LETO XI. — ŠTEVILKA 7 JULIJ 1978 POŠTNINA PLAČANA TRIDESET LET LESNE Delovna organizacija LESNE praznuje letos tridesetletnico svojega obstoja. Slavnostna proslava je bila dvajsetega maja letos v športni dvorani v Slovenj Gradcu. Osrednji govornik na proslavi je bil generalni sekretar republiške gospodarske zbornice tovariš Fortuna. Pri kulturnem programu je sodeloval tudi pihalni orkester ljubljanskega armadnega področja z opernimi pevci, pevci domačih zborov in recitatorji. Veliko so k proslavi prispevali komandanti in pripadniki obmejnih enot JLA Dravograd. Ob tej priložnosti je bil tudi sprejem delavcev LESNE in pripadnikov obmejne enote JLA Dravograd v članstvo Zveze komunistov. Proslava je bila dobro obiskana, več pa bomo s proslave poročali v naši slavnostni izdaji Viharnika, ki bo izšla letos v mesecu septembru. Letos praznuje desetletnico tudi glasilo naše delovne organizacije VIHARNIK. Hkrati jo proslavlja tudi OBZORNIK, ki je pred združitvijo gozdarstva in lesarstva v LESNO izhajal kot glasilo delovne skupnosti lesnoindustrijskega podjetja Slovenj Gradec. Po združitvi izhaja združen pod naslovom VIHARNIK. Deset let poteka letos tudi od ustanovitve šole za gozdarje. Pet let pa že uspešno dela naša tovarna ivernih plošč v Oti- škem vrhu. — Vseh teh jubilejev se bomo spomnili v naši jubilejni številki, ki bo izšla v nekoliko povečanem obsegu v mesecu septembru. To naznanilo naj bi izzvenelo tudi kot prošnja za sodelovanje v slavnostni številki. Uredništvo VIHARNIKA vas, dragi bralci in delavci pri Lesni, želi predvsem vzpodbuditi k pisanju iz svojih doživljajev skozi trideseta leta našega skupnega dela, o svojih uspehih, neuspehih, o svojem zadovoljstvu in počutju pri našem skupnem delu. Zaradi omenjenega izida naše jubilejne številke, vas v mesecu avgustu vaš VIHARNIK ne bo obiskal. Večina vas bo v teh mesecih odšlo na delovni dopust na morje, v planine ali pa si boste svoj dopustniški čas razporedili kako drugače. Kmetje imate sedaj vsepovsod obilico dela. Želimo, da bi si za kakšen dan tudi vi vzeli prosto in odšli kam na kakšno potovanje ali se kako drugače sprostili. Vsem delavcem pri LESNI, vsem kmetom, vsem, ki z nami poslovno sodelujete, želi uredništvo Viharnika prijetne dopustniške proste dneve, lepo vreme, predvsem pa srečno in varno potovanje! Uredništvo PLAN INVESTICIJ VDELOVNI ORGANIZACIJI Plan investicij za leto 1978 je izdelan na osnovi izpolnjevanja srednjeročnega plana razvoja delovne organizacije za obdobje 1976-80, na osnovi sanacijskih investicij in na osnovi realnih potreb temeljnih organizacij. Seštevek vseh investicij temeljnih organizacij predstavlja zbir investicij za delovno organizacijo. Predvidene večje investicijske naložbe v letu 1978 so naslednje: Vrednost v din °/o od celot, investicij — izgradnja gozdno-kamionskih cest 24.100.715 7,97 — investicije poslovne skupnosti turizma 30.000.000 9,92 — rekonstrukcija ceste Legen—Pungart — rekonstrukcija in modernizacija žage 14.205.145 4,70 Mušenik 17.400.000 5,76 — prestavitev in modernizacija žage Vuhred —■ dokončanje investicij v Tovarni ivernih 61.453.000 20,33 plošč z novimi nabavami strojne opreme — rekonstrukcija in modernizacija v TP 33.433.476 11,06 Pameče — rekonstrukcija in modernizacija v 41.486.000 13,73 TP Prevalje 35.473.000 11,73 — prestavitev in modernizacija TSP Radlje — rekonstrukcija in modernizacija 16.113.000 5,33 v Novi opremi — ostale investicijske naložbe v enostavno 5.750.000 1,91 reprodukcijo 22.902.892 7,56 Skupaj naložbe v osnovna sredstva 302.317.228 100,00 Investicijske naložbe v trajna obratna sredstva pa predvidevamo v letu 1978 v skupni višini 13.485.000 din pri TOZD TP Pameče in TP Prevalje. Ker začenjamo z velikimi investicijskimi naložbami, katere ne bodo zaključene v letošnjem letu, predvidevamo nadaljevanje v letu 1979 in 1980. V letu 1979 bi se nadaljevale naslednje investicije v osnovna sredstva: — rekonstrukcija in modernizacija žage Mušenik — investicije v mehanizirano skladišče oblovine — rekonstrukcijo in modernizacijo TP Pameče — prestavitev in modernizacija TSP Radlje — rekonstrukcija in modernizacija v Novi opremi 32.600.000 din 48.643.000 din 39.952.000 din 132.310.000 din 24.568.000 din Naložbe v osnovna sredstva 278.073.000 din — TP Pameče 8.000.000 din — TSP Radlje 45.000.000 din — Novi opremi 5.000.000 din Naložbe v trajna obratna sredstva 58.000.000 din V letu 1980 pa so predvidene samo še naložbe v povečanje trajnih obratnih sredstev pri TP Pameče v višini 7.400.000 din in pri Novi opremi v višini 5.200.000 din. Skupna vrednost predvidenih večjih investicijskih naložb za delovno organizacijo v letih 1978, 1979 in 1980 znaša: a Vsporedno s temi investicijami bodo v letu 1979 in 1980 potekale še ostale investicije v gozdno-kamionske ceste in nabave strojne opreme po srednjeročnem planu. Obrazložitev večjih investicij: 1. Izgradnja lesno-predelovalnega kompleksa na lokaciji Vižin-ga—Radlje (prestavitev TOZD žaga Vuhred, TSP Radlje in proizvodnjo lesnih proizvodov iz TOZD TO Podvelka ter zgraditev mehaniziranega skladišča oblovine). Namen investicije: — preselitev obratov na primerno lokacijo, — modernizacija proizvodnje z odpravo tehnološke zaostalosti, — boljše koriščenje surovine, povečanje produktivnosti dela, zmanjšanje stroškov proizvodnje in s tem zagotovitev boljšega poslovanja, — koncentriranje proizvodnje in s tem zmanjšanje transportnih, energetskih in drugih stroškov, — zagotoviti proizvodnji oken dovolj no količino žaganega lesa zahtevane kvalitete in dimenzij (namensko žaganje s hlodov-nimi tračnimi žagami), — ustvarjanje pogojev racionalni delitvi dela med gozdarstvom, primarno predelavo lesa in finalno predelavo lesa, — ustvarjanje pogojev za medsebojne dohodkovne odnose, — zagotovitev delavcem boljše pogoje dela in večjo varnost pri delu, — zaposlitev viška delovne sile na manj razvitem obmejnem območju in hitrejši napredek gospodarstva v občini Radlje. 2. Rekonstrukcija in modernizacija TOZD žaga Mušenik Namen investicije: TOZD Žaga Mušenik ima stroje in opremo popolnoma iztrošeno in obstaja resna bojazen, da bo ob večji okvari moral TOZD ustaviti proizvodnjo. Z nameravano investicijo bomo izvršili rekonstrukcijo celotnega obrata, razen skladišča žaganega lesa. Namen investicije je predvsem modernizacija proizvodnje z odpravo tehnološke zaostalosti (razrez hlodovine s hlodovnimi tračnimi žagami), boljše količinsko izkoriščanje surovine (6—7*/»), namensko žaganje — s tem tudi boljše kvalitetno izkoriščanje lesa, povečanje produktivnosti dela, zagotovitev delavcem boljše pogoje dela in večjo varnost pri delu itd. 3. Rekonstrukcija in modernizacija obrata za proizvodnjo furniranih vratnih kril v TOZD TP Prevalje. Namen investicije: — sanacija TOZD TP Prevalje, — modernizacija in sinhronizacija proizvodnje z odpravo tehnološke zaostalosti, — sprememba rekonstrukcije vratnega krila (lesonitno rešetko bomo zamenjali s papirnatim satovjem, — boljše koriščenje surovine, povečanje produktivnosti dela, poslovanja, — zmanjšanje fizičnega napora, zagotovitev boljših pogojev dela in večjo varnost pri delu, — povečanje proizvodnje na 200.000 furniranih vratnih kril in s tem zagotovitev prodaje furniranih podbojev v TOZD TP Pameče. 