PRILOGA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE NOVO ŠOLSKO LETO Informacije kot Cerkniško jezero str. 2-3 str. 34-40 se čez SEKIRCA V MED Robert Korošec: »Ne čutim potrebe po vračanju in popravljanju napak ...« WILL SMITH Od princa do kralja! Tednik za Savinjsko regijo / št. 34/ Leto 76 / 26. avgust 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Na nepremičninskem trgu gredo cene v nebo Preverili smo, kakšne so cene nepremičnin in kako je z njihovim najemom. Se bolj splača najeti ali kupiti stanovanje ali hišo? Je najemnik prepuščen lastnikovi (ne)milosti pri določanju cene najema in kdo si lahko najem stanovanja ali hiše sploh privošči? Ugotovitev? Cene nepremičnin so kljub epidemiji in njenim posledicam podivjale, na področju najemov vlada »pravi mali divji zahod«. Kako se torej znajti? str. 12-13 GOSPODARSTVO INTERVJU Brigita Langerholc Žagar, ne kdanja atletinja str.26-27 V Gorenju izjemna rast prodaje str. 5 PREBOLD Ravnatelj nenaklonjen testiranju in cepljenju str. 6 2 AKTUALNO Št. 34, 26. avgust 2021 ZADETKI Kako v novo šolsko leto? »Za najemnino lahko plačujemo enako ali celo več kot za odplačevanje posojila, a marsikomu ne preostane drugega, saj je ob prekarizaciji trga dela vedno več ljudi, ki ne morejo pridobiti bančnega posojila.« Maša Hawlina, sociologi- nja »Mene marsikdo vpraša, ali sem bila razočarana, ko sem na olimpijskih igrah osvojila četrto me- sto, in vedno povem, da nikoli. Prepričana sem, da tudi košarkarji niso.« Brigita Langerholc Žager, nekdanja atletinja »Človek, ki se uči, se zna hitreje prilagajati spremembam, zna zgra- biti priložnosti, ko se mu ponudijo, zna poskrbeti zase, se zna vključiti v družbo in pridobivati potrebne informacije.« Franja Centrih, direktori- ca UPI Žalec Informacije kot Cerkniško jezero V teh dneh se na jesenskih izpitnih rokih poti 1.199 kandidatov splošne in 1.990 kandidatov poklicne ma- ture. Pogoji za opravljanje izpitov so enaki, kot so bili spomladi, torej dijaki ne potrebujejo izpolnjenih pogo- jev PCT. Vsi drugi dijaki in učenci uživajo še zadnje dni počitnic. Medtem ko odgovorni na ministrstvu trdijo, da je vse pripravljeno na začetek novega šolskega leta, so imaeli šolniki še pred dnevi kar nekaj vprašanj. TATJANA CVIRN Ni jih skrbela šolska plat iz- vedbe pouka, ki je predviden po modelu B, ampak izvaja- nje zdravstvenih ukrepov v šolah. Na katere zakone naj se sklicujejo ravnatelji in kako naj izvajajo ukrepe v zvezi z omejevanjem epidemije? Kaj naj storijo, če se učitelj ne bo hotel testirati, in kaj naj storijo z nekom, ki ne bo upošteval pogoja PCT? Z okrožnico je v torek po- poldne MIZŠ odgovorilo na nekatera tovrstna vprašanja. Če zaposleni ne izpolnjuje pogoja PCT, je lahko uveden »Nimam Facebooka in ko me kdo vpraša za kontakt vedno povem zgolj e na- slov. Takrat se zdim vsem star sto let. Tudi sam sebi. Ampak tudi tako se da preživeti.« Marko Berzelak, pevec, bobnar, ljubitelj narave in analognega sveta Kaj bo četrti val epidemije pomenil za bolnike v Celju? Trenutek, ki so se ga bali vsi – celjska bolnišnica spet covidna disciplinski postopek, izda se mu pisno opozorilo pred odpo- vedjo, začne se lahko postopek odpovedi in v skrajnem prime- ru lahko delodajalec odpusti zaposlenega. Enak pristop velja tudi za nošenje mask za Zaposlenim staršem, tudi tistim v zasebnem sektorju, pripada že drugo leto zapo- red dodaten dan plačanega dopusta za spremstvo prvo- šolca v šolo na prvi šolski dan. zaposlene, takrat ko je to pred- pisano. Vzgojitelji bodo lahko pri delu z otroki brez maske, za učitelje bo ta obvezna. Se pa učencem ne sme prepove- dati sodelovanja pri pouku, če ne nosijo mask, a kljub temu bo šola take primere predala šolskemu inšpektoratu. Za zdaj velja, da se morajo učitelji, ki niso cepljeni, testi- rati enkrat tedensko, za učence tretjega triletja in dijake pa je tedensko samotestiranje pro- stovoljno. Pouk in vse ostalo V šolah bo torej pouk organi- ziran po modelu B, kar pomeni podobno delovanje, kot je bilo ob koncu preteklega šolskega leta, z nekaterimi omejitvami pri delu. Po predvidenem mo- delu naj bi v osnovnih šolah izvajali celoten obvezni in razširjeni program. Kot pravi Jože Berk, ravnatelj OŠ Hudi- nja in vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol, se bodo potrudili, da bodo v čim večji meri izvajali vse dejavnosti. Koliko informacij imajo v dneh pred začetkom novega šolskega leta na srednjih šo- lah, nazorno opiše ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Še- petavc: »Z informacijami je pri- bližno tako kot s Cerkniškim jezerom, ki je in ga ni. Vemo, da se pouk vsekakor začne 1. septembra. Vemo, da bo po- tekal po modelu B. Vemo, da je pogoj za ›sodelovanje‹ PCT. Vemo, da tja do 6. septembra država še plača testiranje ti- stim, ki niso preboleli covi- da ali niso cepljeni. Taka je pri nas manjšina zaposlenih. Za dijake in starše pa raje ne ugibam. Vemo, da bomo letos delali po takem protokolu kot lani, zato vemo, da zmoremo in se posledično ne obremenju- jemo preveč s podrobnostmi. Bomo že! Smo že in še bomo. V novo šolsko leto vstopamo z veseljem do življenja in pripra- vljeni na borbo. Zavedamo se svojega poslanstva, svojih dol- žnosti in pravic. V šoli nismo zaradi sebe ali vrlih birokratov, pač pa zaradi dijakov, njihovih staršev in skupnosti, ki ji pripa- damo kot ljudje in državljani. Problemi so, vedno so bili in vedno bodo. Če jih človek išče, jih vedno najde še več, kot jih je.« »Ob ogledu posnetka so sodniki ugotovili, da se je količek premaknil zaradi pljuska vode in ne zaradi mojega dotika. Na srečo so mi vrnili dve sekundi. Zdaj se odlično počutim. Za menoj je daleč najbolj- ša sezona.« Jan Ločnikar, celjski ka- jakaš po tretjih mestih na mladinskih EP in SP Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je na izredni seji pred dnevi med drugim obravnaval tudi načrt za delo v četrtem valu epidemije. Od ponedeljka je ta bolnišnica spet covidna, kar pomeni, da spet spreje- ma covidne bolnike na bolnišnično zdravljenje. To je trenutek, ki so se ga bali vsi. Vzporedno s tem bodejo v oči predvsem številke, ki kažejo na pomanjkanje zdravstvenega kadra. V bolnišnici je tako – tik pred četrtim valom – 40 medicinskih sester manj kot pred drugim valom, odhajajo tudi zdravniki. Na to bolni- šnica opozarja že nekaj časa. Vse to – poleg vsako- dnevnega povečanja števila covidnih bolnikov – kaže, da bo morda četrti val epidemije še bolj negativno zarezal v delo bolnišnice, predvsem se v vodstvu in v ambulantah bojijo ponovne omejitve nenujnih po- segov in ambulantnih pregledov. Povečanje števila okuženih kaže, da je tudi ta trenutek vedno bližje. SIMONA ŠOLINIČ Člani sveta zavoda so ob obravnavi pripravljenosti na četrti val sicer sklenili, da je bolnišnica glede na trenutno stanje dobro pri- pravljena. »Ta pripravljenost pomeni, da smo z ekipo kri- znega štaba analizirali, kaj vse se je dogajalo v drugem in tretjem valu in kje so bile kritične točke delovanja. Posodobili smo načrt dela glede na posamezne faze epidemioloških razmer. Na- tančno smo določili zadol- žitve zaposlenih in tudi to, katere oddelke bomo morali zapirati v primeru povečeva- nja števila obolelih ter kako bomo prerazporedili zapo- slene. Hkrati smo preučili vse zmogljivosti, ki jih ima bolnišnica glede na dolo- čeno fazo epidemije. Vemo tudi, kaj to pomeni za redni program bolnišničnega delo- vanja, kajti zaposlenih ni ne- omejeno. Vse to je odvisno od potreb, ki bodo usmerjale povečanje števila covidnih postelj, tako navadnih kot intenzivnih, od števila obole- lih bo odvisno tudi, ali bomo ponovno uvedli dva tira ur- gentnega centra, torej covi- dnega in necovidnega,« pravi poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Mar- gareta Guček Zakošek. Ob tem dodaja, da se v bolnišni- ci tega bojijo in da si nikakor ne želijo njenega ponovnega zapiranja. A številke okuže- nih, ki jih dnevno spremlja- mo, ne kažejo nič dobrega. Začelo se je, kaj bo sledilo? Celjska bolnišnica od tega tedna spet sprejema covidne bolnike. To pomeni velik za- suk pri njenem delovanju, predvsem za bolnike, ki so zaradi svojih obolenj naro- čeni na preglede ali posege. Glede na načrt delovanja bolnišnice je za sprejem co- vidnih bolnikov že aktiviran oddelek za vročinska stanja in infekcijske bolezni, kjer je malo več kot 30 navadnih postelj, ob čemer je na vo- ljo pet intenzivnih postelj. Toda Guček Zakoškova v tem trenutku še miri: »V tem primeru ostali del bolnišni- ce lahko še dokaj normalno deluje. Nadaljnje zviševanje števila covidnih bolnikov bi pomenilo aktivacijo negoval- nega oddelka in premestitev bolnikov, ki so nameščeni tam, na druge oddelke ali v ostale bolnišnice. Če se bo število covidnih bolnikov še stopnjevalo, bo sledilo za- piranje ortopedije oziroma združevanje ortopedskega oddelka z oddelkom plastič- ne kirurgije. V tem primeru bomo morali omejiti nenujne kirurške programe. Problem, ki bo sledil, bo v tem primeru tudi zagotovitev več intenziv- nih postelj. Najprej jih bomo zagotovili 11 in na koncu 22. Slednje število pomeni vso zmogljivost intenzivnih po- stelj v celjski bolnišnici. Ta- krat bomo izvajali samo nuj- ne posege, saj ne bomo mogli zagotoviti intenzivnih postelj za ostale bolnike v operativ- nem programu. Sledila bosta premestitev zaposlenih na covidne oddelke in zapiranje nenujnih ambulant. Tega si resnično ne želimo, a na ža- lost je takšen logični potek obravnav v naši bolnišnici Št. 34, 26. avgust 2021 AKTUALNO 3 Po nedavni vladni do- polnitvi Odloka o določitvi začasnih pogojev za izva- janje dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu pogoj PCT ne ve- lja za tiste, ki najmlajše le pripeljejo v šole, zavode ali vrtce. Najprej je bilo pred- videno tudi to, a je ukrep zbudil plaz nezadovoljstva. Ob uvajanju otroka v vrtec, ob prihodu na pogovorne urice in roditeljske sestan- ke bo za starše veljal tudi pogoj PCT. Na izvajanje modela B se pripravljajo tudi v Dijaškem in študentskem domu Celje. Vodja Aleš Brod pravi, da to pomeni, da lahko imajo dijaški domovi nastanjene vse dijake. »Dopustna je nastanitev več dijakov v sobi. Pri tem veljajo omejitve, ki se nanašajo na vzdrževanje higienskega reži- ma ter izvajanje preventivnih ukrepov. Omejitve so takšne narave, da je zaradi prostor- skih in kadrovskih pogojev možno izvajati proces v dija- škem domu.