Popis priprav in poskusov pri obravnavi beril iz prirodoslovja. »ouk iz prirodoslovja ni tako težaven, kakor se marsikateremu dozdeva; kajti otrok že v nežni mladosti, ko začne misliti in govoriti, obrača svojo pozornost na reči, ki ga obdajajo. Večina otrok že brez kacega navodila opazuje naravo. Pozorni postanejo na žvižganje vetra skozi špranje pri oknih in durih, iznenadi jih jek, iz daljave opazijo, da se svit in pok pri sproženji puške ne zgodi hkrati; ravno to vidijo pri blisku in gromu, oboudujejo špektralne barvo pri oglatih steklenih rečeh in ravno take barve zagledajo na mavrici. Doraa ali pozneje v šoli vidijo viseti toplomer in zrakomer, slišijo ropotanje raznih strojev, drdrajoče lokomotive in celega vlaka ter opazijo tudi majhne ucinke para v kuhinji. Mati pristavi k ognju polni lonec vode, katera začne čez nekoliko časa kipeti in potem vreti, pokrov se vzdiguje in zgoščena para ven puhti. Dalje vidijo vporabo raznega orodja. Zunaj v prosti naravi gledajo solnce, luno, zvezde, nebo, veter, dež, sneg, točo; opazijo, da se na solnci kamen bolj segreje nego les in kaj radi stoje zraven premikajoeih kmetijskih in drugih strojev. Tako se nahaja mnogobrojnih stvari, katere polagoma otroka zanimivajo. Otrok pa ne opazuje samo, ampak hoče tudi vediti, zakaj so to tako godi, in marsikateri, ki je imel priliko občevati z malimi otroci, je bil nadlegovan z raznimi vprašanji. Ker otrok navadno z vso zaupljivostjo stavi vprašanja, bi bilo neusmiljeno z neresnicnostjo ali z ostrimi besedami zatreti njegovo radovednost. Odgovor naj bo v takih slučajih kolikor mogoce prikladen otroškemu razurau. Otrok prinese tedaj v šolo precej tvarine iz prirodoslovja in zdaj ima šola castno nalogo odstraniti zagrinjalo, ki zapira veličastno prirodino poslopje, odpraviti praznoverje in utrditi narodu pravo vero v neskončno modrost in vsegamogočnost božjo. Mogoče bo potem, šolo zapustivšemu otroku še dalje se izobraževati in razumevati poljudno pisane knjige raznih znanostij in strokovne časopise. Za pouk iz prirodoslovja je treba posebnih priprav, s kateriini se prirejajo poskusi. Malokateremu učitelju so pa na razpolaganje take priprave (razun predpisanih, katere pa nikakor ne zadostujejo), zato je ucitelj prisiljen jih sam narediti, da mu je možno vspešno poučevati. Podati bočem nekako navodilo, kako je izdelovati take fizikalične aparate, ki jih vsak lahko pripravi, pa tudi take, katere morejo izdelati le posamezniki s svojo ročnostjo, s pomočjo raznega orodja ali kakega rokodelca. Da bo popis teh aparatov in eksperimentov ž njimi z ozirom na pouk bolj priročen, vredil jih bodem po berilnih vajah iz II., III. in IV. Berila. Mnogo se nahaja reči, ki jih imamo kmalo pri rokah in s katerimi lahko razkazujemo cele partije iz fizike. Tako n. pr. goba, žoga, kozarec z vodo, goreča sveča, pečatni vosek, popir, les, kamen, kreda, vosek, svinec, lepenka, steklena plošča, krožnik, žlica, cilinder svetilnice, zrcalo itd. Take priproste priprave so še boljše za pouk, ko umetni aparati, ker se pozornost učenca kaj rada obrača na lep aparat, mesto na poskus. Za napravo druzih aparatov je učitelju treba že nekoliko rokodelske spretnosti, katero si pridobi, ako rokodelca pri delu opazuje. Tvarina za take priprave je pa po ceni. Dobro nam služi zavržena kovinska šara, jeklene palice od dežnikov, kovinski gumbi, vojaški patroni, zavržena pločevina, kolesa starib ur, razne škatlje in druge podobne reči. Mnogo je treba seveda kupit.i, posebno orodja, kar že nekaj stane. To so pa neznatni stroški, ako pomislimo, koliko nekateri za raalo ali nič vredne reči izdajo. Preidem tedaj na svoje priprave in poskuse. Opomniai še, da vse tu navedena tvarina zadostuje za štirirazrednice, na tri-, dvo- \n jednorazrednicah, kjer se itak več beril izpusti, se primeroraa tudi iz tu naštetega le najvažnejše porabi. Nekatera berila se ne naslanjajo na postavna določila, a skusil bom kolikor mogoče vso predpisano t,varino s temi berili združiti ter hočem povsod, razun popisa aparatov in poskusov, podati nekaj migljajev o obravnavi teh beril. (Dalje prih.) Fr. Trošt — Vodice.