4. Rekonstrukcija, modernizacija in razširitev proizvodnje furniranega stavbnega in ploskovnega pohištva v TOZD TP Pameče. — rekonstrukcija in modernizacija žage Mušenik — prestavitev in modernizacija žage Vuhred — investicije v mehanizirano skladišče Vuhred — rekonstrukcija in moder zacija TP Pameče — rekonstrukcija in moder zacija TP Prevalje — prestavitev in modernizacija TSP Radlje — rekonstrukcija in moderni-nizacija razširitev oblazinjenega pohištva in poliuretanskih izdelkov v 50.000.000 50.000.000 61.453.000 61.453.000 ) 48.643.000 48.643.000 81.438.000 18.400.000 99.838.000 ~ 35.473.000 10.485.000 45.958.000 — 148.423.000 45.000.000 193.423.000 Novi opremi Skupaj 30.318.000 10.200.000 40.518.000 455.748.000 84.085.000 539.833.000 Namen investicije: odprava pomanjkljivosti v proizvodnji kot je: prostorska utesnjenost (strojni oddelek, furnirnica, montaža), neprimerni pogoji dela (furnirnica), veliki stroški notranjega transporta itd., modernizacija in sinhronizacija proizvodnje z odpravo tehnološke zastarelosti (strukturiranje, luženje itd.), zagotovitev možnosti proizvodnje kompletnega programa furniranih vratnih kril, furniranih oblog, furniranih podbojev, rolo omaric in ploskovnih elementov, boljše koriščenje surovine in povečanje produktivnosti dela, zagotovitev zadostnih količin pripravljenih turnirski listov za TOZD TP Prevalje. Plansko-analitski in programsko-razvojni sektor En pušeljc za jubilej Lesne Organizatorji proslave 30-letnice LESNE, Slovenj Gradec, so zatrjevali, da bodo to slavje priredili v skromnem obsegu. A so se zmotili. S sodelovanjem obmejnih enot JLA in združena s svečanim sprejemom mladih v LESNI in v obmejnih enotah JLA v Z K je potekala proslava ob bogatem programu in v nadvse svečanem vzdušju. V veliki športni dvorani so odmevali mogočni zvoki pihalnega orkestra ljubljanskega armadnega območja, grla priznanih solistov so dala vse od sebe, sodelavci Lesne in pavri iz Radelj ter Senta-nevski pavri so nam zapeli. Med slavnostnimi nagovori so nastopali recitatorji, manjkalo ni obširno poročilo predsednika centralnega delavskega sveta o razvoju in delu LESNE. Udeležba je bila razveseljiva. Prostorna dvorana je bila polna: številnim sodelavcem LESNE so se pridružili pavri iz vseh koroških občin, prišli so zastopniki družbenopolitičnih organizacij in visoki predstavniki JLA. V tem prazničnem vzdušju sem bil ganjen. Misli so se mi s filmsko naglico prepletale, spomin je segel daleč nazaj. Najraje bi stopil pred mikrofon in povedal, kaj mislim, toda naprej določen program ne smeš motiti. Sicer pa je bolje, da te misli zapišem v našem glasilu. Pisana beseda je namreč trajna in je ne more nihče spreminjati. Pri gospodarjenju s privatnimi gozdovi smo šli skozi razna obdobja, iskali smo oblike, ki bi bile sprejemljive za kmeta v smislu socialističnih načel. Doživeli smo tudi čas, ko odnosi med gozdarji in kmeti niso bili najboljši, ko smo imeli gozdarje le za biriče ali policaje. Vzrok temu je bila obvezna oddaja lesa in nepravilen odnos do kmeta. Toda pustimo to. To je že zgodovina, po svoje upravičena. Mnogo bolj važno je to, da so zdaj odnosi med kmeti in gozdarji na najboljši poti. Poleg svoje strokovne službe imajo gozdarji posluh tudi za druge probleme, ki tarejo kmete. To so dokazali tudi z dejanji. Samoupravni odnosi, ki so pri gospodarjenju s privatnimi gozdovi prisotni že vrsto let, so rodili sadove, na katere smo lahko upravičeno ponosni in od katerih imamo korist mi sami kakor tudi širša družba. Tisočpet-sto kilometrov gozdno-kami-onskih cest, kolikor jih je zgrajenih na območju našega gozdnega gospodarstva, je naša velika delovna zmaga, ki ima korenine v samoupravnih odnosih. Kmetje smo utemeljevali potrebo po povezavi z dolino, strokovnjaki Lesne so nam pomagali strokovno. Zbirali smo 'denar v štirih oblikah in gradili ceste. Prostovoljna višja stopnja biološke amortizacije, samoprispevek, letni dobiček in krediti — po teh virih smo zbirali denar, ki je bil strogo določen za gradnjo cest. Naj se čuje to kot samohvala ali ne, toda resnica je, da ima Gozdno gospodarstvo Lesna Slovenj Gradec v SR Sloveniji zgrajenih največ cest, ki povezujejo med sabo kmetije, in so tako hriboviti in odročni kraji povezani z dolino. Kakšen napredek pomeni to za kraj, menda ni treba posebej poudarjati. Poudaril pa bi rad nekaj drugega. Kmečki ljudje smo težko sprejemljivi za vse, kar je novega, ni nas lahko vselej pripraviti do tega, da bi sprejeli nove oprijeme v kmetijski proizvodnji ali kakšne druge novotarije. Že po naravi smo nezaupljivi, kajti v preteklosti je bil kmet že večkrat prevaran. Zategadelj je tem bolj pohvale in občudovanja vredno, da smo prav kmetje bili tisti, ki smo se pri zbiranju denarja za skupne koristi znašli, bili složni in vselej pripravljeni žrtvovati svoje skromne denarne prispevke na napredek kraja! Morda smo v tem oziru lahko za zgled nekaterim zaposlenim v organizacijah združenega dela, ki nikakor ne odstopajo od svojega letnega dobička in se za dosego tega cilja nekateri poslužijo celo metod, ki v naši samoupravni socialistični družbi nikakor niso pri- merne. Če bi tudi kmetje bili v tem oziru tako nepopustljivi, ne bi bilo v naši koroški regiji toliko cest! Vse so bile zgrajene za kmetov denar; naj je bil zbran v kateri koli obliki, bil je odtegnjen od cene za les. Tudi kmetu bi krvavo prav prišel denar, ki mu pripada kot letni dobiček, ali za les, ki ga v celoti da kot samoprispevek, kakor tudi občuten odtegljaj pri vsakemu kubiku prodanega lesa. Že davno pa smo prišli do spoznanja, da skupne koristi prednjačijo pred osebnimi, da je denar, ki ga nekam skupno naložiš — morda ga še oplemenitiš z družbenimi sredstvi, le ni stran vržen, temveč se bogato obrestuje! V tem smislu delamo pri gospodarjenju s privatnimi gozdovi že petnajst let in uspehi niso izostali. Samoupravne dogovore in odnose smo poznali in izvrševali že takrat, ko še le-ti niso bili zapisani v zakonu o združenem delu! Želja nas vseh je, da bi na teh že ustaljenih odnosih Lesna — privatni kmetje, gospodarili še naprej! Ajnžik LESNA V OKVIRU RAZSTAVE TEHNIKA ZA OKOLJE 78 Razstava mednarodnega obsega, ki je potekala tudi pod naslovom »Sonce — čista energija« na GR v Ljubljani od 8. do 12. maja letos, je biila proti vsem pričakovanjem zelo dobro obiskana in izredno živahna. Ves teden so potekali razburkani strokovni pa tudi komercialni pogovori. Paviljon B, posvečen sončni energiji kot enemu vse bolj zanimivih virov čiste energije, prikaže na eni strani solarne ko-lektorje, s katerimi želimo akumulirati praktično neomejen vir sončne energije, na drugi strani pa spekter proizvajalcev, ki se s svojimi proizvodnimi gradbenimi artikli trudijo doseči čim manjše toplotne izgube v »stenah«, ki nas obdajajo. Na ta način podaljšujemo življenjsko dobo virov klasične energije, ki naj bi po napovedih strokovnjakov pošla že v naslednjih treh stoletjih. Potrebno je torej na- slednje: pospešeno razvijati solarne kolektorje in doseči dovolj kvalitetne čiste energije, na drugi strani oa razvijati tehnologijo vseh gradbenih materialov in s tem preprečiti razmetavanje z dragoceno energijo — sedanjo iin bodočo sončno; istočasno pa ustvariti zdravo in lepo okolje za dobro počutje ljudi. Lesna Slovenj Gradec je prikazala v okviru razstave na svojem prostoru nekaj novih vrst zasteklitev IZOLIR oken z dvo-in troslojnimi termoizolacijskimi šipami. Največ zanimanja je poleg prikazanega rednega proizvodnega programa INTRO in IZOLIR bilo za tako imenovani novi IZOLIR 3210 (3 sloji, 2 distančni-ka širine 10 mm), s katerim dosežemo izredno dober koeficient toplotne prevodnosti k = 1,60 kcal/m!h°C ali (Nadaljevanje na 4. strani) 1,86 W/m2K, to pa je bil pri oknih tudi 'najboljši rezultat v okviru razstave. (Predpis, ki se pripravlja, bo zahteval k = 2,2 W/m2K.) Z isto zasteklitvijo dosežemo tudi R okrog 40 bB zvočne izolacije. Tako dobrim podatkom se je zahvaliti tudi novemu triperesnemu tesnilu