« Posebni proto- koli bodo uvedeni pri uporabi jedilnice in učilnic, povzema Brod, ki pravi, da se bodo sta- novalci v dom lahko vselili 31. avgusta. Kako do subvencionirane vozovnice za dijake in študente? Ministrstvo za infrastrukturo je ta teden predstavilo no- vosti na področju vozovnic in ponudbe javnega potniškega prometa na podlagi sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu. 1. septembra se bo namreč sistem subvencionira- nih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževa- nja odraslih bistveno spremenil. Z nadgradnjo sistema subvencioniranja in elek- tronske oddaje vloge želijo na ministrstvu za uporabni- ke še dodatno poenostaviti pridobitev subvencionirane vozovnice. Uporabnikom na portalu eUprava je na voljo sicer šele od včeraj, kar po- meni, da bodo morali dijaki pohiteti, če bodo želeli vlo- go oddati elektronsko. Prej si bodo morali – tisti, ki tega še nimajo – namreč urediti digitalno potrdilo na upravni enoti. Dijaki in študenti postopek za pridobitev subvencionirane vozovnice začnejo na portalu eUprava https://e-uprava.gov. si/podrocja/izobrazevanje- -kultura/visoka-in-visja-sola/ subvencionirana-vozovnica. html in končajo z nakupom vozovnice na spletni strani izbranega prevoznika. Dijak ali študent na portalu eUprava s svojo e-identiteto (digitalno potrdilo ali smsPASS) odda vlogo za izdajo subvencioni- rane vozovnice. V nekaj mi- nutah naj bi dobil odgovor. V primeru pozitivnega odgovora upravičenec prejme povezavo na spletno stran, kjer izbere želenega prevoznika in v nje- govi spletni prodajni aplikaci- ji kupi vozovnico. Ob prvem prevozu se bo ob stiku kartice IJPP z validatorjem na kartico naložila kupljena vozovnica. Vlogo morajo oddati tisti, ki prvič prosijo za subvenci- onirano vozovnico, in tisti, ki želijo podaljšati veljavnost vloge iz preteklega šolskega oziroma študijskega leta. Prispevek ostaja nespremenjen Prispevek upravičenca za novo subvencionirano vozov- nico je 25 evrov za mesečno in 200 evrov za letno vozovnico. Registrirani športniki bodo za mesečno vozovnico prispevali 20, za letno 160 evrov. Veljav- nost letnih vozovnic bo 12 me- secev, ne le za šolsko leto, kot je veljalo doslej. »Upravičenci do subvenci- oniranih vozovnic bodo od 1. septembra imeli na voljo mesečno ali letno vozovni- co Slovenija. Tako kot doslej jim bo omogočila potovanja od doma do šole, poleg tega bodo v prostem času lahko brez omejitev potovali na vseh relacijah medkrajevne- ga javnega prevoza potnikov v Sloveniji,« je ob predstavitvi novosti povedal minister Jer- nej Vrtovec. Vozovnica torej ne bo več relacijska, ampak bo veljala za linije na območju celotne države. Minister Vrtovec je še izpo- stavil, da so s takšno poenosta- vitvijo sistema zagotovili, da bodo lahko dijaki in študentje z isto vozovnico potovali v primerih, ko ima izobraževal- ni zavod programe na različ- nih lokacijah, na prakso, ki je pogosto v drugem kraju, kot je šola, a tudi na vse interesne dejavnosti v prostem času. »Po- enostavitev in pocenitev vo- zovnic bo koristila zlasti tistim, ki so zaradi različnih vzrokov imeli pravico do več vozovnic, ker so bivali na več naslovih, se izobraževali hkrati na dveh univerzah in podobno. Poeno- stavljen bo tudi nakup vozov- nic, ker ne bo več treba izbirati vstopne in izstopne postaje. Tistim, ki bi se med šolskim letom preselili ali zamenjali izobraževalni zavod ali bi že- leli spremeniti potek voženj in dodati novo postajališče, ne bo treba spreminjati vozovnice.« NT Foto: arhiv NT (SHERPA) v primeru povečanja števila covidnih bolnikov.« Kadra še vedno ni dovolj Skrb v bolnišnici glede jeseni tako ni majhna, še posebej ob odhajajočem ka- dru. Največji primanjkljaj zaposlenih je na področju zdravstvene nege. Celjska Nas čaka še hujša jesen od lanske? Foto: Pixabay bolnišnica tako vsak mesec beleži nekaj odpovedi medi- cinskih sester, ki odhajajo na druga delovna mesta. Razlog za odhode sta predvsem iz- gorelost in prevelika obreme- njenost, epidemija v zadnjem letu je bila le dodaten vzrok za takšne odločitve. Odhajajo predvsem medicinske sestre, največkrat na druga delovna mesta v zdravstvenih domo- vih, kjer ni popoldanskih in nočnih izmen, tudi konci te- dna so prosti, razlaga Guček Zakoškova. »Razumem, da je takšen način dela zanje sprejemlji- vejši, a tudi za njihove dru- žine. Ves čas objavljamo raz- pise, vendar vlada na trgu pomanjkanje tega zdravstve- nega kadra in dejansko se so- očamo z velikimi težavami, kako ohraniti raven delova- nja bolnišnice.« Prav tako se bolnišnica sooča s težavami zaradi preobremenjenosti zdravnikov, zlasti interni- stičnih strok. V dragoceno pomoč pri obvladovanju epi- demije ter pri potrebni ločeni obravnavi covidnih in ostalih bolnikov jim bodo zato tudi njihovi specializanti. Zato je po oceni vodstva bolnišnice pomembno, da ministrstvo za zdravje izda navodilo o vrnitvi specializantov v ma- tične ustanove. Precepljenost, dodatna zaščita Celjska bolnišnica velja za eno od zdravstvenih ustanov z najvišjo precepljenostjo zaposlenih. Znotraj delov- nih kolektivov zdravstvene- ga osebja je še vedno možen tudi individualen pogovor z infektologi, če kdo od za- poslenih še dvomi v cepiva. Infektologe vključujejo tudi v redne sestanke na bolnišnič- nih oddelkih, pravi poslovna direktorica bolnišnice Marga- reta Guček Zakošek. Trenu- tno je splošna precepljenost 75-odstotna. Med zdravniki je precepljenost skoraj 100-od- stotna, med diplomiranimi medicinskimi sestrami 75-od- stotna, med srednjimi medi- cinskimi sestrami 65-odsto- tna. Najnižja precepljenost je pri nemedicinskem kadru, ki ima sicer z bolniki najmanj stika. Vodstvo načrtuje tudi v odnosu do teh zaposlenih ponuditi dodatne strokovne informacije o pomenu ce- pljenja. V vodstvu upajo, da bodo še višjo precepljenost zaposlenih zagotovili do konca septembra. Na dober odziv je celjska bolnišnica naletela pri omogočanju ce- pljenja bolnikov in zunanjih posameznikov, ki želijo biti Cepilni center začasno preselili Zdravstveni dom Celje bo začasno preselil cepilni cen- ter, v katerem izvaja cepljenje splošne populacije proti covidu-19. To bo od 31. avgusta do preklica mogoče v celjski dvorani Zlatorog. Prav tako bo ekipa celjskega zdravstvenega doma v Zlatorogu izvajala hitro testiranje. »Cepljenje izvajamo v skladu z nacionalni strategijo in je mogoče samo za osebe z osebnim dokumentom s foto- grafijo in kartico zdravstvenega zavarovanja,« so sporočili iz ZD Celje. V centru se je mogoče tudi nenaročeno cepiti, a le s cepivi, ki so objavljena na posamezen dan cepljenja. »Naročene osebe imajo prednost pred nenaročenimi. Vsi, ki so prijavljeni v aplikaciji zVem, bodo o točnem terminu ce- pljenja pravočasno obveščeni s SMS, tudi za prejem drugega odmerka cepiva,« še dodajajo v zdravstvenem domu. Urniki cepljenj in testiranj so objavljeni na spletni strani ZD Celje. SŠol Brezplačno hitro testiranje celjski zdravstveni dom izvaja za osebe, zaposlene v zdravstvu, socialnovarstvenih zavodih, dejavnosti vzgoje in izobraževanja, za osebe, ki izvajajo storitve ali prodajo blaga, ter za tiste, ki organizirajo prireditve in izvajajo vzgojo in izobraževanje na področju verske vzgoje. S seboj morajo imeti obvezna dokazila ali osebni dokument s sliko, kartico zdravstvenega zavarovanja in potrdilo delodajalca. Cena samoplačniškega testiranja v sklopu ZD Celje je 12 evrov. Brezplačno potrdilo osebe prejmejo samo ob predhodni najavi zdravstvenemu osebju. cepljeni v bolnišnici. Ob tem se lahko pogovorijo tudi z zdravnikom. Cepljenje je možno v Urgentnem centru Celje, kjer se zanj dnevno od- loči do 40 ljudi. 