM
	
o	CM
CO	CM
	
o	O
o	O
o	o
	
t>	o
CO	o
CM	o
	
CM	
CM	
	
LO	CM
	CM
CM	O
	
CO	l>
	co
o	I>
	
	
CM	
	
O	o
CO	
OD	co
	
CD	CM
OD	CD
	CO
	
OD	LO
	
o3
O

03
Sh
X)
O
03
a
ti
co
•24
TD
O
ti
S
a;
co
O
a
03
N
i>
LO
t>
ti
O
co
o
CM
O-
o
'T1
i—i
O
-		
X	c	LO
	cti	I>
H	S	CD
		
Q		ti
Kh	co	CO
CD	co	T—I
CO	OD	CO
bJD
o
d
u
ti
03
c
o3
a
o
d
I>	OD	CO
CM	CO	O-
o
OD
C
CD
CO
o
a
cti
N
LO	CO	CM
CM	CO	I>
O
a;
ti
C
03
ti
ti
Ul
>
O
ti
ti
P
O
ti
cti
ti
o
CO
CO	O	rf
CM	OD	CO
cti
>
cti
a
D
a
o
ti
o
o
i
i
i
i
10
Podjetja skupaj :	202	180	198	189	189	98.0	95.5	105.
Predloženi program temelji na obstoječih proizvodnih kapacitetah kremenčevih peskov in pomožnih livarskih sredstev ter sprejetem predlogu prodaje za prihodnje leto.
Pri tem predvidevamo, da se bo produktivnost v prihodnjem obdobju povečala za 9.9%, kar bo ugodno vplivalo na povečanje celotnega dohodka in dohodka.
Sprejeti ukrepi na področju ekonomskih odnosov s tujino se bodo odvi*-jali v mejah sprejete resolucije o družbeno ekonomski politiki ter ugodnejše vplivali na trgovinsko menjavo v prihodnjem letu.
Iz navedenih razlogov mora razvojni program podjetja v letu 1976 bazirati na stabilizacijski politiki in varčevanju, kar bo v končni fazi tudi prispevek k povečanju akumulacije in boljših poslovnih rezultatov.
Samoupravno dogovarjanje in nove organizacijske oblike temeljne organizacije združenega dela pa bodo postale realizator naših hotenj pri izvajanju predvidenih programov.
Nadaljna krepitev materialne baze pa bo spodbuda pri poglabljanju samoupravnih odnosov pri nadaljnem razvoju podjetja.
Končni predlog proizvodnega programa za leto 197 6 pa bo po splošni razpravi oblikovan na zborih delovnih ljudi.
11
SISTEMIZACIJA
Komisija za izdelavo akta o sistematizaciji in analitični oceni delovnih mest, se je sestala na svoji 1. seji, dne 3o.9.1975 ter se dobro seznanila z nalogo, ki jo mora opraviti, ter s tem v zvezi sprejela več sklepov. Da je delo komisije obsežno ni potrebno ponovno povdar-jati, sicer pa sem o tem že poročal v našem glasilu v mesecu maju letos, pa tudi v obvestilu na oglasnih deskah podjetja, z dne 3. lo.75.
No, pa si oglejmo sprejete sklepe komisije:
-	vse zaposlene je preko tega glasila in oglasnih desk v podjetju obvestiti, da pripravljamo v podjetju akt o sistematizaciji. Opis dela na vseh delovnih mestih pa, je le en del tega akta, ki mora biti vsklajen
s "Samoupravnim sporazumom o razporejanju dohodka in delitvi osebnega dohodka v TOZD-ih kemijske industrije in sorodnih panog" , kamor so vključili tudi naše podjetje,
-	komisija se je odločila, da opis dela opravi istočasno v vseh 3 delov, enotah, zato si je delo razdelila tako, da bodo v Ihanu opis dela delovnih mest v tem obratu, opravili člani komisije iz tega obrata -Jerman Jože, Flis Jože in Dimc Vinko, v obratu "peskokopi" tov. Mazaj, Novak in Učakar, na upravi pa Limoni, Breznik in Bleje. Seveda bodo pri teh opisih sodelovali tudi delavci, katerih del. mesto se bo opisovalo,
-	za potrebni popisni material (navodila, vzorčni primerek in popisne liste: opis dela), je bil zadolžen tov. Bleje,
-	rok za dokončanje opisa, je bil postavljen 15.11.1975,
-	komisija je nadalje sprejela sklep, da bo njena naslednja seja med 2o. in 3o. lo. 1975 ,
-	pojasnila v zvezi z opisom delovnih mest, bosta nudila tov. Limoni in Bleje,
-	za izdelavo osnutka pravilnika o sistematizaciji, pa je komisija zadolžila tov. Limoni j a.
12
Ves potrebni popisni material, je bil zbran in dostavljen vsem 3 skupinam, ki bodo opravljale opise delovnih mest, dne 3.1o.l975, tako da z opisi lahko začno.
O tej priliki ponovno opozarjam vse zaposlene, da pomagajo komisiji in aktivno sodelujejo v opisu svojega dela, kajti člani komisije verjetno ne vedo tudi za vsa tista vaša drobna opravila, ki jih tudi opravljate na svojem delovnem mestu in jih, je tudi potrebno navesti -opisati. Če bomo opis delovnih mest dobro naredili, po tem bomo za vsako delovno mesto točno vedeli, katera opravila ga sestavljajo.
Vinko Bleje
DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA DELAVCEV 1/ ZDRUŽENEM DELU
Če se še spominjate, smo na zborih 29.4.1975. sprejeli in potrdili Samoupravni sporazum delavcev v združenem delu" , katerega smo nato razdelili vsakemu zaposlenemu. Navedeni samoupravni sporazum, je bil pred tem dalj časa v javni razpravi.