pri IZOLIR programu, ki ga je TSP Radlje uvedla pred nekaj meseci. Ostale vrste prikazanih zasteklitev so še IZOLIR 3214 A2 (3 sloji, 2 distančnika med stekli z razmakom 14 im 2 mm z asimetričnim položajem) in daje 2,03W/m2K, nadalje IZOLIR 2118 z dvoslojno šipo im enim distamčniikom širine 18 mm im daje k = 2,41 W/m2K. Za orien-taoijo navajam še podatke rednega programa IZOLIR, kjer dosegamo k = 2,74W/m2K im R = 30 dB. Glede na sedanje realne tehnološke možnosti na liniji stekla v TO Podvelka in glede na razpoložljive domače materiale smo že pripravljeni za proizvodnjo troslojmega termoizolacijskega stekla 3210, za katerega je s strani projektantov im individualnih kupcev tudi največji inte- res. Cena takšnega stekla, ki je kar enkrat večja od običajnega termoizolacijskega stekla, zaenkrat še ne preseneča obiskovalcev. Takšno steklo, vgrajeno v IZOLIR okno, pa predstavlja orientacijsko 30 % podražitev okna, toda le ob predpostavki, če uporabimo standardno izvedbo okenskega profila s CIB okovjem, ki je grajeno za obremenitev do 80 kg teže krila in jo naša tro-s loj na šipa pni naj večjem krilu še ne dosega s 35 kg/m2 šipe. Na enem od eksponatov smo prikazali kot možno smer raziskav im razvoja dodatno izolacijo rolo omarice z 1 cm debelim stiroporom po notranji površini omarice in zaprtje PVC profilov pri rolo preprogi s čela. In če upoštevamo idealno tesnenje med preprogo in vodili in izstopno režo med PVC profili im zastavno letvijo, se teoretično dosega pri spuščeni roleti k = 0,35 W/m2K, kar pa odigra določeno vlogo ponoči, ko so rolete spuščene. (Zaradi tega se v ZRN pripravlja predpis, da bodo morala biti okna opremljena z roletami in da se ponoči rolete spuščajo.) Eksponat je bil za obiskovalce zanimiv, niso pa ga je- mali s preveliko resnostjo, in to neopravičeno, res pa je, da je tu nakazana le smer, ne pa že konkretna rešitev. Vseskozi je bilo čutiti, da vse premalo informiramo trg z našo ponudbo in da ga zato tudi vse premalo poznamo. Informacija s tržišča je kot vodilo razvoja im najboljši ocenjevalec ter kritik naših proizvodov. Tokrat je bilo precej težav zaradi slabega prospekt-nega materiala, ki bi naj bil ločen za projektante, trgovce im za individualne kupce. Upamo lahko, da bomo do prilodnje razstave s prospekti bolje opremljeni im da bomo na razstavi tud! sodelovali. Med drugimi lesnimi proizvajalci je KLI Logatec prikazoval trosloje zasteklitev v vezanem programu in s pomočjo termoizolacijske šipe. Dosega pa le nekoliko slabše rezultate predvsem zaradi manjše debeline uporabljenih stekel. LIP Bled je razstavljal skupaj s STAVBARJEM Maribor in IGM Hoče izolacijski zid z ISOSPAN zidaki; TIM Laško novi, na zahodu že dokaj uveljavljeni način rolo omarice, ki je kot gradbeni element sestavni del zidu im ne okna, grajen pa je iz lahkega izolacijskega betona. JELOVICA Škofja Loka predstavlja izolacijo ostrešij im sončni kolektor, prirejen za njihove montažne hiše, INA Lendava pa nov polnilni izolacijski material lendapor z izredno dobrimi lastnostmi, ki je primeren za naše parapete. Tu sta bili tudi TERMIKA in IZOLIR-KA Ljubljana z odličnimi rešitvami izolacij stropov, ostrešij, sten in podov. Razstava »Tehnika za okolje« je bila v Ljubljani organizirana doslej že dvakrat, LESNA pa je na njej sodelovala prvič. Kljub temu, da je razstava izrazito teh-nično-razvojna, je bilo zanimanje zelo veliko, nakazane pa so tudi smeri orientacije pri proizvodnji stavbnega pohištva, ki so za tehnologe še kako pomembne. Nazadnje bi se rad zahvalil vodstvu podjetja za razumevanje pri odločitvi, da na razstavi sodelujemo, vsem strokovnim sodelavcem na DSSS, v TSP Radlje im TO Podvelka za razumevanje in pomoč pni pripravi vzorcev za razstavo in vsem, ki so s svojim angažiranjem veliko prispevali, da je razstava uspela. Marjan Rek OBRAVNAVALI IN SKLEPALI SO med 20. aprilom in 20. junijem 1978 TOZD GOZDASTVO SLOVENJ GRADEC Dne 2G. 4. 1978 — delavski svet: — sprejeli so plan investicij temeljne organizacije za leto 1978; — razpisali so referendum za sprejem statuta temeljne organizacije, statuta delovne organizacije Lesne in samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno Slovenj Gradec; — sprejeli so samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti občine Slovenj Gradec; — sprejeli so samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje. Dne 11. 5. 1978 — zbor delavcev: — potrdili so 3-mesečni periodični obračun temeljne organizacije; — obravnavali so statut temeljne organizacije, statut delovne organizacije Lesne in samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno Slovenj Gradec ter samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne; — določili so višino regresa za letni dopust. Dne G. G. 1978 — delavski svet: — ugotovili so, da so bili na referendumu sprejeti nasled- nji samoupravni splošni akti:' samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne, statut delovne organizacije Lesne in statut temeljne organizacije; — potrdili so plan sklada skupne porabe in plan stanovanjskih sredstev za leto 1978; — potrdili so samoupravni sporazum o izločanju in združevanju dela sredstev stanovanjskega prispevka za finansiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj v občini Slovenj Gradec; — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o dopolnitvah sa-maupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo in samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev v temeljno organizacijo Gozdarstvo Slovenj Gradec; — seznanjeni so bili s samoupravnim sporazumom o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu glede višine letnih dopustov ter predlagali zboru delavcev, da spremembe sprejme. TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Dne 8. 5. 1978 — delavski svet: — sprejeli so investicijski plan temeljne organizacije za leto 1978; — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, statuta delovne organizacije in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci in kooperanti temeljnih organizacij in delavci delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne Slovenj Gradec; — seznanjeni so bili s 3-me-sečnim periodičnim obračunom temeljne organizacije. Dne 11. 5. 1978 — zbor delavcev: — obravnavali so samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne, statut delovne organizacije in statut temeljne organizacije; — obravnavali in sprejeli so periodični obračun za I. tromesečje 1978; — določili so višino regresa za letni dopust. Dne 1. 6. 1978 — delavski svet: — potrdili so spremembo plana investicij temeljne organizacije za leto 1978; — potrdili so plan sklada skupne porabe in plan stanovanjskega sklada za leto 1978; — soglašali so s predlogom delitve denarnega premoženja med temeljnimi organizacijami ob otvoritvi ZR interne banke. TOK GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Dne 4. 5. 1978 — zbor delegatov: — obravnavali in potrdili so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978; — za direktorja TOK — gozdarstva Slovenj Gradec so imenovali Janeza Koželja, dipl. ing. gozdarstva; — obravnavali so samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno in statut delovne organizacije; — sprejeli so samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti v občini Slovenj Gradec ter samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje; — obravnavali so in niso sprejeli naslednjih samoupravnih sporazumov: samoupravnega sporazuma SIS za ekonomske odnose s tujino o merilih in pogojih za obseg uvoza blaga in storitev za leto 1978; samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju SIS za železniški in luški promet ter samoupravnega sporazuma o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Maribor; sprejeli so predlog dogovora o uresničevanju srednjeročnih planov članic temeljne koroške banke Slovenj Gradec v letu 1978 in pripombe na predlog, ki jih je podal finančni sektor Lesne; — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno in statuta delovne organizacije. Od 24. do 30. 