4 GOSPODARSTVO Št. 34, 26. avgust 2021 Priprave na letošnji Mos Manj razstavljavcev in najbrž tudi obiskovalcev Po dveh letih bodo sredi septembra celjsko sejmišče spet zasedla domača in tuja podjetja, da bodo na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti predstavila svojo ponudbo in sklenila nove posle. Zaradi prepovedi izvajanja vseh dejavnosti, ki so- dijo v industrijo srečanj, tudi sejemske, je družba Celjski sejem lani sicer pripravila spletno izdajo Mosa, vendar ta ni bilo niti približek tistega, kar sejem mora biti, pravi izvršni direktor Robert Otorepec. »Bistvo sejmov so srečevanja ponudnikov in kupcev ter pogovori in sklepanja poslov v živo,« poudarja. Podjetniki to zelo pogrešajo, dodaja, o čemer priča tudi to, da so letos svojo udeležbo na Mosu najavili tudi takšni, ki jih do zdaj na sejmu ni bilo. Prepoved organiziranja sejmov je lani celjsko sejemsko hišo pahnila v visoko izgubo. Otorepec rdeče številke napoveduje tudi za letos, saj en sam sejem ne more rešiti finančnih težav podjetja. JANJA INTIHAR Čeprav se razmere zaradi po- novnega širjenja koronavorusa iz tedna v teden spet slabšajo, v družbi Celjski sejem verjamejo, da Mos bo. »Mi sejma zagotovo ne bomo odpovedali. A če bo država spet prepovedala prire- ditve, bomo pač morali to upo- števati. Kot za zdaj kaže, se raz- mere do sredine septembra še ne bi smele poslabšati. Upam, Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma: »Mos, ki bo za nameček še manjši kot običajno, ne bo mogel rešiti celega leta. Zato bomo tudi letos imeli izgubo, a bo občutno manjša, kot bi bila, če Mosa ne bi bilo.« rila le 1,1 milijona evrov čistih prihodkov, kar je 75 odstotkov Na Mosu takšne gneče, kot je bila leta 2019, letos najbrž ne bo. Vstop na sejmišče bo dovoljen le tistim, ki bodo izpolnjevali pogoj PCT. (Foto: arhiv NT, SHERPA) IŠČEMO NOVE SODELAVCE Naš cilj je najti posameznike, ki bodo našim gostom nudili izjemno storitev in osebno gostoljubje. PROSTA DELOVNA MESTA da je tudi v interesu države, da dovoli vse te dogodke,« pravi Robert Otorepec. Letošnja ude- ležba podjetij na Mosu ne bo tolikšna, kot je bila prejšnja leta. Razstavljavcev bo približno 40 odstotkov manj, kot jih je bilo v letih 2018 in 2019. Neposrednih bo predvidoma 600, vendar se bo številka do 15. septembra, ko se bo sejem začel, zagotovo še zvišala, je prepričan Otore- pec. »Prijave še prihajajo, mno- gi razstavljavci namreč odlašajo z dokončno odločitvijo, ali se udeležiti sejma ali ne, ker ne vedo, kakšni bodo takrat ukre- pi. Pri tem se tako mi kot raz- stavljavci sprašujemo, kakšen obisk lahko sploh pričakujemo. Ne vemo, ali so ljudje željni to- vrstnih dogodkov in jih bo na sejem prišlo veliko ali jih bo od obiska odvrnila zahteva o izpol- njevanju pogoja PCT.« Večina razstavljavcev bo do- mačih. Izjema bo približno tri- deset podjetij z Madžarske, saj je ta država letos partnerica 53. Mosa. Težave s potovanji odvra- čajo tuja podjetja od prihoda v Celje, poleg tega na sejmu ne bo podjetij, ki so v lasti tujih multinacionalk. Večina teh je namreč že konec lanskega leta sklenila, da se v letu 2021 še ne bo udeleževala sejmov in dru- gih poslovnih dogodkov. »Mar- sikatero podjetje v Sloveniji, ki je v lasti tujcev, bi rado prišlo na sejem, a ni dobilo dovolje- nja svoje centrale,« pojasnjuje Otorepec. Pričakovali večjo pomoč države Zaradi prepovedi opravljanja sejemske dejavnosti od marca je družba Celjski sejem lani ustva- manj kot v »normalnih« letih. Pred razglasom epidemije ji je uspelo pripraviti le sejem kme- tijske mehanizacije Agritech, nekaj denarja, ki ga je bilo do- volj le za plačilo kakšnega raču- na za porabo elektrike ali vode, je v ostalih mesecih zaslužila z oddajanjem hal za skladiščenje. »Bilo je zelo hudo in je pravza- prav še vedno. Vsak, ki ima podjetje, naj si predstavlja, da več kot leto ne sme ustvarjati nobenih prihodkov, ob čemer mora vzdrževati tako velik kompleks, kot ga imamo mi, plačevati zaposlene ter porav- navati stroške, ki nastajajo, tudi če ne delaš,« pravi Otorepec in dodaja, da so pričakovali večjo pomoč države. »Če nam je dr- žava prepovedala delovanje, bi finančna pomoč za pokrivanje škode, ki smo jo imeli zaradi tega, morala biti bolj konkretna. Saj smo dobili nekaj, ne smem reči, da ni bilo ničesar. Ampak dali so nam le slamico, da smo lahko dihali pod vodo, a mo- rali bi nas spraviti nad vodo,« je kritičen Otorepec. Kot pravi, je Celjski sejem lani in letos za subvencioniranje plač tistih, ki so bili doma na čakanju, ter za pokrivanje dela stalnih stroškov od države dobil približno 300 tisoč evrov. Z odpisom plačila nadomestila za uporabo stavb- nega zemljišča mu je pomagala tudi celjska občina. Vendar to še zdaleč ni bilo dovolj. »Da smo lahko preživeli in plačali vsaj nujne stroške, smo morali porabiti vso amortizacijo, ki je je pri tako velikem kompleksu, kot je naš na srečo kar nekaj, imeli smo tudi rezerve iz do- bička. Vendar vse to zdaj po- meni, da moramo za nekaj let pozabiti na večje naložbe, po- sodobitve in popravila,« napo- veduje Robert Otorepec. Čeprav pogovori o tem, kako bi država še morala pomagati industri- ji srečanj, še niso končani, v družbi Celjski sejem počasi že izgubljajo upanje o kakšni bolj konkretni pomoči. »Večina go- spodarstva je v minulem letu in pol lahko delala, veliko podje- tij je imelo celo boljše rezultate kot prej. Tudi gostinstvo in tu- rizem sta se odprla in delata s polno paro, industrija srečanj pa je še vedno najbolj na udaru. Naše podjetje lahko spet dela od junija, ampak sejma ni mo- goče organizirati v dveh dneh. Priprave običajno trajajo vsaj leto,« še pravi Otorepec. Izguba tudi letos Celjski sejmarji so načrt sej- mov za leto 2022 že naredili, pripravljati jih bodo začeli ta- koj po Mosu. »Če ne bo spet kakšnih prepovedi delovanja, bo prihodnje leto sejemska sezona v Celju zelo pestra,« napoveduje Robert Otorepec. Januarja bo sejem Agritech, sledili bodo marčni sejmi Flora, Poroka in Altermed ter srečanje čebelarjev, junija bo bienalni Mednarodni industrij- ski sejem, ki bi moral biti letos, septembra bo Mos. V podjetju razmišljajo tudi o sejmih Ener- getika ter Avto in vzdrževanje. Obeh ne bo, a enega od njiju bodo zagotovo umestili na ko- ledar za prihodnje leto. Če bodo ugotovili, da bodo lahko vse sejme normalno izvedli, pravi Otorepec, bodo začeli spet zaposlovati, saj so lani zaradi krize število zapo- slenih morali prepoloviti. »Za normalen obseg dela nas je vsekakor premalo. Vsi, ki smo ostali, delamo samo za Mos, ki bo letos naš edini sejem.« Na vprašanje, koliko si bo podjetje finančno opomoglo z izvedbo svojega največjega sejemskega dogodka, Robert Otorepec odgovarja, da zgolj z enim sejmom ne morejo pre- živeti. »Mos, ki bo za nameček še manjši kot običajno, ne bo mogel rešiti celega leta. Zato bomo tudi letos imeli izgubo, a bo občutno manjša, kot bi bila, če Mosa ne bi bilo. Pri- čakujemo, da bo znašala pri- bližno 300 tisoč evrov, kar je pol manj kot lani,« napovedu- je Otorepec. V družbi Celjski sejem pozitivno poslovanje pričakujejo šele prihodnje leto, a le pod pogojem, da bo sejemska sezona takšna, kot jo načrtujejo. Vodja vzdrževanja (M/Ž) Vodja kadrovske službe (M/Ž) Vodja knjigovodstva (M/Ž) Pravnik (M/Ž) Reševalec iz vode (M/Ž) Vzdrževalec (M/Ž) Čistilka - sobarica (M/Ž) Kuhar (M/Ž) Receptor (M/Ž) Natakar (M/Ž) Postanite del uspešne ekipe Term Olimia! E-mail: kariera@terme-olimia.com Več info na: www.terme-olimia.com Terme Olimia d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek Strokovnjak za volilno nadzornik Meje Nadzorni svet kmetijskega podjetja Meja iz Šentjurja ima novega predsednika. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je po odstopu Fran- cija Matoza na to mesto ime- novala Jurija Toplaka, stro- kovnjaka za volilno pravo z mariborske pravne fakultete. DUTB je Francija Matoza v nadzorni svet Meje imenova- la marca letos, ko ji je sodišče na njen predlog prepustilo vo- denje poslov v tem podjetju. Sodna odločba pomeni, da lahko slaba banka odpokliče in razreši člane poslovodstva in nadzornega sveta ter ime- nuje nove, ne da bi za takšno odločitev potrebovala soglasja sodišča. Kot je znano, je DUTB v Meji kmalu zatem, ko je nje- ne delnice kupilo ptujsko pod- jetje Altius, predlagala upniško prisilno poravnavo. Poleg od- vetnika Matoza je slaba banka marca v nadzorni svet Meje imenovala še Uroša Lozeja, ki je od lani tudi član nadzornega sveta v Farmah Ihan. Odstop Matoza je bil pričakovan, saj zakon ne dovoljuje, da bi po- sameznik nadzorno funkcijo lahko hkrati opravljal v več kot treh družbah. Ker je tudi član nadzornih svetov Luke Koper in Slovenskih železnic, se je, potem ko ga je vlada imeno- vala še v upravni odbor DUTB, moral iz Meje umakniti. pravo prvi Po nekaterih informacijah naj bi slaba banka zamenjala tudi direktorja šentjurskega podjetja, vendar v Ljubljani pravijo, da odločitve o tem še niso sprejeli. Kot so navedli, bo menjava direktorja »eden od korakov prestrukturiranja podjetja, ki se iz postopkov insolventnosti preusmerja v svojo osnovno dejavnost«. Načrt slabe banke je, da bi v prisilni poravnavi terjatve, ki jih ima do šentjurskega pod- jetja, pretvorila v kapital. A bo to lahko (ali ne) storila, šele ko bo sodišče na zahtevo Altiusa izvedlo postopek ugo- tavljanja, ali je bila uvedba upniške prisilne poravnave v Meji upravičena. JI Št. 34, 26. avgust 2021 GOSPODARSTVO 5 V Gorenju letos beležijo izjemno rast prodaje Jesen bo delavna, negotovost ostaja Pred zaposlenimi v Gorenju so tedni in meseci, ko so ponavadi beležili največ naročil. Že v prvem polle- tju so letos v primerjavi z lani zabeležili izjemno rast. Za zdaj zelo dobro kaže tudi za obdobje do konca leta, a se lahko razmere zaradi nepredvidljivosti globalnih posledic širjenja koronavirusa hitro