V zadnjem času pa so k navedenemu samoupravnemu sporazumu prišla v posameznih primerih nekatera pojasnila in tolmačenja, ki jih samoupravni sporazum ne vsebuje. Na to nas, je opozarjal tudi obč. inšpektor za delo, ki je v okviru občine pregledoval samoupravne sporazume vseh gospodarskih organizacij.
Na podlagi vsega navedenega, je naša komisija za vskladitev statuta in ostalih splošnih aktov na svoji 5. seji, dne 12.9.1975. obravnavala ta pojasnila ter jih predložila DS-u, oziroma zborom delovnih ljudi.
Zbori delovnih ljudi (po sind. skupinah) , so v času od 17 - 25.9.1975. sprejeli predložene dopolnitve "Samoupravnega sporazuma delavcev v združenem delu".
Dopolnitve in spremembe samoupravnega sporazuma so naslednje:
Člen 33: V II. odstavku je črtati stavek:
"Odbor lahko odloči, da za posamezno prosto delovno mesto ni potrebno poskusno delo" .
Člen 86: V I. odstavku, je črtati tekst v oklepajih:
" (126 ur ) " in "(21o ur)"
Člen 99: Dodati je še II. odstavek, ki se glasi:
"Prav tako delavec nima pravice do letnega dopusta, če ga ni hotel izkoristiti v roku, ki mu ga je določilo podjetje, oziroma , če je zbolel in je bolezen trajala do konca koledarskega leta".
Člen 192: Členu je dodati še 6 točko, ki se glasi:
"Šteje se, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v delovni organizaciji tudi v primeru, ko brez utemeljenega razloga ne pride na delo, najmanj 5 zaporednih dni".
To so torej spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma in jih vnesite v svoj izvod.
Vinko Bleje
Skupščina občine Domžale, je sklicala 13. skupno sejo zbora z združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbeno-politični zbor za četrtek, 6.11.1975. ob 8.uri.
Kot delegat delegacije "TERMIT"-a, sem bil določen, da se udeležim te seje. Že na sestanku delegacije, kjer smo pregledali gradivo, smo ugotovili, da bo seja zelo pestra in zanimiva.
Dnevni red seje, je obsegal med drugimi:
Poročilo pravosodnih organov občine (milice, sodnika za prekrške in za mladinsko prestopništvo) , osnutek družbenega dogovora o samozaščiti , poslovno poročilo sklada za šolstvo, informacijo o preselitvi obrata "Fructal - Alko" iz Domžal in še nekaj dodatnih točk.
Z velikim zanimanjem smo delegati sledili vsem poročilim, ki jih je obsegal dnevni red. Največ časa in veliko razprav, je obsegala točka: Poročilo sklada za šolstvo in finančni načrt za leto 1975 in določitev programa za izgradnjo šolske mreže v 5 letnem obdobju. Uvodno poročilo, je podal tov. Klemenc, ki je predsednik sklada. Iz poročila je bilo razvidno, da izgradnjo šolske mreže tarejo velike finančne težave, tako, da ne gre po programu, tako kot je bilo začrtano ob referendumu.
Sedanja dela obsegajo le veliko adaptacijo šole v Dobu, ki pa je že v zaključni fazi. Nadaljni načrt je: telovadnica šole Brdo, telovadnica šole Moravče, nova šola "Venclja Perka" Domžale, nova šola v Krašnji, adaptacija šole v Trzinu, Ihanu, Vrhpoljah, odkup zemljišča za Posebno šolo v Homcu.
Po sedanji oceni dotoka samoprispevka za šolstvo, bomo zbrali v 5 letih 38.45o.ooo din. Program, ki je bil sprejet na referendumu, pa je ocenjen na 68.2oo.ooo din, s tem pa manjka sredstev v višini 29.75o.ooo din. Pred skladom za izgradnjo šolske mreže, stoji velik problem kje dobiti sredstva. Predlog je bil, da bi se delalo v naslednjem letu 1976 3 sobote in tako bi prišlo v sklad cca 7.ooo.ooo din, da se dobijo krediti pri gradbenih podjetjih in pri bankah.
nTede programa, je bilo veliko diskusije. KS Domžale, je ugovarjala, kjer je Skupščina Domžale na njeni seji 7.3.1974. sprejela dopolnitev programa, da se takoj za veliko adaptacijo šole v Dobu, preide k gradnji šole v Krašnji. Ta spor se ni mogel dokončno rešiti in, je dan pravni službi Skupščine Domžale.
Član delegacije "Termit": Štirn Janez
PLAN STANOVANJ SKB GRADNJE
Izhodišča srednjeročnega plana stanovanjske gradnje
Pričujoči srednjeročni plan stanovanjske gradnje v občini Domžale za obdobje 1976 - 198o temelji na naslednjih izhodiščih:
1.	da znaša začetni stanovanjski primanjkljaj cca 600 stanovanj,
2.	da bo naravni prirast prebivalstva naraščal povprečno letno za cca 35o oseb,
3.	da bo zaradi geografske lege Domžal, priselitveni porast prebivalstva naraščal povprečno letno za cca 345 oseb,
4.	da bomo v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju močneje po segli v oblikovanje mestnega jedra občine, kar pomeni, da bomo zaradi rušitve obstoječih stanovanj ter gradnje infrastrukture potrebovali dodatnih loo stanovanj,
5.	da bo prišlo do zmanjšanja dinamike gradnje individualnih stanovanjskih hiš in povečanja dinamike gradnje blokovnih stanovanj,
6.	da bo na osnovi samoupravne organiziranosti in družbenega dogovarjanja ter intervencij družbenega sistema prišlo do umiritve gibanja gradbenih cen,
7.	da bo sistemsko rešeno vprašanje gospodarjenja s stavbnimi zemljišči in načina finansiranja urejanja stavbnih zemljišč,
8.	da bodo ustvarjeni pogoji za takšen obseg stanovanjske gradnje, ki omogoča odpravo primanjkljaja,
9.	da se bodo na osnovi samoupravne organiziranosti še izboljšali pogoji za vpliv pričakovalcev stanovanj in investitorjev na obseg strukturo kvaliteto in ceno stanovanjske gradnje,
10.	da bo zaradi ustvarjenih urbanističnih in finančnih pogojev gradnja potekala bolj enakomerno,
11.	da se bo v novozgrajenih soseskah gradila kompletna potrebna infrastruktura (ceste, vodovod, kanalizacija, trgovine, vrtci, šole),
12.	da so za bolj organiziran in uspešen razvoj stanovanjske gradnje, ustvarjene vse potrebne urbanistične osnove.