5. 1978 — zbor kmetov lastnikov gozdov: — potrdili so plan investicij temeljne organizacije za leto 1978; — ugotovili so, da sta bila na referendumu sprejeta samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno Slovenj Gradec in statut delovne organizacije; — obravnavali so samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne in samoupravni sporazum o združitvi v interno banko ter ju potrdili. Dne 31. 5. 1978 — zbor delavcev: — obravnavali in soglašali so s samoupravnim sporazumom o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, s statutom delovne organizacije, s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne ter s samoupravnim sporazumom o združitvi v interno banko; — potrdili so spremembe samoupravnega . sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu glede višine letnega dopusta delavcev; — soglašali so s spremembo samoupravnega sporazuma o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo; — sprejeli so samoupravni sporazum o izločanju in združevanju dela sredstev stanovanjskega prispevka za finansiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj v občini Slovenj Gradec in aneks k samoupravnemu sporazumu. TOK — GOZDARSTVO RAVNE Dne 1. 5. 1978 — zbor delavcev: — obravnavali so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978; — obravnavali so samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij y delovno organizacijo Lesno, statut delovne organizacije in statut temeljne organizacije. Dne 15. 5. 1978 — zbor delegatov: — obravnavali in potrdili so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978; — razpisali so referendum za sprejem statuta delovne organizacije Lesne, statuta temeljne organizacije, samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne Slovenj Gradec. TOK — GOZDARSTVO DRAVOGRAD Dne 21. 4. 1978 — zbor delegatov: — konstituirali so zbor delegatov; — obravnavali so plan investicij temeljne organizacije za leto 1978; — obravnavali in sprejeli so samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1978, samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju SIS za železniški in luški promet v SRS in samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Maribor; — obravnavali so predlog dogovora o uresničevanju srednjeročnih planov članic temeljne koroške banke Slovenj Gradec v letu 1978; — sprejeli so spremembo samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med temeljnimi organizacijami in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev; — sprejeli so sklep, da se TOK — gozdarstvo Dravograd včlani v zadružno zvezo Slovenije; — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, statuta delovne organizacije in statuta temeljne organizacije. Dne 19. 5. 1978 — zbor delavcev: — obravnavali so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978; — obravnavali so samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, statut delovne organizacije in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne Slovenj Gradec. TOZD ŽAGA MISLINJA Dne 4. 5. 1978 — delavski svet: — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo temeljne organizacije v mesecu aprilu 1978; — razpisali so referendum za sprejem statuta delovne organizacije, statuta temeljne organizacije, samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne Slovenj Gradec. Dne 10. 5. 1978 — zbor delavcev: — obravnavali so statut delovne organizacije Lesne, samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne ter statut temeljne organizacije; — odločili so višino regresa za letni dopust; — potrdili so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978. Dne 3. 6. 1978 — delavski svet: — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo temeljne organizacije v mesecu maju 1978; — obravnavali in sprejeli so anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS za leto 1978; — razglasili so veljavnost statuta temeljne organizacije Žaga Mislinja. TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Dne 4. 5. 1978 — delavski svet: — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo temeljne organizacije v mesecu aprilu 1978; — obravnavali in potrdili so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978; — razpisali so referendum za sprejem statuta delovne organizacije Lesne, samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno in statuta temeljne organizacije. Dne 20. 5. 1978 — zbor delavcev: — obravnavali so samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, statut delovne organizacije, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne Slovenj Gradec ter statut temeljne organizacije; — soglašali so s predlogom delitve denarnega premoženja med temeljnimi organizacijami ob otvoritvi 2R interne banke; — potrdili so spremembo samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu glede višine letnih dopustov delavcev. Dne 3. 6. 1978 — delavski svet: — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo temeljne organizacije v mesecu maju 1978; — obravnavali in potrdili so plan investicij temeljne organizacije za leto 1978; — potrdili so plan stanovanjskega sklada in plan sklada skupne porabe za leto 1978. TOZD ŽAGA VUHRED Dne 3. 5. 1978 — delavski svet: — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo temeljne organizacije v mesecu aprilu 1978; — obravnavali so predlog nove organiziranosti delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena. Dne 25. 5. 1978 — zbor delavcev: — obravnavali so statut delovne organizacije Lesne, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne in statut temeljne organizacije; — soglašali so s predlogom delitve denarnega premoženja med temeljnimi organizacijami ob otvoritvi ŽR interne banke; — obravnavali so samoupravni sporazum o združitvi v interno banko Lesne Slovenj Gradec. TOZD ŽAGA MUSENIK Dne 11. 5. 1978 — zbor delavcev: — obravnavali so samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno in statut delovne organizacije Lesne. Dne 17. 5. 1978 — delavski svet: — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo temeljne organizacije v mesecu aprilu 1978; — obravnavali in potrdili so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978; — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, statuta delovne organizacije, samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne ter statuta temeljne organizacije; — sprejeli so samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju področne raziskovalne skupnosti za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko. TOZD TIP OTISKI VRH Dne 5. 5. 