spremenijo. V Gorenju se zavedajo, da bo letošnji izjemni rasti sledil padec povpraševanja potrošnikov po beli tehniki, a se bodo potrudili, da bo čim manj boleč. a LEA KOMERIČKI KOTNIK »Po skoraj 60-odstotni rasti obsega prodaje in proizvodnje v prvem polletju letos se vsaj glede na lani številke nekoliko umirjajo, vendar takšne rasti kot lani seveda ne moremo pri- čakovati,« pravijo v Gorenju in dodajajo, da je za konkretnejše napovedi zaradi številnih ne- znank, predvsem zaradi epide- mije in s tem povezane oskrbe z materialom, logistike, more- bitnih novih omejitev v drža- vah, še prezgodaj. Prav tako je situacija zelo pestra na podro- čju dobave elektronike, kjer vlada globalno pomanjkanje, s katerim se ne soočajo samo proizvajalci v panogi bele teh- nike, temveč tudi širše. Pri tem se je stanje dobav v avgustu v primerjavi z junijem in julijem že izboljšalo in se še izboljšu- je, optimistično ugotavljajo v velenjskem podjetju. Kot še dodajajo, velik izziv predsta- vljajo tudi rastoče cene surovin in logistike, kar skušajo blažiti z različnimi ukrepi. Sicer pa tudi letos kot vsako leto v tem času v podjetju do- datno zaposlujejo. Trenutno iščejo 140 delavcev za proi- zvodnjo ter strokovni kader v tovarnah, prav tako vabijo k zaposlitvi na področju raziskav in razvoja inženirje, diplomira- ne inženirje, magistre inženir- je strojništva, elektrotehnike, mehatronike in računalništva. Ob tem so ponovno odgovo- rili na očitke javnosti, da so tik pred začetkom dvotedenskega kolektivnega dopusta odpusti- li več deset zaposlenih, pred- vsem v tovarni televizorjev, in pojasnili, da niso nikogar odpustili. Po preteku pogodb za določen čas niso podaljšali. Zaposlenim v IPC ponudili nove priložnosti V Šaleški dolini, kjer je za- radi prestrukturiranja vsako delovno mesto, ki ni vezano neposredno na energetski sektor, še toliko več vredno, budno spremljajo tudi potek postopnega zaprtja programa kabelskih setov v hčerinskem podjetju IPC. »Proizvodnja kabelskih se- tov postaja globalna, dobavi- telji imajo proizvodna mesta v državah s cenejšo delovno silo in jim z lastno dejavnostjo ce- novno ne morejo več konku- rirati. Zaradi ekonomije obse- ga dosegajo tudi boljše cene materiala. Dejavnost izdelave kabelskih setov bodo zato ugasnili, opremo odprodali in kabelske sete nabavljali pri raz- ličnih zunanjih dobaviteljih, so povedali v Hisense Gorenje Europe in sočasno obljubili, da bodo vsem zaposlenim, ki so doslej delali v programu pro- izvodnje elektrokomponent, ponudili enakovredno drugo zaposlitev znotraj IPC ali v Gorenju, tudi vsem invalidom. »Pri sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi bodo ohranili vse dosedanje pravice, vključujoč skupno delovno dobo v Gore- nju. Če kdo od zaposlenih za nedoločen čas ne bi želel spre- jeti ponujenega drugega ena- kovrednega delovnega mesta v Gorenju, bo imel tudi možnost odhoda in izplačila zakonsko določene odpravnine,« še za- trjujejo vodilni. Podjetje Hisense Europe Electronic je tovarno televizorjev zagnalo zno- traj proizvodne lokacije Gorenja v Velenju v začetku leta. Zmogljivosti nameravajo povečati z 2,5 milijona aparatov blagovne znamke Hisense za evropski trg v prvem letu (med 6 tisoč in 7 tisoč aparatov dnevno) na skoraj štiri milijone aparatov letno v prihodnjih dveh letih. V programu elektrokom- ponent dela 430 od skupno 900 zaposlenih v podjetju Go- renje IPC. Prezaposlitev naj bi vodstvo podjetja ponudilo 330 redno zaposlenim, med katerimi so tudi invalidi. Ukinitev dejavnosti in pre- hod delavcev na nova delov- na mesta bosta po napovedih izvedena postopno v skladu z dinamiko začetka dobav zuna- njih dobaviteljev. Predvidoma bo ta prehod izveden do konca letošnjega leta. Hisensovi televizorji vedno bolj priljubljeni Kot so pred dnevi sporočili iz podjetja Hisense Gorenje Europe, se je blagovna znamka Hisense v Sloveniji junija po številu prodanih televizorjev povzpela na tretje me- sto. Glede na trend bi lahko do konca leta postala celo druga najbolje prodajana blagovna znamka pametnih televizorjev v državi. Še v začetku lanskega leta je imel Hisense v Sloveniji skoraj zanemarljiv tržni delež, v juniju je ta dosegel že 12 odstot- kov. Razlog za rast v podjetju med drugim pripisujejo ekipi družbe Gorenje Slovenija ter njenim marketinškim akcijam in cenovni politiki. K naraščajoči priljubljenosti Hisensovih televizorjev po oceni družbe vpliva tudi sodelovanje z lokalnimi ponudniki vsebin. »Hisense se vedno osredotoča na najnovejše tehnolo- ške trende, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost vsakdanje- ga življenja. Naš glavni cilj je uporabnikom ponuditi skrbno zasnovane rešitve za pametne domove po dostopni ceni,« je poudarila direktorica marketinga v Hisense Europe Alenka Potočnik Anžič. Foto: arhiv Hisense Gorenje Varuh konkurence dovolil prevzem celjskega podjetja GTG plin Agencija za varstvo konkurence je odloči- la, da je prevzem podjetij GTG plin iz Celja in Ardoks iz Maribora, ki so ga priglasili Istrabenz Plini iz Kopra, skladen s pravili konkurence in mu ne nasprotuje. Glavna dejavnost vseh treh družb je trgovanje s tehničnimi in z drugimi plini. Istrabenz Plini so od leta 2016 v 100-od- stotni lasti italijanske skupine Siad, ki sodi v Evropi med vodilne proizvajalce in proda- jalce industrijskih plinov. Lastnika celjske družbe GTG plin sta Aleksander in Iztok Govc oziroma njuno podjetje Gis Naložbe. GTG plin sta kupila leta 2017. Do takrat je bila ta družba del podjetja Linde, nemškega dobavitelja industrijskega plina, za katere- ga sta Celjana še naprej ostala ekskluzivna prodajalca na območju Slovenije. Brata Govc sta od lani tudi 92-odstotna lastnika maribor- skega Ardoksa. Podatki, kako je GTG plin posloval lani, ura- dno še niso znani, v letu 2019 je imel 12 mi- lijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 2,7 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz Plini, kjer bodo o razlogih za prevzem celjske- ga podjetja in o pričakovanjih, ki jih imajo od tega povezovanja, spregovorili šele potem, ko bo postopek v celoti končan, so lani ustvarili malo več kot 41 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,7 milijona evrov čistega dobička. Podjetje, ki je v Sloveniji vodilni ponudnik utekočinjenega naftnega plina, zaposluje malo več kot 130 ljudi. V celotni skupini Is- trabenz Plini, v kateri so pet odvisnih in ena pridružena družba, dela tristo ljudi. JI, foto: arhiv NT( Andraž Purg-GrupA) #HibridnaSreča NOVA TOYOTA YARIS CROSS ŽE OD 119N€A MESEC DO LET LET JAMSTVA JAMSTVA TOYOTA RELAX ZA HIBRIDNO BATERIJO Urad za varstvo konkurence ne nasprotuje združitvi celjskega podjetja GTG plin s koprsko družbo Istrabenz Plini. AC FRI-MOBIL Dečkova 43, Celje 03 425 60 80 Povprečna poraba goriva za vozila Toyota Yaris Cross: od 4,4 do 6,2 l/100 km in emisije CO₂: od 100 do 140 g/km. Emisijska stopnja: za 1,5 EURO 6 AP. Emisije NOx: od 0,0033 do 0,0093 g/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne b, aterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži. Po preteku tovarniške garancije vam ponujamo bresplačno vključitev v program jamstva Toyota Relax (vse do starosti 10 let ali 160.000 km. Izračun je informativne narave in ni zavezujoči za sklenitev posla. Mesečni obrok je izračunan na osnovi prodajne cene v višini 18.850 EUR, trajanju financiranja 60 mesecev, skupnem začetnem plačilu 4.310,48 EUR in zadnjem povečanem obroku v višini 9.823 EUR. Povečan obrok je izračunan na osnovi predpostavke, da bo z vozilom prevoženih 10.000 km letno. Efektivna mera (EOM) je 4,26 % in temelji na fiksni obrestni meri. Slika je simbolična. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 34, 26. avgust 2021 PREBOLD – Njegovo pismo ministrstvu zaokrožilo po spletu Ravnatelj nenaklonjen testiranju in cepljenju Tik pred začetkom novega šolskega leta so oči po- novno uprte v Osnovno šolo Prebold. Po spletu je namreč zaokrožilo pismo od marca letos, v katerem je tamkajšnji ravnatelj ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport med drugim prosil za dokaze o viru- sih kot povzročiteljih bolezni ter o varnosti in učin- kovitosti cepiv. Medtem ko nekateri njegovo ravnanje obsojajo, mu spet drugi dajejo prav. Skupnost civilnih iniciativ in gibanj je celo oblikovala peticijo v njegovo podporo in za normalizacijo šol brez pogojevanja. ŠPELA OŽIR Vse se je začelo v prejšnjem šolskem letu, ko je nekdanji ravnatelj, zdajšnji učitelj športne vzgoje, Oton Račečič zatožil aktualnega ravnatelja Petra Žureja, da naj se ne bi želel testirati in da v šoli ne izvajajo pravilno vseh pre- ventivnih ukrepov za prepre- čevanje širjenja virusa. Šolo je pod drobnogled vzela pristoj- na inšpekcija. Po poročanju N1 je zdravstveni inšpektorat do zdaj izvedel 710 nadzorov glede testiranja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, od tega naj bi globo izrekel samo v Osnovni šoli Prebold, kjer se ravnatelj ni testiral. Želel je pojasnila predpisanih ukrepov v šoli in seveda deljenih mnenj glede njegovega pisma smo se obrnili tudi na Žureja. »Vsi skupaj smo se znašli na nenavadnem terenu, saj rav- natelji kot poslovodni organ načeloma skrbimo za izvrše- vanje zakonodaje. O mejnih primerih odločajo drugi ali prepustijo ravnatelju proste roke pri odločitvi in menim, da smo tu prišli na mejno po- dročje,« je odgovoril. Buren odziv na spletu Na njegovo pismo ministr- stvu so se odzvale tudi neka- tere znane osebe. Profesor dr. ravnatelja pozdravljajo. Ena od Preboldčank je na primer zapisala: »Zaradi njega moji otroci sploh skoraj ne vedo za korono …« Spet druga je objavila: » … da bi bilo več takih.