Cilji
Najvažnejši cilji, ki naj bi jih dosegli v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju, so naslednji:
1.	zgraditi 182o stanovanj v času 1976 - 198o leta ali povprečno 364 stanovanj letno,
2.	izboljšati odnos med blokovno in individualno gradnjo tako, da se gradi več stanovanj v blokih 122o in manj individualnih hišah 6oo, ter izboljšati odnos med najemnimi in zasebnimi stanovanji v korist najemnih ,
3.	rešiti stanovanjsko vprašanje kot socialni problem,
4.	z gradnjo stanovanj slediti potrebam gospodarstva in družbenih služb,
5.	doseči skladnost med gradnjo stanovanj in gradnjo spremljajočih objektov,
6.	razviti samoupravne odnose v stanovanjskem gospodarstvu na raven, ki zagotavlja odločilen vpliv delovnih ljudi in občanov na vsa bistvena vprašanja v zvezi s stanovanjsko gradnjo in gospodarjenju z obstoječimi stanovanjskimi skladi,
7.	doseči stanovanjski standard, ki ustreza sodobnim potrebam in nizkim stroškom vzdrževanja,
8.	dvigniti stanovanjsko kulturo in povečati odgovornost vseh dejavnikov za hitrejšo gradnjo in racionalnejšo uporabo stanovanj.
Za dosego teh ciljev, je potrebna maksimalno angažiranje vseh odgovornih dejavnikov.
Ocena potreb po stanovanjih v obdobju 1976 - 198o na osnovi funkcionalnih parametrov
ugotovili smo že, da znaša začetni stan-ovanjski primanjkljaj cca 6oo stanovanj.
Po projekciji demografskega gibanja prebivalstva občine, bi se prebivalstvo povečalo od 34436 v letu 1975 na 379lo prebivalcev v letu 198o, kar pomeni povečanje za 3474 prebivalcev.
Glede na dosedanja gibanja naravnega in priselitvenega prirasta računamo, da bi letni povprečni naravni prirast znašal cca 35o oseb, oziroma 175o prebivalcev (povprečje 197o - 1974 355), v petih letih ali povprečno letno cca 113 gospodinjstev.
Na priselitveni prirast bi odpadlo 1724 prebivalcev ali povprečno letno 345 prebivalcev oziroma povprečno letno 111 gospodinjstev ali prav toliko letno potrebnih stanovanj.
Zaradi gradnje novih sosesk, objektov in prometnic, bo potrebno porušiti cca loo obstoječih stanovanj in jih nadomestiti z novimi.
Tako bi potrebe po stanovanjih 1976 - 198o znašale:
potrebe	povpr.letno	skupaj 1976 - 198o	%
a. Začetni primanjkljaj	12o	6oo	33 ,o
b. Naravni prirast	113	565	3l,o
c. Priselitveni	111	555	3 o, 5
č. Zaradi rušitev	2o	loo	5,5	-
Skupaj	364	182o	loo
V začetnem primanjkljaju so upoštevane tudi potrebe zaradi zamenjave neustreznih stanovanj.
Ta program, je izdelala strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, iz katerega je povzeto najbolj bistveno poglavje.
Vsak zaposleni ga naj pregleda in eventuelne pripombe sporoči na upravo podjetja.
Slavko Petek
OSNUTEK SINDIKALNE LISTE '76
Nagrajevanje iz vloženega minulega dela.
IJelavčev osebni dohodek, je sestavni del sredstev za osebne dohodke, dogovorjenih po samoupravnem sporazumu dejavnosti, je torej odraz vloženega živega in minulega dela delavca.
Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, naj bi v letu 1976 izdelali kriterije za nagrajevanje iz naslova minulega dela znotraj temeljnih in drugih organizacij .združenega dela.
Dokler se za nagrajevanje iz vloženega minulega dela upošteva samo kriterij delovna doba, lahko znaša najvišji možni odstotek po naslednji tabeli:
Najvišji odstotek od obračunske me-
Delovna doba nad	1	do		5	sečne osnove ali dosežene mesečne akontacije oseb.dohodka delavca. let	1
nad	5	lo	2
nad	lo	15	4
nad	15	2o	6
nad	2o	25	8
nad	25	3o	lo
nad	3o	35	let oz.4o let	12
Kaj se smatra za obračunsko mesečno osnovo oziroma za doseženo akontacijo osebnega dohodka, določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti.
Vrednotenje delovne dobe po navedeni lestvici v tej točki ne gre upokojencem , ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo in so ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu.
NAMESTO V POSTELJI NA NJIVI.
Pet delavcev tovarne odlivkov "Beograd", ki jih je patronažna služba
19
tovarne zalotila, kako "bolni" delajo na njivah, so kaznovali z enoletno pogojno izključitvijo iz kolektiva. V tem kolektivu so imeli zaradi sezonskih kmetijskih del celo zastoje v proizvodnji. Tretjina delavcev je brez kakršnikoli kvalifikacij in nekaterim, je delo v tovarni le "dopolnilno" opravilo , ki jim zagotavlja pokojnino in socialno varstvo, njihovo glavno delovno mesto pa je - na njivi.
V Jugoslaviji vsak dan ne pride na delo 2oo.ooo delavcev. Mnogo jih ne pride zaradi bolezni, mnogo pa je tudi takšnih, ki se iz neznanih vzrokov ne pojavijo na delovnem mestu. V tovarni odlikov "Beograd" so očitno začeli vojno proti nedelu. Akcija pa bo uspešnejša, če bo čim širša in, če bo vključila vse kategorije zaposlenih - tudi tiste v pisarnah.