1978 — delavski svet: — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo temeljne organizacije v mesecu aprilu 1978 ter potrdili plan proizvodnje za mesec maj 1978; — obravnavali so samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obse- ga uvoza blaga in storitev ter odliv deviz za leto 1978 ter predlagali zboru delavcev, da ga sprejme; — razpisali so referendum za sprejem statuta delovne organizacije Lesne, samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne; — obravnavali in sprejeli so osnutek pravilnika o organiziranju in izvedbi priprav za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter civilno zaščito v temeljni organizaciji; — obravnavali in sprejeli so pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in družbene samozaščite in poslovne tajnosti ter o načinu njihovega zavarovanja; — obravnavali so samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Maribor; — sklepali so o višini regresa za letni dopust delavcev in predlog posredovali zboru delavcev; — obravnavali so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978. Dne 7. G. 1978 — delavski svet: — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo temeljne organizacije v mesecu maju 1978 ter potrdili plan proizvodnje za mesec junij 1978; — potrdili so poročilo o izidu referenduma za sprejem statuta delovne organizacije, samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne in samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno; — imenovali so komisijo za razpis prostih delovnih opravil direktorja temeljne organizacije TIP Otiški vrh; — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo, za sprejem dopolnitve in spremembe pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje CD in delitev sredstev za OD in skupno porabo ter statut temeljne organizacije; — soglašali so s predlogom delitve denarnega premoženja med TOZD ob otvoritvi 2R interne banke. TOZD TRANSPORT IN SERVISI Dne 25. 4. 1978 — delavski svet: — obravnavali so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978; — obravnavali in sprejeli so samoupravni sporazum o obnovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti občine Slovenj Gradec; — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno; — obravnavali in potrdili so investicijski plan temeljne organizacije, plan skupne porabe in plan stanovanjskega sklada za leto 1978. TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Dne 25. 4. 1978 — delavski svet: — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo v mesecu aprilu 1978; — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, statuta delovne organizacije, statuta temeljne organizacije in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne. Dne 26. 5. 1970 — zbor delavcev: — obravnavali so samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, statut delovne organizacije, statut temeljne organizacije in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne; — potrdili so samoupravni sporazum o združitvi v interno banko; — obravnavali in potrdili so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978; — sprejeli so anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS za leto 1978; — sprejeli so samoupravni sporazum o združevanju dela sredstev stanovanjskega prispevka za finansiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj v občini Slovenj Gradec in aneks k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev v sklad skupne porabe in namenskem združevanju sredstev za obdobje 1977—1980; — soglašali so s predlogom delitve denarnega premoženja med TOZD ob otvoritvi 2R interne banke. TOZD TOVARNA OKEN PODVELKA Dne 5. 5. 1978 — delavski svet: — obravnavali so periodični obračun temeljne organizacije za I. tromesečje 1978. Dne 19. 5. 1978 — zbor delavcev: — obravnavali so statut delovne organizacije Lesne, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljne organizacije in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne in samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno; — obravnavali so novo organiziranost delovne organizacije Lesne; — obravnavali in potrdili so sanacijski program temeljne organizacije za leto 1978; — soglašali so s predlogom delitve denarnega premoženja med TOZD ob otvoritvi 2R interne banke. TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE Dne 18. 5. 1978 — delavski svet: — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in kooperantov temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v sestavi Lesne, samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Lesno, statuta delovne organizacije in statuta temeljne organizacije. Ljuba Marzel STROKOVNA EKSKURZIJA DIT Po osmih letih so se člani društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije zopet odpravki na strokovno ekskurzijo v inozemstvo. V šestih dneh so prepotovali čez dva tisoč kilometrov dolgo pot skozi pet držav. Pričeli so na domačih tleh. V Ajdovščini so sl ogledali tovarno pohištva LIPA. V tovarni so jih prijazno sprejeli, jim razložili svoj dosedanji razvoj im njihov program dela, jih seznanili s svojimi uspehi iin težavami. Med drugim so povedali, koliko dajejo gozdarjem za les, svoje mnenje o interni banki, razgovorili so se o skladih in osebnih dohodkih ter podobno. Med ogledom tovarniških obratov, kjer izdelujejo v glavnem stilno pohištvo v malih serijah, niso pozabili pohvaliti naprave za let-vičenje in razletvieenje rezanega lesa, ki jim jo je izdelala tovarna opreme pri rudniku Mežica. Pravijo, da bi brez nje v njihovi žagi zelo težko shajali in da jih rešuje mnogega fizičnega dela. Leta 1975 so na sejmu pohištva in opreme v Beogradu prejeli za svoje izdelke priznanje »zlati ključ«. Pri prodaji svojih oblazinjenih sedežev so se spomnili tudi Aristotela: »Če sediš in počivaš, duša postane razumna.« Opoldne prvega dne so v Novi Gorici prestopili jugoslovansko italijansko mejo. Skozi morje vrtov in vinogradov so se mimo Verone in Milana popeljali do Aoste. To je severozahodno italijansko turistično mesto z dvaintrideset tisoč prebivalci, ki so večinoma francoskega porekla. Bil je zgodnji poletni večer. Po celem mestu je snežilo v velikih in majhnih puhastih kosmih. Veter je raznašal belo predivo po vseh ulicah, hotelih, jedilnicah in skozi odprta okna tudi v spalnice. Končno so ugotovili, da odpada puh od dozorevajočega semenja topole, ki jo Italijani sadijo kar vsepovprek. Vreme je bilo naslednji dan izredno lepo, kot nalašč za ogled nacionalnega parka Grand para-diso. Ta največji nacionalni park Italije obsega 585 kvadratnih kilometrov In leži skoraj ves nad 1500 m nadmorske višine, najvišji vrh pa doseže 4061 m. Dve dolini tega parka so si ogledali tisti dan. V prvi so se srečavali v glavnem s kozorogi in gamsi, ki so v čredah pozirali fotografskim kameram kar na bližini sedem metrov. Že od leta 1922, odkar obstaja to zaščiteno področje, ni v tem predelu počila puška. Prepovedan je vsak odstrel, lovijo pa žive kozoroge in gamse za živalske vrtove ali za kolonije, ki jih potem nasadijo kjer drugje. Lastnik tega parka je bil prej kralj Viktor Emanuel lil., ki pa ga je leta 1919 odstopil v oskrbovanje državi. Za vzdrževanje in red skrbi danes v tem parku šestdeset gozdnih čuvajev in devet strokovnjakov ter uradnikov. V drugi dolini so si naši popotniki ogledali botanični vrt, ki pa je v glavnem šele v nastajanju. Očesna paša in doživetje v tem italijanskem narodnem parku je bilo enkratno. Da bi bil naslednji dan še bolj vznemirljiv, so Drago, Hubert in vodič Jože že zvečer domov grede snovali majhno spremembo programa: namesto čez gorski prelaz Sv. Bernarda naj bi v Švico odpotovali čez Mont Blanc. Z gondolo namreč, z italijanske strani gor in po francoski dol v Chamonix. Avtobus pa bi poslali prazen skozi mont-blanški predor. Žal se načrt ni uresničil; v višinah je bila megla in na turističnem uradu so tako namero odsvetovali. V Cha-monix pa so vseeno pokukali. V Courmayeurju so zapustili Italijo in skozi najdaljši cestni predor na svetu (pod Mont Blan-com, 11,6 km) prišli v Chamo-nix. Kakšni ledeniki vsepovsod naokoli! Na previsih se lomi menda tisoč let star sneg in led, debel kdo bi vedel koliko desetin metrov. Sneg in led tu nista več bele barve, postajata sinje-modra. Nepotešeni po gorskih