« Med komentarji pod- pore je bil tudi: » … pokon- čen ravnatelj – zgledi vlečejo, ravnatelji sledite«. Skupnost civilnih iniciativ in gibanj, v kateri so med drugimi Dru- štvo Glas učiteljev, CI Otrok ne damo in Delavci VIZ, je celo nekaj dni nazaj objavila peticijo v podporo Petru Žu- reju in vsem srčnim ravnate- ljem ter za normalizacijo šol brez pogojevanja. »Vaš pod- pis je podpora vsem srčnim ravnateljicam in ravnateljem in sporočilo celotni politiki, da državljanke in državljani zahtevamo šolo brez mask, brez razdalj, brez testiranj in brez cepljenja!« je med drugim zapisano v peticiji. Kako gleda na podporo, smo povprašali tudi Žureja, ki pa je zgolj zapisal, da z željo po umiritvi in vzpostavitvi pe- dagoškega miru v največji možni meri do nadaljnjega ne daje izjav. Peter Žurej je marca letos ministrstvu za izobraževa- nje poslal prošnjo, v kateri je v imenu zaposlenih med drugim prosil za znanstvene dokaze o virusih kot pov- zročiteljih bolezni, študije o varnosti in učinkovitosti po- večane rabe razkužil, mask in drugih ukrepov, študije o zanesljivosti testiranj s PCR- -testi in hitrimi testi pri posta- vljanju diagnoze o okužbi ter študije varnosti in učinkovi- tosti cepljenja. Po poročanju N1 je ministrstvo za zdravje Žureja usmerilo na spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, evropskega centra za preprečevanje bole- zni ter Svetovne zdravstvene organizacije. Za dodatna pojasnila gle- de testiranja, zagotavljanja Ravnatelja OŠ Prebold Petra Žureja nekateri obsojajo, spet drugi podpirajo. Skupnost civilnih iniciativ in gibanj je celo oblikovala peticijo v njegovo podporo in za normalizacijo šol brez pogojeva- nja. Foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA) Bolj varen prihod v šolo za učence OŠ Glazija CELJE – Mestna občina bo staršem učencev Osnovne šole Glazija omogočila varnejšo oddajo in prevzem otrok pred šolo. Uredila bo štiri parkirna mesta za kratkotrajno ustavljanje vozil. gradbena dela. Sočasno z ure- ditvijo bočnih parkirišč pred šolo bo občina obnovila pro- blematično površinsko od- vodnjavanje meteornih vod z bližnjega makadamskega parkirišča. Ob padavinah se voda zdaj steka na dovozno cesto in pločnik pred šolo, ki sta posledično večkrat popla- vljena. Vsa dela bo izvedlo javno podjetje Zelenice predvido- ma do začetka novega šolske- ga leta. Vrednost gradbenih in spremljajočih del znaša 23 tisoč evrov. V Osnovno šolo Glazija je za šolsko leto 2021/22 trenu- tno vpisanih 229 otrok. RG Foto: MOC Žiga Turk je na Twitterju ob tem zapisal: »Naj nekdo, pro- sim, pove, da je to ponaredek. Če ni, naj se ukine javno šol- stvo in postavi na novo. Do- datno pričakujem poslansko vprašanje, ali je ta še ravna- telj.« Na Twitterju se je prav tako odzval profesor dr. Ma- tej Lahovnik: »Ne bi verjel, da v naših šolah učijo takšni bedaki, ki po vsem, kar se je zgodilo, še zahtevajo dokaze, da virusi povzročajo bolezni in se prenašajo od človeka na človeka, če ne bi obstajal še bolj butast ravnatelj, ki te nebuloze celo posreduje kot resna vprašanja ministrstvu.« Državna sekretarka Jelka Go- dec je zapisala: »To je sramota za celoten šolski ceh! Iz več vidikov. A vseeno še verja- mem, da imamo dober peda- goški kader.« »Brez mask, testiranja in cepljenja« A vsi se s temi mnenji ne strinjajo. Med uporabniki družabnih omrežij je na- mreč tudi veliko takšnih, ki ravnanje preboldskega Dolga leta zapuščeno pokopališče na Golovcu v teh dneh z novo ograjo že dobiva lepšo podobo. (Foto: Andraž Purg – GrupA) Občina je s tem prisluh- nila želji vodstva Osnovne šole Glazija. Delavci javnega podjetja Zelenice že izvajajo Ograja na pokopališču Golovec že vidna CELJE – Javno podjetje Zelenice v teh dneh nameščalo kovano ograjo na nekdanjem slovenskem pokopališču na Golovcu. To opravilo, ki je povezano tudi s košnjo in čiščenjem pokopališča, naznanja začetek postopne in obsežno obnove pokopališča, ki ga bo Mestna občina Celje preuredila v spominski park. »Nameščanje ograje smo začeli sredi meseca. Ob tem je bilo treba najprej pripraviti teren za namestitev, očistiti betonske podstavke, posekati razraslo grmovje … Večjih težav pri nameščanju ni, glede na to, da so betonski stebri že bili postavljeni za ograjo, ki je na tem mestu že bila. Celotno ograja bo v dolžini 90 metrov,« je povedal Jože Krulec, direktor JP Zelenice. Po postavitvi ograje bodo Zelenice namestile tudi nova vhodna vrata na pokopališču, ki bo čez noč zaklenjeno, vse s ciljem, da bi preprečili nadaljnji vandalizem. Natančen režim odpiranja in zapiranja pokopališča oziroma sistema varovanja pokopališča sicer še ni natančno opredeljen, dogovor o tem bo sprejet v prihodnjih dneh, po postavitvi ograje in vhodnih vrat. Ob nameščanju ograje so delavci Zelenic opravili še obsežno košnjo in se ponovno lotili čiščenja celotnega pokopališča. »Pokopališče je bilo že kar precej zaraščeno. Letos smo ga že trikrat pokosili in očistili. Videz tega prostora želimo čim prej izboljšati in postaviti osnovo za temeljito obnovo, da bo pokopališče nekoč zgled urejenosti in da se bo otreslo oznake dolgoletne zapuščenosti,« je še sklenil Jože Krulec. RG Stolp Janina bo obnovljen ROGAŠKA SLATINA – Občina je iz stečajne mase Zdravilišča Rogaška odkupila dotrajan stolp Janina s pripadajočim zemljiščem, za kar je namenila 15 tisoč evrov. To priljubljeno razgledišče bo do konca letošnjega septembra obnovila družba Panles. Občina bo za obnovo namenila približno 45 tisoč evrov. Izvajalec bo obnovil in povečal betonski podstavek, spe- skal ter prebarval celotno jekleno ogrodje ter zamenjal vse dotrajane lesene podeste in stopnice. Predvidena je tudi ureditev bližnje okolice z namenom, da bo stolp dostopen in varen ter da bo ponovno ugleden del tamkajšnje spre- hajalne poti. Natančen datum postavitve stolpa ni znan, zgodovinski viri navajajo, da je bilo jekleno ogrodje posta- vljeno v obdobju po drugi svetovni vojni. TS Na zeleno doživetje ROGATEC – Zavod za kulturo, turizem in razvoj je v okviru enega od evropskih projektov pripravil nov turistični program Zeleno doživetje, ki je namenjen obi- skovalcem iz bližnjih zdraviliških krajev. Sodelavci zavoda goste iz Podčetrtka in Rogaške Slatine ob koncih tedna z električnim avtomobilom pripeljejo v Rogatec, kjer jim predstavijo muzej na prostem, dvorec Strmol in tamkajšnji rokodelski center. Obiskovalci lahko sodelujejo na različnih delavnicah, si ogledajo zeliščni vrt in se sprehodijo do razgledišča, kjer jim ob primernem vremenu predstavijo jadralno padalstvo. Druga možnost je panoramska vožnja, v sklopu katere si ogledajo ribnik Žabnik, Donačko goro, Log s kamnolom kremenovega peščenjaka, jezero Majdan, ustavijo se tudi v čebelarstvu Pavlovič. Električno vozilo, ki je ob koncih tedna namenje- no prevozu zdraviliških gostov, je med tednom namenjeno prevozu starejših občanov, da lažje pridejo do trgovine, pošte, banke ali za pot po drugih opravkih. TS Št. 34, 26. avgust 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 POLZELA – Svetniki želijo izredno sejo Koga moti županova nova služba Po le treh tednih, odkar je župan Jože Kužnik postal nepoklicni župan, saj svojo poslovno pot nadaljuje v Darsu, se je skupina svetnikov nanj obrnila s kupom vprašanj in z željo po sklicu izredne seje. O tem, ali bo župan na svetniška vprašanja odgovarjal na izredni ali redni seji, se še ni odločil. LEA KOMERIČKI KOTNK Skupina šestih polzelskih občinskih svetnikov je prejšnji teden vodstvu občine predala zahtevek za sklic izredne seje, saj naj bi se v zadnjem ob- dobju nabralo precej odprtih vprašanj, na katere želijo od- govore. Zanima jih predvsem, kako si župan predstavlja ne- poklicno voditi občino in biti na voljo občanom. Ob tem šest podpisnikov zatrjuje, da ni no- benih pravih smernic, kam želi občina v prihodnje priti, soča- sno se je nabralo tudi kar nekaj povsem vsebinskih vprašanj. Če v 15 dneh župan seje ne bo sklical, so predlagatelji odloče- ni, da jo bodo sklicali sami. Za komentar smo prosili tudi župana Jožeta Kužnika, ki je 1. avgusta prevzel tudi vodenje avtocestne baze Vransko, ob- čino pa od takrat vodi nepo- klicno. Spomnili smo ga tudi na govorice, ki so po Spodnji Savinjski dolini in predvsem na Polzeli med ljudmi zaokro- žile spomladi 2019. Takrat se je namreč šušljalo tudi o tem, da naj bi mu takratna ministrica za infrastrukturo Alenka Bra- tušek za odstop od zahteve po ustavni presoji glede izbora tra- se za gradnjo tretje razvojen osi poleg celovite obnove dotrajane državne ceste Polzela–Velenje ponudila tudi mesto v nadzor- nem svetu Darsa. A je Kužnik takrat vse tovrstne povezave za- vrnil. Danes sicer ni nadzornik, a je uslužbenec Darsa in tisti, ki so se v dolini najbolj goreče borili zoper zloveščo cesto, kot jo tudi imenujejo, njegovega poklicnega premika verjetno niso najbolj veseli. Kužnik za zdaj navedenega še ne želi komentirati, vse pa bo svetnikom