Delavska enotnost november 1975
MLADI V
»TERMITU«
Dne, 27. sePternt)ra smo se mladinci "Termit-a" zbrali pred podjetjem. V skoraj polnem avtobusu smo se odpeljali proti Kočevskemu rogu, kjer smo pripravili sprejem mladincev podjetja "Termit" v ZSMS.
Čeprav je bilo vreme deževno in megleno, nam je pot do Kočevskega roga hitro minila. Pri Lukovem domu, smo zapustili avtobus in se peš napotili do barak v katerih, je bila partizanska bolnica. Ob improviziranem odru smo pogrnili na mizo zastavo in nanjo postavili šopek nageljnov in seja se je pričela.
Ob pozdrav u predsednice pripravljalnega odbora, je spregovorila sekretarka OK ZSMS Domžale Justi Smrdelj. Seznanila nas je mlade z dolžnostmi in pravicami, ki so zapisane v statutu ZSMS, s pomenom delovanja in njihovo vlogo pri reševanju problemov v katerem živijo. Po govoru smo bili mladi sprejeti v mladinsko organizacijo, dobili smo izkaznico in pa značko.
Po sprejemu sta spregovorila šef rač.kom.sektorja tov. Limoni Vili
in sekretar ZK podjetja tov. Petek Slavko.
S soglasnim dvigom rok smo mladi sprejeli poslovnik OO ZSMS s katerim smo bili že predhodno seznanjeni. Mladi smo se odločili, da vzamemo v skrbstvo enega izmed spomenikov v Moravski dolini. Nato so bile volitve v katerih, je bila izvoljena za predsednico Tavčar Ivanka, za sekretarko Lavrač Jož r in blagajnika Rebolj Vojka.
Sledila je tudi recitacija, ki jo je izvedla članica OK ZSMS Domžale Vera Grošelj, nato pa je sledil še kulturni program.
Zapustili smo barake in se napotili do Lukovega doma, kjer nas je čakal avtobus in se odpeljali do Dolenjskih Toplic, kjer nas je čakalo kosilo. Po kosilu smo se napotili do Lokev, kjer smo na grob komandanta Staneta Rozmana položili venec in počastili njegov spomin z enominutnim molkom. Mimo mikavnih dolenjskih vinogradov smo se odpeljali skozi Črnomelj v Metliko, kjer smo večerjali. Tu se je naš izlet počasi začel iztekati.
V upanju, da bo OO ZSMS podjetja "Termit" v redu delala, smo se odpeljali domov.
Ivanka Tavčar
Na zadnjem sestanku predsedstva OO ZSMS "Termit", na katerem je bila tudi predstavnica OK ZSMS Domžale Smrdelj Justi, je bilo sprejetih več posameznih sklepov za nadaljne delo naše osnovne organizacije. Tako je bil sprejet program dela za prihodnjih šest mesecev, v katerem je zajeta vključitev v tekmovanju za najboljšo OO ZSMS in najboljšega mladega samoupravljavca, formiranje aktivov po naših TPZD-ih, organizacija raznih športnih srečanj z drugimi aktivi mladih, sodelovanje na proslavah in organiziranje raznih predavanj za mlade o samoupravljanju.
Predsedstvo se je zavzelo za čimvečje vključevanje mladih v samo -upravni proces. Njihovo aktivnost pri izvajanju stabilizacijskega pro-
grama ter izkanju še neodkritih notranjih rezerv. Vključevanje novih članov v OO ZSMS, je tudi eno od stalnih nalog nas vseh.
Mladi, pred nami so naloge in obveznosti katerih se moramo zavedati in jih izpeljati, kot smo si jih zamislili.
Ivanka Tavčar
DELEGACIJE
Tudi pri nas v "Termit-u" se večkrat sestanejo delegacije Svita, Rašice, Mizarstva, Mojce in našega podjetja, katere razpravljajo o Sam. interesnih skupnostih.
Tako so se zbrale dne 3o. lo.l975. ob 7. uri v podjetju "Termit" in razpravljale o perečih problemih Občinske zdrav. skupnosti Domžale. Probleme Občinske zdrav, skupnosti, je tolmačil tov. Vodeb in nakazal finančne probleme, kateri se porajajo tudi na našem področju.
Veliko je bilo govora o bolniških izostankih, kako zmanjšati te izostanke oziroma izdatke. Tov. Vodeb je poudaril, da bi bilo dobro, če bi podjetja napravila točne izračune, koliko stanejo delovno organizacijo ti izostanki (do 3o dni). Verjetno, da ko bi bilo to prikazano slehernemu zaposlenemu, bi se spraševali kako, da smo v stanju zbrati tolikšna fin.sredstva.
Delegacije so tudi razpravljale o delegatih, ki se ne udeležujejo sej oziroma ne prispevajo svojega deleža kot delegat k razrešitvi perečih problemov.
Joži Lavrač
NOVOST IZ DELAVNICE
Marsikatera organizacija združenega dela ima v svojih TOZD—ih še mnogo nerešenih tehničnih vprašanj na delovnih mestih, katere pa bi z marljivo proučitvijo in delom lahko rešili delavci s strokovnimi sodelavci in si tako olajšali delo.
Vsevečje povpraševanje po grafitnih premazih, je narekovala, da se za obrat v Ihanu izdela nov stroj, ki bo lahko zadovoljiv potrebe po količini in kvaliteti našim kupcem. Da nam investicija novega stroja ne bi bila prevelika, so ta stroj kakor že nekaj drugih izdelali v naši konstrukcijski delavnici v Domžalah. Dela je vodil naš izkušeni mojster Klopčič s sodelavci.