višavah so jo naslednji dan ali prvi dan v Švici mahnili pod slavni Mat-terhorn (4478 m). Pa ne peš. Z gorsko železnico na zobato kolesje, v nizkih čevljih in s samo srajco na sebi. Hopla! Vsi so bili seveda tudi v hlačah. Gorske vence je od časa do časa zalivala megla pa jo je veter spet odpihnil za neznane gorske očake. Vrh Matterhorna se je prikazal le od časa do časa. Dveurni počitek ob hotelu na gornji postaji gorske železnice je hitro minil in spet so se spustili nazaj dol v Zermat, kjer na mogočnem pokopališču počivajo Gorska železnica pod Matterhorn vse žrtve Matterhorna iz švicarske strani. Čeprav je dolina VValiis stisnjena med Bernske in Penioske Alpe, je zelo topla in ima malo padavin. Tu pridelujejo Švicarji obilico grozdja. Trta uspeva tudi do višine tisoč metrov nad morjem. Vsa dolina je posajena z monokulturo vinske trte. Zares delovni Švicarji: če le morejo med skalovjem v strmini obdelati nekaj kvadratnih metrov zemlje ali v skalo nanositi prsti, že zasadijo trto. Vsako leto znosijo od spodaj zemljo navzgor, ker jim jo je čez poletje odneslo deževje. Le največje strmine prepustijo gozdu. V dolini VValiis namreč. V Bernu je bilo časa le za prespati. Najmanj utrujene je zvečer zvabila pred svoje izložbe še najlepša švicarska ulica in pre-razkošno osvetljena katedrala. Naslednji dopoldan so si med potjo do Ziiricha ogledali gospodarjenje v švicarskem ravninskem gozdu. Vodja tega gozdnega obrata jim je nadrobno raztolmačil njihov princip malopovr-šinskega gospodarjenja od gojitvenega in spravilnega načrtovanja, pridobivanja lesa in tudi problem zaščite mladja pred divjadjo je močno poudaril. Brez žične ograje sploh ne morejo v tem gozdu določeno površino bodisi naravno bodisi umetno obnoviti. Popoldne so se v bliži- ni Ziiricha ustavili v učnem gozdu tamkajšnje gozdarske fakultete. Prof. dr. Leibundgut jim je med dveumim pohodom skozi učni gozd povedal in pokazal marsikaj zanimivega iz njihove raziskovalne in gospodarske prakse. Petdeset let že gospodarijo v tem učnem revirju, ki je velik 350 ha in služi v glavnem študentom gozdarstva za vaje, za qozdarsko znanstvene raziskave ter za vzorčni objekt, kako je treba gospodariti z gozdom. Za poslednjo prenočitev na svojem potepu so si izbrali eno izmed najmanjših držav na svetu Liechtenstein, ki meri 157 kvadratnih kilometrov in ima 21.000 državljanov. Preživljajo se v glavnem s turizmom, s precizno mehaniko in tiskanjem poštnih znamk. V Buchsu so staknili star, a prijeten hotel, s katerim gospodari naša Slovenka. Odkrili so tudi Toneta, enega od svojih sopotnikov, in datum njegovega rojstva. Zaman so cariniki naslednji večer brskali na mejnem prehodu na Holmcu po naših malhah za digitroni in urami. Ni jih bilo pa tudi švicarskih frankov ni bilo več v žepih, vsi so ostali prejšnji večer v predalih točilne mize Angelcinega hotela, komaj za kakšno igračo je še ostalo. Eden od osemintridesetih je bil Andrej Šertel. Med počitkom v nacionalnem parku V imenu delovnih ljudi in kmetov kooperantov Lesne Slovenj Gradec smo poslali Vili. kongresu ZKS pozdrave in sprejeli naslednjo zahvalo: Vlil. kongres ZKS Centralni komite Zveze komunistov Slovenije se vam v imenu VIII. kongresa ZKS zahvaljuje za pozdrave oziroma čestitke, ki ste jih poslali kongresu. Vaše sporočilo smo sprejeli kot spodbudo za delo kongresa. Vsem, ki smo prevzeli nove dolžnosti, pa pomeni tudi obveznost, da se odločno bojujemo za uresničitev stališč in sklepov osmega kongresa. Tovariški pozdrav! Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit Ljubljana, aprila 1978 Hi CZ-U3 PREDSEDNIK SAVEZNOG IZVRŠNOG VEČA DODELJUJE OVOJE ZASTITE ŠTABU ZA CIVILNU ZA8TITU PUR ‘LESNA«. . . SLOVENJ SMEC___ .... KAO ZNAK PRIZNANJA ZA POSTIGNUTE REZULTATE U RAZVOJU CIVILNE ZAŠTITE 16, JONI 19 78... god. u Beogradu PREDSEDNIK SAVEZNOG IZVRŠNOG VEČA Vesejin Ouranovič Ltfl (An j !, m i /yi '4 I I ' i . ■< }yi ... :'] PRIZNANJE Zvezni izvršni svet je 16. junija 1978 dal štabu civilne zaščite pri delovni organizaciji LESNE zvezno priznanje za dosežene rezultate pri razvoju civilne zaščite. Priznanje nam je tudi vzpodbuda za delo na področju naše samozaščite vnaprej. Samoupravni hrupneži Odločno smo krenili po poteh nove ustave, zakon o združenem delu nam je kompas, vodilo, sredstvo v spopadih s tehno-menežerskimi silami, konzervativnimi stagniranci in drugimi, ki nove smeri nočejo sprejeti ali pa jo, kar je še huje, sprejmejo le navidezno. Varovati se moramo takih navideznih samouprav-ljalcev, ki tudi pod zastavo samoupravljanja delajo proti njemu. Taki »navidezniki« so radi glasni, še posebno na sestankih, radi se sklicujejo na samoupravljanje in druge naše vrednote. Zelo so zgovorni, posebno takrat, kadar zavohajo kakšne osebne koristi. »Kratite mi samoupravne pravice, ali imamo samoupravljanje ali ne, ali smem govoriti ali ne itd.« Uporabljajo seveda tudi lepe parole in citate. Zelo so hrupni. Pozabljajo le, da delavci hitro razpoznavajo, kdo je resnično za izvirne delavske interese, kdo spoštuje delavca in delo, kajti beseda pravih delavcev je preprosta, poštena, jasna, preudarna in tudi težka. Takšna je, kot so jo imeli že naši predniki pod lipo, ko so zborovali. Kdor je pod lipo kaj rekel, je tudi nekaj pomenilo, imelo je težo in smisel, ni ovinkaril, kdor pa ni kaj vedel, je bil tiho. Pa še eno lastnost imajo »samoupravni hrupneži«, da radi iščejo napake na drugih, da intrigirajo, spletkarijo in prav do tega moramo biti delavci še izredno previdni, ker je intrigant nevaren kot diverzant, intriga pa lahko nevarnejša kakor puška med vojno. Zaključek: samoupravljanje je naš temeljni družbenoekonomski odnos, ki smo ga plebiscitarno sprejeli, nova ustava, zakon o združenem delu in kongresne usmeritve ZKJ pa sredstva za dosego cilja — samoupravljanje. Zgovorno pa si moramo dopovedati, da cilji ne bodo uresničeni samodejno brez našega stalnega prizadevanja in boja ob stalnem odkrivanju, kaj je resničnega, pristnega in kaj navideznega. Jure Šumečnik NOVICE IN DOGODKI V NAŠIH TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Tudi med nami so ljudje, ki so za svoje delo prejeli državna odlikovanja V počastitev praznikov OF in 1. maj je bila v mesecu aprilu svečana seja družbenopolitičnih organizacij Tovarne pohištva Prevalje. Sejo je začel predsednik osnovne organizacije sindikata Ivan Lapuh. V svojem govoru je na kratko opisal delo družbenopolitičnih organizacij, omenil revolucionarne dogodke preteklih let in revolucijo naših rojakov onstran meja, ki se še vedno nadaljuje. Svoj govor je zaključil z besedami: »Bodimo enotni, kajti le v enotnosti je sloga in moč delovnih ljudi.