pojasnil na seji. V pisnem odgovoru je zapisal, da se bo po posvetu s kolegi- jem odločil, ali bo sklical izre- dno sejo ali se bodo svetniki sestali kar na redni. »Zagotovo bom na tej seji podrobno odgo- voril na vsa vprašanja. Z moje strani nimam nobenih zadrž- kov za podrobna pojasnila. Z občinskim svetom sodelujem korektno in tako bo tudi v pri- hodnje,« je še dejal Kužnik. Traktorska prikolica, parkirišča in kamnolom Poleg novega načina vode- nja svetnike, ki so se podpisali pod zahtevek za sklic izredne seje, zanima še nedavni nakup traktorske prikolice, ki naj bi jo občina kupila s pomočjo po- srednika in jo zaradi tega tudi preplačala. Zanimajo jih tudi podrobnosti projekta gradnje parkirišč pri gradu Komenda in to, ali jih je občina res prodala znani avtohiši. Zanima jih še projekt raz- širitve osnove šole, kdaj bi se lahko širitev začela in kakšna je finančna konstrukcija projekta. Svetniki bi radi odgovor tudi na vprašanje, ali je občina že preje- la kakšen odgovor inšpekcijske službe glede nelegalne upora- be asfaltne baze v Podgori, na katero so opozorili s sosednjo Občino Šmartno ob Paki. Ker Jože Kužnik se je 1. avgusta podal na nove posloven poti in tako zdaj občino vodi kot nepoklicni župan. Ker gre za nov trenutek pri vodenju občine, ki so jo vse od nastanka žu- pani vodili poklicno, imajo svetniki nekaj pomislekov in precej vprašanj. Župan jim bo odgovore podal na prvi seji po poletnih počitnicah. bo kamnolomu Podgora letos poteklo tudi uporabno dovolje- nje oz. koncesija, jih zanima, ali občina že pripravlja doku- ment, iz katerega bo razvidno, da polzelska občina nasprotuje nadaljnjemu obratovanju ka- mnoloma in da k temu tudi ne bo izdala soglasja. Župan bo, kot je zatrdil, na vsa zastavljena vprašanja od- govoril na prvi seji. Ta bo naj- verjetneje, ne glede na to, ali bo redna ali izredna, sklicana sredi septembra. Št. 34 26F. aovtog:u Ostb2č0in2a1 Polzela Kmalu začetek gradnje krožišča LAŠKO – Več let težko pričakovana gradnja krožišča v središču kraja, na semaforiziranem križišču pri mostu čez Savinjo, se bo očitno kmalu začela. Kot je napove- dal Franc Zdolšek, župan Občine Laško, v prvem tednu septembra. V začetku leta je bila podpisana tristranska pogodba med občino, državo in podjetjem Voc kot izvajalcem del. Vrednost naložbe znaša približno 800 tisoč evrov. Približno 70 odstotkov denarja bo zagotovila država, ostalo laška občina. »V sklopu krožišča bodo zgrajeni tudi pločniki ter zavi- jalni pas na parkirišče pri kulturnem centru, kar pomeni, da je v naložbo vključen tudi približno 150 metrov dolg odsek glavne ceste. Investicija bo predvidoma končana v treh mesecih,« je povedal župan Franc Zdolšek. Hkrati si v Občini Laško prizadevajo, da bi obnovili del ceste proti Rimskim Toplicam, in sicer od odcepa proti Strmci do novega mostu čez Savinjo. »V prihodnjih letih želimo v celoti obnoviti cesto od La- škega proti Rimskim Toplicam vključno z gradnjo pločnika na posameznih odsekih. Dolgoročno bi najbrž bilo prav, da bi bil pločnik ob glavni cesti do Rimskih Toplic zgrajen v celoti, saj gre tudi za navezovalno pot v posamezne za- selke,« je še povedal laški župan. RG Prenova na pokopališču CELJE – Mestna občina bo na pokopališču v Šmartnem v Rožni dolini prenovila poslovilno stavbo in jo razširila s prizidkom. ov t Na južni strani stavbe bo prizidan še nadstrešek, okolico bo občina uredila z novo asfaltno prevleko ter linijo grani- tnih kock. Na robu zelenice proti pokopališču bo zasajena živa meja iz tise, nedaleč stran drevesa v rastru, na robu ploščadi bodo postavljene klopi. Za izvedbo projekta je občina že pridobila vsa potrebna dovoljenja. Razpis za izbiro izvajalca gradbenih del in začetek del v MOC načrtujejo za drugo leto. XRG Mladi z navdušenjem pomagali pri urejanju mesta CELJE – Celjski mladinski center (MCC) je v sodelova- nju z javnim podjetjem Zele- nice in Mestno občino Celje mlade pozval, naj v okviru počitniškega dela pomagajo pri urejanju Celja, preživi- jo dejavno svoj prosti čas in hkrati nekaj zaslužijo. Odziv je bil izjemen, prijavilo se je več kot 40 mladih, ki so v minulih dveh tednih v Celju urejali javno infrastrukturo. Cilj projekta je povečati za- vesti pri mladih o pomenu zdravega in čistega bivalnega okolja ter krepitev kompetenc vrstniškega ter medgeneracij- skega sodelovanja. Prvi teden je bilo na terenu sedem mladih, ki so pomaga- li delavcem Zelenic in barvali ograjo na Šmartinskem jezeru, urejali tamkajšnje sprehajalne poti in pleskali klopi, ki jih je v parku in na Savinjskem nabrež- ju načel zob časa, čistili javne površine … Minuli teden so pri- šli na delo še štirje, ki so prav tako z veseljem zavihali rokave. Kot so povedali udeleženci, jim je bilo delo v veliko zado- voljstvo. V prostorih javnega podjetja Zelenice jih je pred dnevi obiskala podžupanja Breda Arnšek in jim dejala, da so s svojo pridnostjo zgled ostalim vrstnikom. »Občani so navdušeni, ko vidijo, kako zavzeto ste poprijeli za delo. Iz vseh strani slišim samo pohvale. Zelo sem vesela, da ste družbeno odgovorni in da vam ni vseeno za naše mesto. Povedali so mi, da ste pri delu zelo spretni in natančni, da se lahko na vas popolnoma zanesejo, zato se vam iskreno zahvaljujem za vaš prispevek k še bolj urejenemu Celju,« je dejala podžupanja. Tudi v MCC in podjetju Zelenice so zelo zadovoljni z marljivostjo mladih. Ker je za- nimanje za tovrstno počitniško delo preseglo vsa pričakovanja, bosta organizatorja prihodnje leto projekt zastavila tako, da bodo lahko sprejeli še več mla- dih, ki bodo želeli pomagati pri urejanju mesta in pri tem seve- da zaslužiti še nekaj denarja. RG, foto: MOC Podjetje s 70 - letno tradicijo zaradi začasno povečanega obsega dela ZAPOSLI VEČ DELAVCEV OZ. DELAVK Mlade, ki opravljajo počitniško delo, je obiskala tudi podžupanja Breda Arnšek. na delovnem mestu Vodilni elektromonter (več delavcev) • IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri • Vsaj 3 leta delovnih izkušenj • Veljavno vozniško dovoljenje B kategorije (zaželeno tudi C kategorije) • Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednost nemško) Elektromonter (več delavcev) • IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri • Zaželeni 2 leti delovnih izkušenj • Veljavno vozniško dovoljenje B kategorije (zaželeno tudi C kategorije) • Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednost nemško) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: • Vlogo s kratkim življenjepisom • Kopijo zadnjega šolskega spričevala • Pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je potrebno poslati na naslov: Elektrosingal, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na frs@elektrosignal.si 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 34, 26. avgust 2021 Speči princ tik pred obnovo PODČETRTEK – »Ni skriv- nost, da se za grad Podče- trtek ponovno zanimajo kupci, vendar občina kot la- stnica zdaj ni zainteresirana za prodajo.« Tako dogajanje v zadnjem času komentira tamkajšnji župan Peter Mis- ja, ki se veseli, da bo izbran izvajalec v naslednjih tednih začel izvajati dela, ki bodo zaustavila dolgoletno propa- danje te zgodovinske stavbe. Podjetje HPG, hortikultura, plantaža in gradnje iz Brežic že čisti grad Podčetrtek, ki so ga v letih propadanja začela preraščati drevesa. Arheolo- gi so opravili nekaj pregledov mogočne stavbe, za določena dela je občina potrebovala še soglasja Ministrstva RS za kulturo. Župan Peter Misja je povedal, da je bilo dvorišče deležno statičnega pregleda, da bo lahko izbran izvajalec tam postavil gradbeni oder. V mesecu dni bo grad opre- mljen z vsemi napeljavami, tako z elektriko, vodo, optič- no povezavo kot s kanalizaci- jo. Nato bo izvajalec celovito popravil ostrešje, poskrbel bo za odvodnjavanje, obnovil bo poškodovan podporni zid. Obnove bo deležna tudi terasa, ki bo po prepričanju Misje največji magnet za obi- skovalce. »Upam, da bodo gostje na terasi prihodnjo pomlad že lahko popili ka- vico. To, kar je bilo nedolgo nazaj še utopija, postaja ve- dno bolj otipljivo,« je ocenil. Dodal je, da so strokovnjaki v notranjosti stavbe izdelali posnetke fresk, ki so le še del- no ohranjene. Vsa omenjena nujna obnovitvena dela so skupaj vredna približno 550 tisoč evrov, od tega je pribli- žno 200 tisočakov prispevalo kulturno ministrstvo. Ne bodo se še ustavili Po njegovih besedah želi občinska uprava kar naj- hitreje pridobiti projektno dokumentacijo še za nadalj- nja potrebna dela. Župan je prepričan, da lahko denar za naslednje posege občina pri- dobi na različnih razpisih. Ne skriva, da se za nakup gradu ponovno zanimajo kupci, vendar občina trenutno ni zainteresirana za prodajo. »Veliko let smo gledali pro- padanje gradu. Ko je bil v lasti zasebnikov, niso imeli posluha za obnovo. Občina ni zadolžena, dobro poslova- nje se nam obeta tudi za pri- hodnja leta. Ker smo doslej zgradili veliko infrastrukture, lahko zdaj sami vplivamo na Ureditev strehe, odvodnjavanja in obnova terase. To so nujna obnovitvena dela, ki bodo preprečila nadaljnje propadanje gradu Podčetrtek. obnovo gradu in na razplet te zgodbe.