Kaj pomeni takšna nova pridobitev za naš obrat, se kažejo rezultati pri kvaliteti izdelave vodnih in špiritnih premazov, večji količini lažjega ter varnejšega dela. Takšna pridobitev bi lahko našla mesto v tehničnih izboljšavah našega inovacijskega pravilnika. Tako moramo nadaljevati, saj je še mnogo nerešenih vprašanj, katere lahko rešimo z zavestjo, da bomo pri tem sami pridobili na znanju, delavca razbremenili še vseprepogostega fizičnega dela (dvignili produktivnost, ki je danes na žalost še vedno tako nizka), organizaciji združenega dela pa prihranili nepotrebne finančne izdatke.
Našim sodelavcem iz konstrukcijske delavnice za izdelavo dosedaj izdelanih strojev, jim čestitamo in jim v bodoče želimo še več delovnih uspehov.
I .J.
23
ekskurzija
po Srbiji
Podjetje pripravlja v letu 1976 rekonstrukcijo separacije v obratu "peskokopi". Organiziran je bil strokovni izlet z namenom, da bi spoznali čim več novih separacijskih naprav.
Osem članska skupina predstavnikov podjetja, se je v soboto zjutraj (ll.lo.) zbrala v Domžalah in se z dvema osebnima avtomobiloma podala na približno 2ooo km dolgo pot. Toda že na začetku smola!
Poleg deževnega vremena še prvi defekt. Prvi zato, ker jih je bilo kasneje še nekaj. Okvara je bila hitro odpravljena in morali smo pohiteti, da bi nadoknadili zamudo. Pregovor pravi: dober začetek slab konec in mi smo to upoštevali. Prva etapa je bila precej dolga in naporna. Ravna cesta in gost promet so bile ovire, da smo šele proti večeru prispeli v Pančevo, kjer smo prenočili.
Naslednji dan smo že zgodaj vstali, kajti čakala nas je ovinkasta in skoraj '4oo km dolga pot do Zaječarja. Ponovnih okvar ni bilo, zato smo pogumno nadaljevali z vožnjo, skozi Smederevo in Požarevac proti Djerdapski klisuri. Pot nas je vodila skozi Majdanpek, zato smo izkoristili priložnost in si ogledali enega največjih dnevnih kopov v Evropi. Z velikanskimi bager ji kopljejo bakrovo rudo in rudo drugih kovin, jo nalagajo na 12o tonske kamione in odvažajo v separacijo. Kamioni so zelo velikih dimenzij saj je samo kolo visoko 3 metre, kabina pa seže do višine en onadstropne hiše. Tudi ceste iz odkopa so temu primerno široke in utrjene. Se polni "velikanskih" vtisov smo popoldne prispeli v Djerdap. Spet gigantski objekt - druga največja hidrocentrala v Evropi. Vodič nam je razkazal njeno notranjost in povedal veliko zanimivih podatkov o sami gradnji. Slišali smo tudi bogato zgodovino Djerdapa, tod je potekala nekdaj zelo važna prometna pot - Trajanova cesta. Mnogo vasi so izselili in prestavili zgodovinske spomenike višje, če ne bi jih zalilo veliko umetno jezero, ki se je zbralo za jezom hidrocentrale.
Stiska s časom nas je prisilila, da smo se kmalu odpravili naprej proti Zaječarju, kamor smo prispeli šele zvečer. Okrepčali smo se s srbsko večerjo - pečeno na žaru, napisali še pozdrave domačim in
24
utrujeni odšli v postelje.
Tretji dan naše ekskurzije se je pričel z obiskom v Rgotini, vasi blizu Zaječarja, ]<jer je rudnik kremenčevega peska. Začetki površinskega eksploatiranja segajo v leto 19o5, ko so pesek uporabljale tovarne stekla. Danes je to moderno podjetje z novimi sodobnimi separacijskimi, sušilnimi napravami ter napravami za proizvodnjo opla-ščenega peska. Imajo tudi flotacijo za odpravo škodljivih primesi , ker pesek prodajajo predvsem steklarnam. Pokazali so nam nov laboratorij, katerega oprema je vredna več kot 25o starih milijonov. Dvorišče in okolica obrata je asfaltirana in zelo lepo urejena. Njihova proizvodnja je 2oo.ooo ton letno. Težave imajo zaradi pomanjkanja vode za separacijo, saj jo morajo črpati iz 8 km oddaljenega črpališča. Težave jim povzroča tudi prodaja oplaščenega peska, ki so ga začeli proizvajati šele letos spomladi. V podjetju je zaposlenih približno 4oo delavcev. Pri odhodu smo si želeli, da bi tako opremo čimprej videli tudi v našem obratu v Moravčah. Po ogledu rudnika so nas pogostili s tolikimi domačimi specialitetami, da smo se komaj spravili v avtomobila.
Uboga "stoenka", kmalu ji je zaradi prevelike obtežbe razneslo zadnjo gumo. Srečno smo ustavili ob robu ceste in v rekordnem času zamenjali gumo. Tudi rezerva ni dolgo vzdržala. Počasi ji je uhajala sapa, zato smo jo morali vsakih nekaj kilometrov "pumpati". Tega nam je bilo kmalu dovolj. V Paračinu smo kupili nove gume, toda zračnic niso imeli, zato smo morali stare zakrpati. Dokler bo šlo, bo šlo, smo si mislili in s strahom čakali na nov pok. Sele, ko smo se pozno zvečer ustavili pred hotelom sredi Valjeva, smo se oddahnili. Ker je bil v baru bolj klavrn spored smo se, še vedno siti Zaječarske pojedine, odpravili spat.
Tudi četrto jutro nas je pozdravil dež - naš stalni spremljevalec. Po dobrem zajtrku smo bili gostje valjevskega rudnika kremenovega peska. Pesek kopljejo v 2o km oddaljenem Cučurugu, kjer so precejšnje zaloge kvalitetnega peska. Separacija in sušilnica, je v samem središču Valjeva, kamor vozijo pesek s kamioni. Zaradi onesnaževanja cest, reke in okolja plačujejo visoke kazni. To je eden od vzrokov, da postavljajo novo separacijo izven mesta. Obratovati bo začela v letu 1976. Čeprav je podjetje še mlado je letna proizvodnja pranega, sušenega in naravnega peska okrog 2oo.ooo ton.