« Osrednja točka dnevnega reda je bila podelitev državnih odlikovanj delavcem, ki jih je odlikoval tovariš TITO za dolgoletno delo na družbenopolitičnem področju. Odlikovanja je podelil predsednik občinske skupščine občine Ravne na Koroškem Rudi Vrčkovnik. Red dela s srebrnim vencem sta prejela ANGELA VALENTE in FRANC ZORMAN. Odlikovanje red za delo je prejela ELIZABETA KOK, z medaljo zasluge za narod pa so bili odlikovani ŠTEFAN BENKO, HERMAN KOPRIVNIK in IVAN LAPUH. Ob zaključku svečane seje je Rudi Verčkovnik čestital nagrajencem in dejal, naj jim bodo ta odlikovanja vzpodbuda za nadaljnje delo na delovnem mestu in v družbenopolitičnih organizacijah. Ida Robnik Svečana seja družbenopolitičnih organizacij v tovarni pohištva Prevalje Naši delavci so prejeli državna odlikovanja. Odlikovanje je podelil predsednik skupščine občine Ravne Rudi Vrčkovnik Problemi sodobnega kmetijstva Gledam, na neko mrko, skoraj že dotrajno podrto staro kmetijo, iz katere bi se že morda le dalo kaj takega narediti, kar bi lahko koristilo ljudem na tej kmetiji. Vse je tiho, le v kuhinji sključena stara ženica kakšnih osemdesetih let kuha večerjo za starca, ki na dvorišču cepa velika polena suhih brezovih drv. Le zakaj sta doma le ta dva, kaj nimata otrok, ki jima bi lahko v tej bedi in samoti priskočili na pomoč ter jima pomagali? Ne, ni tako, otroke že imata, mati jih je povila celo kopico, kar sedem, ampak otroci so že odrasli in odšli v dolino, kjer so si tudi sami ustvarili družino ter si poiskali boljše delo, kot pa je tu na kmetiji. Zdi se mi, da bi bilo bolje, če bi ostali doma, si preuredili kmetijo in pametno zagospodarili. Če bi doma ostal vsaj eden od sedmih otrok, bi tudi očetu in materi ne bilo treba toliko garati in trpeti. Danes se nekateri izšolajo za poklicne kmetovalce, vse imajo urejeno in živijo prav tako, če ne še bolje od tistih v dolini, ki delajo v tovarnah. Tudi ti gospodarji na kmetijah si nabavijo stroje, ki namesto njih opravljajo vsa težja dela. Imajo traktorje, ki jim orjejo polja, si- lose, ki jim shranjujejo krmo, obračalnike za obračanje sena, stroj, ki jim odvaža gnoj, stroje, ki jim žanjejo žita, pobirajo krompir in še mnogo drugih pridelkov, vse je modernizirano. Toda včasih vse ni šlo tako preprosto. Vsa dela so opravljali ročno, zato so kmetje zgodaj vstajali in pozno legli k počitku. Zgarane roke so jim vse otrdele od napora. Danes ima pameten gospodar ali pa vsaj nekateri od teh manj žuljave roke od delavca v tovarni. Včasih pa so bili tudi taki ljudje, ki so pošiljali pametnejše sinove v šole, mlajši pa, ki je bil malo bolj neumen, je gospodaril doma. To- da, kako naj gospodari takšen, ki ne ve, kako naj pravzaprav gospodari. Kmetija bi mu prej ali slej propadla, kam naj pa potem gre, saj nima kam. Prosjačiti ne more, v tovarno tudi ne more, ker nima prave izobrazbe. Danes sprejemajo v tovarne samo kvalificirane delavce, ki vedo, kako se mora upravljati s strojem, za katerim dela. Danes ni več takšnih, ker so pametnejši prevzeli kmetije v roke in pametno gospodarijo in dobro živijo, ker se znajdejo v poslih na kmetiji. Darja Goričan, 7. r. MLINARJEVA CVETKA Melanija Černe MELANIJA ČERNE V nedeljo 25. 6. 1978 je umrla Melanija Černe. Od ustanovitve podjetja, kmalu po vojni, do upokojitve je delala pri nas. Bila je pridna, vestna delavka in dobra delovna tovarišica. Njena življenjska pot nam je poznana. V vencu njenega življenja je bilo med rožami tudi veliko trnja. Nismo te klicali Černe, niti Melanija, za nas si bila Melčka. Vedno dobra in pripravljena pomagati. Prizadeti ob tvojem nepričakovanem slovesu ti želimo miren počitek, mi pa te bomo ohranili v trajnem spominu. Š. J. Cvetka Mlinar Na pragu v cvetje odetega maja si se morala vrniti k svojemu izvoru, v naročje matere zemlje. Ves denar v zdravstvenih skladih ni pomagal, zaman je bilo znanje, pripravljenost in trud zdravstvenih delavcev. Neizmerljiva ljubezen, skrb tvojih domačih nista mogla ustaviti usode. V Švico bi morala iti, tam naj bi to operirali in tvoj mladi brat bi ti daroval del sebe. Vse je bilo prepozno. Komaj dopolnjenih 21 let, srce polno želja, načrtov, pričakovanj in upanj je obstalo. V majskem dnevu le še turobna: spomladi vse se veseli . . . V črnino je zavit tvoj dom pa tudi mi, ki smo blizu tebi, tvoji družini. Mlinarjevi družini, sorodnikom in prijateljem iskreno sožalje. š. J. Kako čimprej ozdraveti? Bolezen ni nikoli dobrodošla, če pa te zajame, jo je potrebno premagati. Kako? Z injekcijami, tabletami ali še s čim drugim? Da. Dobra volja in želja po delu, ki ti je tudi bolezen ne more odvzeti, je pot k čim hitrejšemu okrevanju. To so dokazali otroci slovenjegraške bolnišnice, ki so v času svojega bivanja v bolnici ustvarjali pod vodstvom likovne pedagoginje Brede Celcerjeve likovna dela. Dnevi, ki bi bili v poteku zdravljenja za otroke naporni in dolgočasni, so tako bili bolj pestri in izpolnjeni z ustvarjalno radostjo. Zadovoljstvo otrok pa je gotovo še večje, če lahko svoja dela pokažejo še drugim. Tudi nam so poslali nekaj svojih izdelkov, izmed katerih objavljamo naslednje: Partizanski kurir, ki jo je izdelal učenec Franc Kadiš, star 13 let, ex libris trinajstletne Jane Režonja, ki je prejela posebno nagrado na razstavi ex librisov, in ex libris Dagma Blatnika. Ida Robnik KMETIJCU V SLOVO Dragi Lipi! Tvoj nenaden odhod, ki je udarec za tvoje svojce in sorodnike, je globoko prizadel tudi vse številne sodelavce v KZ Dravograd, kakor tudi vse tiste, s katerimi si sodeloval v družbenopolitičnih organizacijah. Ta žalostna vest pa je hudo odjeknila tudi preko mej zadruge in občine Dravograd. Bliskovito se je širila po vseh treh dolinah: dol za Dravo do Podvelke, po Mislinjski dolini do Doliča, po dolini Meže, kjer je najprej pretresla tvojo rojstno hišo pod Bri-njevo goro; odtod je poletela po kmetijah pod vznožjem Uršlje gore in dalje po dolini, dokler se ni odbila ob strmih stenah mogočne Pece. Hitro se je širila od kmetije do kmetije in zastavila najprej vprašanje: »Ali je mogoče?« Bilo je, kajti novica, da to ni res, ni hotela priti. Dragi Lipi! Bil si kmetije v pravem pomenu besede, kmetije tiste generacije, ki je v razvoju našega kmetijstva orala ledino. Pionir našega zadružništva in vodilni zadružni delavec od prvih zametkov zadruge, pri tem delu si se ves razdajal. Kolikokrat si nam bil opora na raznih srečanjih v Dravogradu, na Prevaljah, v Slovenj Gradcu ali v Mariboru, kjer so nam, ki nismo mogli vsega razumeti, solili pamet! Prav gotovo ni bilo takrat lahko za kmetijce, ki so bili nekakšni posredniki med kmeti in družbo, ki je nameravala kmete združiti v obliki, ki za kmete ni bila sprejemljiva. Iskali smo oblike, zasnovane na socialističnih načelih in se zaustavili pri kooperacijskih odnosih kmet—zadruga. Prepričevati, pojasnjevati, delati. Morda ti je bilo v gotovih trenutkih žal, ker si šel v kmetijsko smer, vendar so te uspehi, ki jih naše kmetijstvo počasi, a vztrajno žanje, tolažili, da poklica, do katerega si imel veselje, nisi zgrešil. Preusmerjene kmetije, hektolitri mleka in tone mesa, to so vsekakor uspehi, s katerimi smo lahko ponosni. Vse to je sad dela tudi tistih, ki s svojim strokovnim znanjem stojijo kmetom ob strani. Za ta poklic si se odločil v letih, ki za kmeta niso bila perspektivna, ko do kmetijstva kot gospodarske panoge niso bili pravilni odnosi. V vsestranskem razvoju in napredku v naši socialistični samoupravni družbi je tudi kmetijstvo dobilo tisto mesto, ki mu z ozirom na delež, ki ga družbi prispeva, tudi gre. Kot kmetijski pospeševalec stare generacije si znal te uspehe tem bolje ceniti, saj si se dobro zavedal, kako težka je bila pot, da so primitivno kmečko orodje zamenjali sodobni kmetijski stroji. Dragi Lipil Naj bodo te skromne vrstico priznanje vseh tistih kmetov, ki znajo ceniti tvoje pionirsko delo v zadružništvu In v kmetijstvu! Ti se pa odpočil! Ajnžik IObviharnik Trideseta obletnica industrijskega gasilskega društva TOZD žaga Mušenik V Črni na Koroškem je industrijsko gasilsko društvo pri tozd žaga Mušenik v soboto 24. junija 1978 proslavljalo tridesetletnico svojega obstoja. Proslavo so združili s petnajstim gasilskim tekmovanjem gasilskih društev pri lesnoindustrijskih tozdih LESNE. Na tekmovanju so sodelovale desetine gasilcev iz žage Mislinja, žage Otiški vrh, žage Mušenik, žage Vuhred, tovarna stavbnega pohištva Pameče tudi z žensko desetino, tovarna stavbnega pohištva Prevalje, tovarna stavbnega pohištva Radlje, tovarna ivernih plošč Otiški vrh ter tovarna oken iz Podvelke. Slavnostni govornik na proslavi je bil direktor tozd žage Mušenik Mirko Verdnik, vsem gasilcem pa je čestital na tekmovanju generalni direktor LESNE inž. Peter Planinšec. Tekmovanje se je odvijalo v neprestanem nalivu, vendar so tekmovalci vztrajali do kraja. Ob tej priložnosti je tovariš Stanko Jamer v imenu občinske gasilske zveze Ravne na Koroškem podelil najbolj zaslužnim gasilcem iz Mušenika republiško in občinsko priznanje. Tovariš Kolman Jože, poveljnik Mušeniških gasilcev, je podelil diplome svojim članom za njihovo trideset, dvajset in desetletno sodelovanje. Tovariš Gorišek Jože pa je v imenu Gasilskega društva iz Črne podelil mušeniškim gasilcem spominsko darilo. Na kraju se je predsednik centralnega delavskega sveta pri LESNI Karl Dretnik zahvalil vsem nastopajočim za uspešno izvedeno tekmovanje. Rezultati tekmovanja so naslednji: 1. mesto: tozd žaga Mislinja, 2. mesto: tozd tovarne stavbnega pohištva Radlje, 3. mesto: tozd žaga Otiški vrh ... Andrej Šertel Štab civilne zaščite pri Delovni organizaciji LESNA Slovenj Gradec je v petek 23. 