« Kupca bi bil Misja vesel za grajsko kaščo, vendar mora vsako takšno odločitev po njegovih besedah najprej pretehtati občinski svet. Pri- stojni inšpektorat je najprej predvidel rušenje celotnega poslopja. Kasnejši pregled je pokazal dobro ohranjenost obokov v dolžini celotne stavbe, dolge kar 65 metrov. Občina je zato obokan del zgradbe ohranila. Po statični presoji bo izvajalec ohranjen del pokril s ploščo. »Tako bo ohranjen del kašče zavaro- van, zato bo lahko na pravi namen počakal tudi več let,« je pojasnil Misja. TS, foto: arhiv NT (SHERPA) Do nadhoda v letu dni ROGAŠKA SLATINA – Septembra prihodnje leto se bodo lahko kolesarji in pešci po nad- hodu Sonce podali od slatinskega zdraviliškega jedra do območja ob vznožju Tržaškega hriba. Konzorcij podjetij Adriaplan iz Sežane in Petrič iz Ajdovščine bo gradil projekt, ocenjen na 1,8 milijona evrov. Župan Občine Rogaška jetij pojasnil, da omenjeni Slatina mag. Branko Kidrič je ob podpisu pogodbe z izbranim konzorcijem pod- območji – zdraviliško jedro in Tržaški hrib – od leta 1903 ločuje železniška proga, od leta 1989 pa še notranja ob- voznica. Razmišljanja, kako ponovno združiti območji in prostorsko razvijati kraj, po njegovih besedah tako niso nova. Načrt za gradnjo 182 me- trov dolgega nadhoda je pripravila družba Ponting iz Maribora. Začetek nad- hoda bo na parkirišču med Restavracijo Sonce in Pega- zovim domom, konec bo ob vznožju Tržaškega hriba. Na območju nekdanjega mi- zarstva bo občina v okviru samostojnega projekta ure- dila parkirišče po sistemu P+R (parkiraj in se odpelji z javnim kolesom). V bliži- ni načrtuje še tretji občin- ski projekt, in sicer gradnjo Razglednega stolpa Kristal. O uresničitvi tega projekta so občani glasovali na refe- rendumu decembra lani. Za je glasovalo 55,81 odstotka udeležencev glasovanja. Občina je za gradnjo nad- hoda Sonce, ocenjenega na 1,8 milijona evrov, pridobila skoraj 1,2 milijona evrov so- financiranja na razpisu Eko sklada. Preostanek denarja bo zagotovila iz lastnih virov. Konec gradnje je predviden junija 2022, začetek uporabe septembra 2022. TS Radio Rogla 7,23% Še naprej vas bomo obveščali, razveseljevali z veselimi zgodbami, nagrajevali z izvirnimi nagradnimi igrami. Vir: Ninamedia; www.radiometrija.si Rezultati veljajo za mesec julij 2021. www.radiocelje.si Radio Center Radio Fantasy 6,19 % 6,15 % Radio Veseljak 8,61% Rezultati poslušanosti so neverjetni Radio Celje še vedno prvi v knežjem mestu! Radio Celje 17,83% Radio 1 15,52% Radio Aktual 15,21% Val 202 10,09% Rock Celje 10,05% Št. 34, 26. avgust 2021 PODLISTEK 9 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Pozdrav iz Kostrivnice Pred približno stoletjem so razglednice s pozdravi iz Kostrivnice romale v širni svet ter ponesle vesti sorodnikom in prijateljem v oddaljene kraje. Včasih s kaligrafsko este- tiko izpisana, spet drugič na hitro nakracana sporočila na razglednicah nam pogosto prinašajo vpogled v drobne utrinke iz življenja ljudi, ki so pred davnimi leti obiskali Kostrivnico, nekateri so tu celo živeli. Dandanes se stare razglednice s svojimi pestrimi motivi in zanimivimi sporočili ob pomoči vestnih zbirateljev počasi vračajo »domov« in s seboj prinašajo pristen pridih preteklosti. Tokrat vam predstavljamo tri Slatina, na katerih je upodoblje- jini med letoma 1900 in 1930, stare razglednice iz domoznan- na bližnja Kostrivnica s svojimi založniki so bili tedanji lokalni ske zbirke Knjižnice Rogaška vrelci. Natisnjene so bile v tu- trgovci (A. Ogrizek, J. Junež) in gostilničarji (Lindič). Najstarej- šo med njimi je natisnil Edgar Schmidt v Dresdnu. Poleg panoramskih posnet- kov Kostrivnice so na razgle- dnicah upodobljeni Gostilna Lindič, trgovini Junež in Pri Ogrizku, cerkev sv. Marije Čen- stohovske ter vrelec sv. Ignacija (v zaprtem vodnjaku) in Kralje- vi vrelec, iz katerega so črpali slatino in jo točili strankam. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Razglednica: Kostrivnica – Kostreinitz (natisnjena leta 1914) Razglednica prikazuje vas Zgornja Kostrivnica pri Rogaški Slatini z okolico. V ospredju vidimo domačije, nanizane ob cesti, ki vodi do župnijske cerkve sv. Marije Čenstohovske (desno), v ozadju okoliško gričevje. Razglednico je leta 1914 za trgovca Jakoba Juneža iz Kostrivnice natisnil Franz Knollmüller v Gradcu. Razglednica: Kraljev vrelec. Razglednica je sestavljena iz treh barvnih podnaslovljenih sličic: Dvorec vlastelinstva Kostrivnica (levo zgoraj), Vas Kostrivnica (desno zgoraj) ter Kraljev vrelec (spodaj). Na slednji sličici vidimo dva lesena paviljona, ki sta stala nad Kraljevim in Ignacijevim vrel- cem (oba sta danes obnovljena), iz katerih so črpali kostrivniško slatino. Razglednica: Kostrivnica (poslana leta 1937) Razglednica je sestavljena iz dveh fotografij. Levo spodaj je sličica, ki prikazuje trgovino, katere lastnik je bil Jakob Junež. Večji del razglednice predstavlja pogled na vas Zgornja Kostrivnica s cerkvijo sv. Marije Čenstohovske in okoliško gričevje. Poslana je bila iz Kostrivnice g. Jožetu v Beograd. Pošiljatelj, čigar imena ni mogoče razbrati, se v okornem težko čitljivem rokopisu zahvaljuje za poslan paket in Jožeta vabi: »Pridi na Pečico na glažek.« Pod sporočilom je napisan verz: »Sladko vince piti, to me veseli, zravn Boga častiti sve svoje žive dni.« ALBUM S CELJSKEGA Nekdanja Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici, 1928 Župan takratne trške občine Žalec Janez Hausenbic- hler (1838–1896) je bil med drugim tudi navdušen pla- ninec. Večkrat se je povzpel na Mrzlico kot pohodnik in tudi kot lovec. Nad tem vrhom je bil izjemno navdušen, zato je tudi velikokrat omenjal, že leta 1893, da bi bilo dobro, če bi postavili na Mrzlici planinsko zavetišče. Kmalu po njegovi smrti je Slovensko planinsko društvo dalo pobudo, da bi v Hausenbichlerjev spomin zgradili kočo na Mrzlici. Slovesnega odprtja, ki je bilo 28. septem- bra 1899, se je udeležilo mnogo ljudi iz Savinjske doline in Zasavja. Med njimi sta bila tudi univerzitetni profesor graške univerze Johannes Frischauf in Fran Kocbek. Trboveljska podružnica Slovenskega planinskega društva je kočo prevzela leta 1928 in ob njej 20. septembra 1931 odprla večjo in bolje opremljeno kočo. Med drugo svetovno vojno sta bili obe koči požgani. Zdaj stoji na Mrzlici pla- ninski dom trboveljskega planinskega društva, v njem pa je soba, ki se imenuje po Janezu Hausenbichlerju. Prispevala: Karmen Kreže (Medobčinska splošna knjižnica Žalec) Vir: Mrzlica (1122m): savinjski in knapovski Triglav, 1999, str. 33; rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica- -celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik Razstava o Janezu Hausenbichlerju, ki jo je pripravila avtorica prispevka, je na ogled v II. nadstropju celjske knjižnice do 17. septembra NAJLEPŠE JE DOMA! www.revijadom2.si Že v prodaji! 10 KULTURA Št. 34, 26. avgust 2021 Lep primer sodelovanja dveh odmevnih pesniških projektov v Celju Nominiranci za Veronikino nagrado tudi na festivalu Izrekanja Vedno bliže je tudi podelitev Veronikine nagrade, ki bo zadnji dan v tem mesecu ob 20. uri na celjskem Starem gradu. Ta ugleden pesniški projekt, ki letos praznuje častitljivo 25-letnico, je lani od Fit Medie pod svoje okrilje vzela Hiša kulture Celje. Veroniki- na nagrada pa bo doživela odmevno uverturo tudi v okviru festivala Izrekanja. Jutri zvečer ob 20. uri se bo namreč na prizorišču festivala predstavilo vseh pet letošnjih nominirancev za Veronikino nagrado, na dogodku bodo nastopili tudi dosedanji lavreati male Veronike. ROBERT GORJANC Veronikino nagrado Me- stna občina Celje podeljuje od leta 1997. Je nagrada za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta. Nagrajeno zbirko in s tem lavreata poezije vsako leto izbere tričlanska komisija in ga razglasi na posebnem pe- sniškem večeru zadnji to- rek v avgustu na celjskem Starem gradu. Lavreat prejme posebno listino Mestne občine Celje in de- narno nagrado štiri tisoč evrov (bruto). Kot je povedala Nuša Kom- plet Peperko, vodja projekta Veronikine nagrade, Hiša kul- ture Celje že vsa leta na raz- lične načine sodeluje s festiva- lom Izrekanja, lani prvič tudi programsko z lastno predstavo Sivček in jaz. Po njeni oceni je edino smiselno povezati ta dva dogodka, ki predstavljata nekakšen vrhunec kulturnega poletja. Na Veronikini nagradi bo Hiša kulture Celje letos raz- glasila jubilejnega, 25. lavrea- ta, že šestnajstič bo podeljen zlatnik poezije za življenjsko delo, šestič bo imenovan tudi zmagovalec male Veronike. »Pesniške delavnice se bosta udeležili letošnja zmagovalka in nominiranka male Vero- nike, kar se mi zdi eden od dobrih primerov sodelovanja s festivalom Izrekanja. Gre za perspektivne mlade glasove, ki jih je treba spremljati in jim nuditi čim širši prostor, da se lahko predstavijo.