Zaposlenih je 18o ljudi. Tudi tu so se izkazali z znano gostoljubnostjo, tako da smo celo pot do Beograda kontrolirali pritisk v gumah.
Najbrž ste opazili, da pokrajine sploh ne omenim, to je zato, ker se nam, je zdela preveč enolična in dolgočasna zaradi neprestanega dežja in megle.
Bil je še dan, ko smo zapeljali v predmestje Beograda, zato je padla odločitev, da si ogledamo še Avalo. Toda s prelepim razgledom ni bilo nič, ker je bila Avala zavita v gosto meglo iz katere je prišel mrzel dež. Vseeno smo se peljali z dvigalom do razgledne terase televizijskega stolpa v upanju, da je le ta že nad oblaki. Stolp je bil vseeno prenizek. Čutili smo le kako se stolp ziblje zaradi hudega vetra. Kar hitro smo.se spustili spet na trdna tla, kjer nas je že nestrpno čakal naš predsednik sindikata, ki ni hotel nič tvegati...
V Beogradismo se namestili v hotelu Union. Dež je medtem ponehal, zato smo odšli na kratek sprehod do Kalemegdana.
Po večerji v restavraciji v središču mesta, je sledil kolektivni ogled barskega sporeda. Nekaterim je bil tako všeč, da so vstrajali do konca, le predsednik sindikata je imel pripombo zaradi odločno premajhnih dnevnic .....
Zjutraj smo bili spet čili in zdravi in se veseli zaradi prvega sončnega dneva, zapodili proti domu. Dobro voljo nam ni pokvaril niti ponovni "gumidefekt" na stoenki. Pozno popoldne smo se srečno vrnili na svoje domove.
Upam, da bomo vse kar smo slišali in videli na ekskurziji, znali koristno uporabiti na svojih delovnih mestih in, s tem pripomogli k nadaljne-mu razvoju podjetja.
ing Janežič Peter
obiskali so nas
Lepo sončno soboto (4. lo.) so izkoristili delavci podjetja "Kremen" iz Novega mesta za kolektivni izlet z namenom, da si ogledajo naš obrat v Moravčah. Njihovo podjetje se prav tako ukvarja s proizvodnjo kremenovih peskov, ki jih uporabljajo, z radiko od naših, predvsem steklarne.
Gostje, ki so se pripeljali z dvema avtobusoma, so se najprej ustavili na upbavi v Domžalah, kjer so jih sprejeli predstavniki našega podjetja. Pot so nato nadaljevali skozi lepo moravško dolino do Drtije.
Tam so se razdelili nh dve skupini, ki sta jih vodila teh. vodja Breznik Lovro in ing.Jurkošek Ivan. Najprej sta jim razkazala odkop in jih seznanila z načinom odkopavanja, transportom in zalogami peska. Njihov predstavnik je omenil, da imajo lastno mehanizacijo v odkopu in za transport, vendar bodo sčasoma prav tako prešli na najeto, ko pri nas, ker imajo prevelike zastoje v proizvodnji zaradi pogostih okvar strojev. Z zanimanjem so sledili razlagi o načinu dela v pralnici, sušilnici in pri oplaščanju peska. Po ogledu naprav so se še osebno seznanili z našimi delavci in se zapletli z njimi v pogovor. Po kosilu v gostilni "Kavka" so se zahvalili za izkazano gostoljubje in nas povabili, naj jih kmalu obiščemo.
Želimo si še podobnih obiskov, saj na ta način lahko izmenjamo mnogo koristnih izkušenj in krepimo prijateljske odnose med delovnimi ljudmi.
ing. Peter Janežič
sindikalni izlet
Tudi letos je sindikalna organizacija organizirala izlet.
Na željo večine članov, je bil letos izlet po naši lepi domovini. Lansko leto smo bili namreč v Benetkah, a se tega izleta niso mogli udeležiti vsi, ker niso imeli potnih listov. Prav zato se je letos odbor odločil za pot v Kumrovec. Za sindikalni izlet sta bili še dve varianti in sicer za Budimpešto in Dunaj, a izleta bi bila dvodnevna, kar pa bi ju preveč podražilo, zato sta tudi izpadla iz programa.
Sam izlet v Kumrovec, je bil organiziran 3o.8.1975, ko smo se že ob 6 uri odpeljali iz Moravč proti Celju, kjer smo si hoteli ogledati grad, pa ga žal zaradi slabega vremena nismo. Pot smo nadaljevali proti Rogaški Slatini, kjer smo imeli krajši postanek za ogled mesta.
Nekaj po eni uri smo odšli naprej in kmalu prispeli v Podčetrtek , kjer smo si ogledali toplice, za kopanje žal ni bilo časa, zato smo odšli naprej proti Kumrovcu.
V	Kumrovcu smo si ogledali rojstno hišo tov. Tita, nato pa še dom Borcev in mladine, kjer smo imeli tudi kosilo.
Po daljšem postanku in ogledu okolice smo se odpeljali proti Kostanjevici, si ogledali Forma vivo, seveda pa smo si morali ogledati tudi vinsko klet in se odžejati z dobrim cvičkom, kar je ob domačih klobasah še bolj prijalo.
V	Dolenjskih Toplicah so nekateri odšli na kopanje, drugi na "špancir" po kraju, a čas je hitro minil in že smo šli na večerjo, ki pa žal ni bila prav dobra.
In že smo odrinili proti domu. Vozili smo se čez Žuženberk pa na Ljubljano, pa naprej domov. Da pa med potjo ne bi kdo zaspal, smo malo zapeli in že je bilo razpoloženje odlično.
Ko sem po končanem izletu vprašal, kako so se zabavali, če jim je bilo všeč, so vsi zatrdili: Ja, na takšen izlet bi pa še šli!