6. 1978 popoldne zelo uspešno izvedel vaje, ki so se nanašale predvsem na pripravljenost in usposobljenost ter preizkus zvez, tako na skupnih službah kot pri vseh tozdih v delovni organizaciji. Pri vaji je sodeloval tudi slovenjegraški občinski center za opazovanje in obveščanje ter letala Koroškega letalskega centra iz Slovenj Gradca. Andrej Sertel Razmišljam Mnogi ljudje odmetavajo kruh, a veliko ljudi je lačnih. Ljubezen je, če nekomu zaupaš, če si mu zvest prijatelj, če ti ni všeč le zaradi zunanjosti, ampak tudi zaradi značaja in če si se zanj pripravljen žrtvovati. Dobrota je, če komu kaj dobrega storiš ali pa mu daš, kar potrebuje. Tišina je, kadar tovariš odpre redovalnico in začne spraševati. Glas goloba je poziv za spravo. Glas mravelj je glas nepremagljive narave. Glas ljudi je občutek, da nisi sam. Glas srca je vez med ljudmi. Knjiga je ogledalo človekove notranjosti. Rdeč cvet je kakor kri padlih junakov. Kaplja dežja je kot solza. Duška Meh, 8. r. OS Franja Vrunča Koroški turistični teden Letos bo v Črni na Koroškem že triindvajseti Koroški turistični teden. Turistično praznovanje naše Koroške bo od 13. do 20. avgusta. Spet bodo kmetje iz Mežiške doline pripravili pod pokroviteljstvom svoje kmetijske zadruge Trata na Prevaljah pester sprevod, v katerem bodo prikazali svoja nekdanja in sedanja dela, tekmovali bodo harmonikarji in predice, peli bodo pevci, dramo KASTELKA pa bodo na prostem odigrali Črnjani. Za zaključek turističnega tedna bodo tekmovali lovci, pa tudi najbolj obiskano prireditev tedna — tekmovanje gozdnih delavcev — bodo letos zopet priredili. Odločite se kdaj v teh dneh v Črno. ODGOVOR kmetu kooperantu OBRATA ZA KOOPERACIJO Ravne na Koroškem, ki se je zanimal za izredni študij na šoli za kmetovalce: Na srednji kmetijski šoli v Mariboru z dislociranim oddelkom na Muti do sedaj ni bilo zanimanja za izredni študij, zato se takšna oblika študija na tem področju pri nas še ni uveljavila. Kandidati, ki bi si želeli pridobiti znanje s področja kmetijske proizvodnje, imajo možnost obiskovati šolo za kmetovalce, ki je organizirana na Muti. Šolanje traja dve leti, in sicer dvakrat po šest mesecev v zimskem času. Pogoj za vpis v to šolo je dokončanih sedem razredov osnovne šole. Kandidati, ki nimajo dokončane osnovne šole, imajo tudi možnost dokončati zadnji razred osemletke. Uredništvo ŠPORT IN REKREACIJA Mojstrski kandidat in prvak Lesne Rudi Mori je naš delavec, zaposlen v TOZD tovarna ivernih plošč v Otiškem vrhu. Na turnirjih šahovske sekcije Lesne, ki potekajo po programu, je osvojil naslov prvaka LESNE v hitrem šahu in prejel pokal. Rudi Mori spada gotovo med najboljše šahiste v koroški šahovski zvezi. Ukvarja se tudi z dopisnim šahom, kjer si je letos pridobil naslov mojstrski kandidat. K uspehu čestitamo vsi delavci LESNE! S. J. Rudi Mori, dipl. inž. ŠAH Na hitropoteznem šahovskem turnirju v aprilu je zmagal z minimalno prednostjo Rudi Mori, on je tudi sodil tekmovanje. Vrstni red je bil naslednji: Priimek in ime Točke 1. Rudi Mori 7,5 2. Bernard Rutnik 7 3. Simon Travar 7 4. Maks Nabernik 6 5. Franc Kotnik 5 Stanje točk po 4. kolu: 1. Rudi Mori 38 2. Bernard Rutnik 30 3. Ludvik Kotnik 25 4. Maks Nabernik 24 Ludvik Kotnik viharniki!! Mesec maj je zame najlepši Mesec maj, ki mi je prinesel mir in svobodo, je zame najlepši mesec. To je mesec obujanja spominov na dogodke iz preteklih let. V mesecu maju bo tudi teden Rdečega križa. Ob tej priložnosti bomo proslavili 25-let-nico prostovoljnega krvodajalstva. Krajani Razbora, krvodajalci smo se v mesecu aprilu zbrali pri Pečolarju in pregledali delo preteklih let naše organizacije Rdečega križa. Na naše povabilo se je tega sestanka udeležila tudi Marta Jug, predsednica Občinskega odbora RK Slovenj Gradec. Povedala nam je, kako težak je bil začetek prostovoljnega krvodajalstva. Danes pa lahko ugotavljamo, da se ta humana akcija iz leta v leto bolj ceni. V krajevni organizaciji Rdečega križa Razbor s tem nimamo problemov. Plan je vsako leto dosežen, tako da smo lahko zadovoljni. Pri tem ne smemo prezreti, da nam že od vsega začetka, to je od leta 1961 dalje, stoji ob strani in nam pomaga Gozdarstvo Slovenj Gradec. To pa je tudi razumljivo, saj je skoraj polovica krvodajalcev delavcev tega podjetja. Vemo, da se kolektiv Gozdarstva Slovenj Gradec zaveda, da bo morda že jutri njihov delavec potreboval kri in je bo tudi deležen. Za vsestransko razumevanje se odbor Rdečega križa Razbor Gozdarstvu Slovenj Gradec lepo zahvaljuje. Predsednica RK Razbor Štefka Melanšek Ljubo Jasnič v Lesni Mladina koroške regije je priredila razgovor o aktualnih nalogah ZSMS pred 10. kongresom ZSMS s tovarišem Ljubom Jasničem, predsednikom RK ZSMS in članom CK ZKS. Po tem razgovoru je bil tov. Jasnič gost naše delovne organizacije. Predstavili smo mu celotno delovno organizacijo od njenega nastanka, sedanjost in predvidevano prihodnost. Dokaj popolno predstavo o naši delovni organizaciji si je tov. Jasnič lahko ustvaril zato, ker si je v spremstvu predstavnikov Lesne ogledal razstavo industrijskih in obrtnih izdelkov v novi športni dvorani. Ta razstava je zajela našo celotno dejavnost, poseben poudarek pa je bil dan razvoju turizma. Gospodarsko dejavnost in samoupravno organiziranost delovne organizacije Lesne je predstavil Marijan Baškovič, dejavnost turizma Dušan Dretnik, delo družbenopolitičnih organizacij, predvsem ZSM, pa sta predstavila Stefan Dravinski in Zdravko Korošec. Ljubo Jasnič odhaja na novo službeno dolžnost. Prevzel bo naloge enega od šestih izvršilnih sekretarjev v CK ZKS. Ob tej priložnosti se mu je mladina Lesne zahvalila za uspešno dosedanje vodenje mladinske organizacije, v spomin pa mu predala leseno plastiko, delo našega delavca iz Pameč. Marijan Baškovič, ing. Ljubo Jasnič si je ogledal razstavo industrijskih in obrtnih izdelkov v športni dvorani Slovenj Gradec Krvodajalci iz Razborja Ste utrujeni od celodnevnega dela? Telesno utrujenost sprošča tudi razmišljanje. Včasih priplava misel sama. Primite za pisalo, zapišite jo in jo odpošljite svojemu VIHARNIKU. Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, n. sol. o. Ureja uredniški odbor: Vida Vrhnjak, Jože Filej, Tone Modic, Ludvik Kotnik, Jože Gosak, Marija Kraut-berger, Oto Cegovnik, Hedvika Janše, Jurij šumečnik, Andrej šertel, Marjan Čuješ, Maks Nabornik. Odgovorni urednik: Andrej šertel Tehnični urednik: Bruno Žnideršič Naklada: 4600 Izvodov. Klišeji in tisk: ČGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1978. To številko so uredili: Ida Robnik, Andrej šertel in Jurij šumečnik