Za naslednji izlet pa bi želeli še večjo udeležbo.
Janez Učakar
PO
DELU
ŠPORT
IN
RAZVEDRILO
Delovna organizacija podjetja "TERMIT" Domžale, je kot tudi mnogo ostalih delovnih organizacij , prisluhnila akciji pod geslom : "po delu šport in razvedrilo".
V tem duhu so bili realizirani tudi dogovori med sindikalnimi organizacijami oziroma enotami, da se pomerimo v nogometu.
Prva nogometna tekma "Peskokopi - uprava", je bila odigrana 9. lo.75. na igrišču v Pečah. Ob dokaj lepem vremenu je precejšnje število gledalcev uživalo v lepi nogometni p redstavi. Rezultat 9 : 5 v korist "peskokopov", nedvomno zgovorno kaže, kako močan je je domačin, ne glede na to, da so imeli v prvem polčasu gosti sicer pobudo! Kljub temu, da ni bilo prekinitev pa velja omeniti, da se je na tej tekmi težje poškodoval Klopčič Martin, kateremu vsi želimo, da bi čimprej okreval.
Glavna tekma pa je bila odigrana med moštvom a "peskokopi - Ihan", in sicer 2.11.1975, s pričetkom ob lo,3o uri. Rezultat tekme, na kateri je bilo le malo gledalcev, je bil 5:1, jasno za domačine! Kot je videti, se domačini ne dajo zlahka presenetiti! Moštvo "Ihana" bi bilo nedvomno še bolj poraženo, če ne bi bil v njihovih vratih siguren čuvaj mreže. ..
Upajmo, da se bodo spomladi tekmovanja nadaljevala, takrat pa se bom z novicami še kaj oglasil!
Stane Rotar
V mesecu oktobru, je sindikalna podružnica "Mojca" Lukovica organizirala Relly medsebojnega spoznavanja, katerega so se lahko udeležili člani sindikalnih organizacij občine Domžale.
Temu vabilu se je odzvalo tudi naše podjetje, ki je prijavilo 4 člane in sicer: Limovšek Borisa, Sedušak Borisa, Oražem ^ranca in Štirn Janeza. Člani rejlija so pričeli v Lukovici, kjer je bil tudi start in cilj. Vozili smo na relaciji: Lukovica - Mengeš - Moravče - Lukovica. Po opravljeni vožnji smo morali še premagati spretnostno vožnjo.
Vsi smo uspešno opravili vse naloge eni z večjo srečo, drugi z manjšo. Pri proglasitvi rezultatov pa smo bili presenečeni, ker nismo računali na tako dobro uvrstitev vseh članov. Med posamezniki, je Oražem zasedel II. mesto, Sedušak pa III. mesto in Limovšek IV. mesto. Tudi ekipa Termit-a je zasedla II. mesto med sedmimi ekipami. Vsi smo bili veseli, saj smo poleg priznanj in pokalov, dobili tudi manjša praktična darila. Vsi smo sklenili, da se bomo podobnih tekmovanj še udeležili.
Janez Štirn
Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije prirejajo od 2. do 2o. februarja 1976 v Ljubljani dve veliki ekološki prireditvi.
Posvet o sekundarnih surovinah z naslovom Odpadki - surovine 76, ki bo trajal od 2. do 7.2.1976, in
Mednarodno razstavo Tehnika za okolje 76 na Gospodarskem razstavišču od 4. do lo.2.1976.
Istočasno bo v Ljubljani organiziran tudi III. jugoslovanski simpozij o varstvu zraka pred onesnaževanjem in I. simpozij o racionalnem gospodarjenju s toploto.
Na posvetovanju Odpadki - surovine 76 bodo med drugim obravnavane naslednje teme:
-	odpadne snovi v vseh agregatnih stanjih, ki se pojavljajo pri proizvodnji, skladiščenju in transportu v mestih in drugih naseljih,
-	možnost zbiranja in ponovne predelave odpadnih snovi,
-	razvoj in izdelava tehničnih naprav za čiščenje in predelavo odpadnih snovi,
-	ekonomski in tehnološki in organizacijski vidiki zbiranja odpadnih snovi ter oskrbovanje industrije s surovinami,
-	surovine iz odpadkov in njihova uporabnost, urejanje in varstvo okolja v pogledu odpadkov, zlasti vprašanje ustrezne embalaže in odlagališč za odpadke,
-	predpisi in ukrepi za urejanje toka odpadkov ter sekundarnih surovin itd.
Organizator se je odločil za tako obsežno področje razprav zaradi izjemne kompleksnosti pojava, razen tega pa je bil vzpodbujen zaradi dokajšnjega odziva na Republiški raziskovalni skupnosti, ki je organi-
zirala ključni projekt sekundarne surovine, kjer je samo letos prijavljenih 24 nalog, ki obravnavajo okrog 7o industrijskih odpadkov. V teh nalogah je vključenih 18 organizacij združenega dela ali TOZD in večina naših raziskovalnih organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom okolja.
Glavni predmet mednarodne razstave Tehnika za okolje 76, je tehnika in vračanje odpadkov v proi-zvajalne in naravne ciklične procese, stroji, oprema in druga tehnična sredstva za take operacije in za zaščito kvalitete okolja sploh. V okviru razstave so predvidene demonstracije razstavljenih strojev in opreme ter tehnoloških postopkov.
Organizatorji posvetovanja pričakujejo udeležbo številnih strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Gospodarsko razstavišče spremlja vse podobne razstave v Jugoslaviji in inozemstvu in ugotavlja, da ima zasnova mednarodne razstave v Ljubljani poudarek na recikliranju odpadnih snovi, svojo originalno posebnost.
Med razstavo Tehnika za okolje 76 in posvetovanjem Surovine - odpadki 76 bosta tudi dva simpozija in to:
III. jugoslovanski simpozij o varstvu zraka pred onesnaževanjem. Glavna tema simpozija je strategija čiščenja zraka v urbanih aglomeracijah.
Reševanje onesnaženosti zraka v urbanih aglomeracijah ni samo vprašanje posameznih tehničnih rešitev, temveč tudi posebnih pogojev (materialnih, geografskih, meteoroloških itd.) in možnosti posameznih sredin. Ker zrak ni onesnažen od včeraj, temveč je bilo obdobje, da smo prišli do kritičnih vrednosti, daljše, tudi ne moremo pričakovati, da bo s sprejetjem nekaj zakonskih predpisov zrak takoj čist. Reševa-. nje bo dolgoročno, materialna vlaganja bodo velika, zato je mogoče z ustrezno strategije doseči optimalne rešitve.
Simpozij bo deloval v treh sekcijah. V prvi sekciji bodo na dnevnem redu splošni aspekti in možnosti za zmanjšanje onesnaževanja zraka v urbanih sredinah (vprašanja zakonodaje, normativov, sanacijskih programov, mestnega prometa, ekonomika vlaganj, strategija odločitev, simulacija kritičnih situacij itd.).
V drugi sekciji bo potekala razprava o tehničnih sistemih za zmanjšanje onesnaževanja zraka in njihova splošna učinkovitost pri uporabi v naših razmerah (filtri za trde in plinaste snovi, novi tehnološki postopki , motorji itd.)
V	tretji sekciji pa bo podan prikaz dosedanjih dosežkov na področju zmanjšanja emisije pri nas in v tujini. Pričakujejo, da bo v tej sekciji sodelovalo tudi več strokovnjakov iz inozemstva, iz tovarn udeleženk razstave. Po vsaki sekciji bo tudi okrogla miza za podrobnejšo razpravo o problemih.
I. simpozij o racionalnem gospodarjenju s toploto, od 4.do 5.2.76, ki ga organizirata Poslovno združenje za energetiko in SITHOK. -sekcija inženirjev in tehnikov za hlajenje, ogrevanje in klimatizacijo z glavno temo zmanjšanje porabe toplote s povečano toplotno izolacijo in boljšo regulacijo.
V	splošnem delu bodo podali stanje na tem področju pri nas in v svetu, energetsko bilanco Slovenije tertrend razvoja sistemov pri racionalni uporabi toplote.
V	drugem delu bodo nakazane možnosti za zmanjšanje porabe toplote in analizirani vplivi na toplotne izgube, na dimenzioniranje sistemov ogrevanja in prezračevanja, stanje norm, možnosti za optimizacijo toplotne izolacije, vplivi na udobje, ter tehnične možnosti za realizacijo posameznih predlogov pri nas .
Tretji del simpozija bo posvečen tehničnim in ekonomskim problemom pri ogrevanju in toplotni zaščiti zgradb. Tu bo posebna pozornost posvečena potrebnim in razpložljivim proizvodnim zmogljivostim tovarn izolacijskih materialov in tehnološki primernosti za vgradnjo le-teh v naših razmerah. Govorili bodo o stanju kurilnih naprav, njihovem vzdrževanju, o merjenju porabe toplote in o izrabi odpadne toplote v industriji.
Posebna tema pa bo posvečena tudi uporabi sončne energije in energije vetra. Pokrovitelj obeh simpozijev je Fakulteta za strojništvo.
Prijave sprejema Poslovno združenje za energetiko, Ljubljana, Hajdrihova 2.
SRS
Izvršni svet
Sekretariat za informacije
V	novembru bo izšel zbornik Prazniki slovenskih občin, posvečen 3o. obletnici zmage nad fašizmom in 3o. obletnici osvoboditve naše domovine.
Zbornik izdaja Skupnost slovenskih občin. Za pripravo in natis zbornika je bil sklenjen poseben dogovor s skupščinami slovenskih občin in mesta Ljubljane, ki so tudi izbrale avtorje in nato v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami sestavke verificirale. Poleg avtorjev, ki so jih sestavljali udeleženci NOB, raziskovalci in poklicni zgodovinarji, so pri pripravi in urejanju zbornika sodelovali tudi drugi znanstveni sodelavci in poseben uredniški odbor. Zbornik obsega poljudnostrokoven opis vseh dogodkov, ki so bili izbrani za občinske praznike in praznik mesta Ljubljane, avtorji pa so po svoji presojo vtkali v opisovanje tudi dogajanja pred dogodki in po njih ter dali s tem širši vpogled v zgodovino našega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne borbe.
Zbornik je pisan mozaik dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti, saj posega z opisi praznikov, npr. prav v čase protifašističnega boja v Marezigah v letu 1921, spopada revolucionarnega delavstva z or-junaši v letu 1924 in revirske stavke leta 1934 ter prek ustanovitve in organiziranja Osvobodilne fronte, formiranja prvih partizanskih enot, organizacije ljudske oblasti pa vse do osvoboditve in zadnjih bojev v drugi svetovni vojni na našem ozemlju.
To je prva publikacija pri nas , v kateri bodo predstavljene vse slovenske občine skozi dogodke posebnega pomena, ki so bili izbrani za občinske praznike, in tudi prva, ki na tak način obravnava in osvetljuje del naše revolucionarne zgodovine in s tem daje bogat prispevek k oživljanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucionarnega delavskega gibanja.
Zbornik je bil izbran med tiste publikacije v letošnjem jubilejnem letu, ki bodo imele posvetilo, da so izdane v počastitev 3o. obletnice osvoboditve. Imel bo format 22 x 22 cm in bo obsegal 2oo strani.
Prednaročniška cena zbornika je loo.- din, prednaročila pa sprejemamo do lo.novembra 1975 na naslov: Skupnost slovenskih občin, Ljubljana, Cankarjev 5, žiro račun št.: Solo 1-678-48 155.
V	pričakovanju vašega naročila vas tovariško pozdravljamo.
Skupnost slovenskih občin Izvršni odbor - Ljubljana