« Drugi pomemben vidik letošnjega sodelovanja obeh pesniških projektov je, da se bodo v okviru festivala Izre- kanja na posebnem večeru lahko predstavili vsi letošnji nominiranci za Veronikino nagrado, ki jo podeljuje Me- stna občina Celje. Obiskoval- ci bodo tako lahko prisluhnili Alji Adam, ki je nominirana za pesniško zbirko Privlač- nosti, Esadu Babačiću (Vča- sih), Tini Kozin (Nebo pod vodo), Ani Pepelnik (Treš) in domačinu Muanisu Sina- noviću (Krhke karavane). »Na prireditvi podelitve Veronikine nagrade ni dovolj možnosti, da bi se nominira- ni pesniki bolj celovito pred- stavili. Sicer na večeru vsak prebere dve svoji pesmi, ampak to se mi zdi premalo. Zato smo se v okviru festivala Izrekanja odločili za poseben dogodek, na katerem se bodo predstavili vsi nominiranci, ki jih je izbrala strokovna ži- rija pod vodstvom dr. Alena Albina Širce, v njej pa sta še Bina Štampe Žmavc in Lara Paukovič,« je še povedala Nuša Komplet Peperko. Kot je še navedla, bo na petkovem večeru premierno predvajan tudi film ob 25-le- tnici Veronikine nagrade, ustvarili so ga kar v lastni hiši, torej Hiši kulture Celje. Na prireditvi v torek zvečer na Starem gradu bo poleg Veronikine nagrade tradici- onalno podeljen tudi zlatnik poezije za življenjski opus in ustvarjalno požlahtnjenje slo- venskega jezika in kulture, ki ga bo prejel Milan Jesih, mala Veronika, nagrada za najboljšo dijaško pesem, pa bo šla v roke Nina Bohnec za pesem Med najinimi dotiki. Večer bo povezoval dram- ski igralec Matic Valič, na- stopili bosta pianistka Vita Kovše in mezzosopranistka Sara Briški Cirman, ki bosta med drugim krstno izvedli skladbo Kraj Leona Firšta, ki je nastala po pesmi Mila- na Jesiha iz zbirke Jambi in je del širšega projekta novih glasbenih kompozicij, ki se navdihujejo v poeziji prete- klih prejemnikov Veronikine nagrade. V primeru slabega vremena bo prireditev v celj- skem Narodnem domu. V likovnem objemu zelenega sveta V dvorcu Novo Celje je od sobote na ogled razstava likov- nih del, ki so nastala na 5. likovni koloniji Zeleno zlato v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Likovne sekcije KUD Žalec in žalske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Mentor kolonije je bil akademski slikar mag. Uroš Potočnik. Letošnje kolonije se je udeležilo 32 ljubiteljskih slikarjev iz vse Slovenije, ki so na temo figure v pokrajini ustvarjali v baročnem dvorcu in parku Novo Celje. Uroš Potočnik je odprtje razstave pospremil z besedami, da so slikarji človeka v odnosu do prostora ali krajine v različnih zgodovinskih ob- dobjih upodabljali na različne načine. »Od preprostih jamskih poslikav, kjer je človeška podoba prikazana kot del narave oziroma ravnovesje med plenom in plenilcem, do renesanč- ne uprizoritve, ki človeka povzdiguje in postavlja v središče sveta. Spet druga obdobja poudarjajo majhnost človeka in njegovo nemoč ter podrejenost v odnosu do narave, kažejo njegove zablode, bedo in nesmisle.« Na tokratni koloniji se je slikar z udeleženci »sprehodil« skozi različne interpretacije človeške podobe v odnosu do pokrajine oziroma sveta in jim pomagal v času njihovega umetniškega druženja in ustvarja- nja umestiti podobo figure v pokrajino. ŠO Nagrajeno Sodelovanje Veronike Gradišek Letošnje kolonije Zeleno zlato se je udeležilo 32 ljubiteljskih slikarjev iz vse Slovenije, ki so na temo figure v pokrajini ustvarjali v baročnem dvorcu in parku Novo Celje. Članica Literarnega dru- štva Šentjur Veronika Gra- dišek je zmagovalka leto- šnjega natečaja Mentorjev feferon 2021 za najboljšo protestno pesem ali druž- benokritično satirično po- ezijo. Žirijo je prepričala s pesmijo Sodelovanje, s katero opozarja na kopico zlorabljenih lepih besed, ki jih v zadnjem obdobju upo- rabljajo vodilni v politiki, čeprav njihova dejanja tem lepim besedam ne sledijo. Veronika Gradišek je pove- dala, da iz ust vodilnih politi- kov ni še nikoli doslej slišala toliko zlorabljenih lepih slo- venskih besed kot zdaj. »Kot bi se norčevali iz besed in iz ljudi. Razmišljujoč in širok človek takšnim politikom ne nasede, ker najde jasno ne- skladje med tem, kar govorijo, in tem, kar delajo. Čeprav se ti ljudje desetletja urijo v komu- nikacijskih veščinah, lahko ne- skladje čutimo v njihovi celotni drži in mimiki, ko izgovarjajo svoje besede. Zato jim ljudje ne zaupamo.« Ob tem se avtorica sprašuje, kako nasprotovati človeku, ki poudarja svojo že- ljo po sodelovanju, v svojem bistvu pa je lažniv in škodože- ljen. »Z ljudmi, ki delajo grde stvari, pošteni ne želimo sode- lovati,« je dodala. Ne more mimo grdobij Avtorico, ki prihaja iz Kozje- ga in je po poklicu profesorica nemščine in geografije v Šol- skem centru Krško-Sevnica, je njen pesniški izraz doslej najpogosteje odvedel v inti- mistično liriko, v katero je pogosto vključila svoje doži- Veronika Gradišek ne želi biti le nema opazovalka grdobij, ki se dogajajo v družbi, ampak poskuša ljudi nagovoriti z iskreno angažirano poezijo. vljanje družbe. Kot je pojasni- la, se počuti močno vpeta med ljudi in verjame, da smo drug drugemu ves svet. V zadnjem obdobju ne more mimo aktu- alnega družbenopolitičnega dogajanja, ki bo odločilno Na natečaju, ki ga že vrsto let razpisujeta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in revija Mentor, je sodelovalo 55 avtorjev s skupno 86 protestnimi pesmimi ali družbenimi satirami. Žirijo, ki so jo sestavljali Ksenija Jus, Matej Krajnc in Joseph Nzobandora-Jose, je najbolj prepričala pesem z naslovom Sodelovanje, ki jo je napisala Veronika Gradišek. Zmagovalna pesem bo objavljena v reviji Mentor. Deležna bo tudi uglasbitve, avtorica se bo z njo, če bodo razmere to dovoljevale, v živo predstavila na finalu Festivala mlade literature Urška v Slovenj Gradcu. Omenjena pesem bo med drugimi objavljena tudi na zgoščenki desetih najboljših pro- testnih pesmi z naslovom Mentorjev feferon – od balade do revolucije (in sodelovanja) v izvedbi zasedbe Suha južina. vplivalo na naše življenje da- nes in v prihodnje. »To me sili, da ne ostajam skrita v svojih zasebnih lirskih svetovih in nisem le nemi opazovalec gr- dobij, ki se dogajajo, ampak poskušam nagovoriti ljudi z iskreno angažirano poezijo. Kajti kot pravi Tanja Tuma, predsednica združenja pisa- teljev, pesnikov in publicistov PEN Slovenija: ›V književnosti moraš biti vedno do bolečine iskren, se upirati normam in protestirati, sicer je pisanje prazno. Samo angažirana li- teratura lahko spreminja ži- vljenje in seže do srca.‹« Od literature do gledališča Gradiškova je članica Lite- rarnega društva Šentjur. Pri omenjenem društvu dejavno sodeluje pri izdaji literarnega zbornika. V naslednjih me- secih želi izdati svojo tretjo pesniško zbirko. V okviru Šentjurskega poletja se je le- tos občinstvu že predstavila s svojo protestno poezijo. Med drugim je tudi mento- rica Dramske skupine Kozji rog, za katero je doslej napi- sala več zabavnih zgodb in veseloiger. Z omenjeno dram- sko skupino skuša v zadnjem obdobju soustvarjati kulturni utrip v kraju z manjšimi pro- jekti, dva dogodka sta bila zaradi razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa, vir- tualna. Trenutno ljubiteljski gledališčniki pripravljajo za- bavno točko za srečanje sta- rejših občanov, od jesenskih razmer pa bo odvisno, ali jim bo uspelo uprizoriti novo komedijo in posneti otroško igro. Skupino, ki letos pra- znuje pet let delovanja in je tudi ena letošnjih občinskih nagrajencev Občine Kozje, smo podrobneje predstavili v eni od preteklih številk No- vega tednika. TS, foto: Osebni arhiv Št. 34, 26. avgust 2021 KULTURA 11 Pred začetkom nove sezone Gledališča Celje Repertoar med družbeno aktualnim in klasiko »Repertoar za novo sezono je sestavljen raznoliko, prinaša komične, resne, boleče in druge vsebine, kot je tudi prav za gledališče, ki pokriva širšo regijo. Pro- gram smo pripravljali z mislijo tudi na naše široko občinstvo, odrasle obiskovalce, srednješolce, gosto- vanja …, z mislijo na vse, kar moramo upoštevati pri oblikovanju repertoarja,« je na torkovi novinarski konferenci povedala mag. Tina Kosi, upravnica in umetniška vodja v Gledališču Celje. ROBERT GORJANC V novi sezoni bo celjsko poklicno gledališče premi- erno uprizorilo sedem pred- stav, šest za odrasle in eno za otroke. Tina Kosi se je sicer v uvo- dnem delu ozrla še na minulo sezono, ki jo je zelo zazna- movala epidemija koronavi- rusa, saj je bilo Gledališče Ce- lje kot druge gledališke hiše v državi več mesecev zaprto za obiskovalce. »Kljub temu smo čas, ko nismo mogli igrati za občinstvo, dobro izkoristili tudi za pripravo predstav za novo sezono. To bomo začeli nekoliko prej kot običajno, da bomo lahko odigrali čim več predstav, če bi spet prišlo do kakšnega neželenega razvoja dogodkov podobno kot lani. A za letos v gledališču verja- memo, da nam bo pod pogoji PCT vendarle uspelo odigrati sezono, kot smo predvideli.« V napovedi nove sezone je upravnica in umetniška vodja še posebno zadovoljstvo iz- razila nad tem, da bosta dve krstni uprizoritvi novih slo- venskih besedil. Prva bo na- grajena komedija Pravi hero- ji, ki jo je napisal Rok Vilčnik, zmagovalec natečaja za žlah- tno komedijsko pero. Pred- stavo je režiral Samo Strelec. Komedija bo ob primeru zapletov na pokopališču na sarkastičen način prikazala vsakdan z vsemi našimi na- pakami in pomanjkljivostmi. Druga krstna izvedba bo dra- ma Gorana Vojnovića 14 dni v režiji Ajde Valcl. Nastala je v času karantene. Drama Novinarska konferenca SLG Celje pred novo sezono, na kateri so se številčno predstavili tudi ustvarjalci predstav repertoarja nove sezone: (z leve) režiser Yonatan Esterkind, dramaturginji Tatjana Doma in Alja Predan, pisatelj Goran Vojnović, upravnica mag. Tina Kosi, režiserja Peter Petkovšek in Luka Marcen ter vodja marketinga in odnosov z javnostmi mag. Barbara Petrovič. duhovito obravnava »zgode« in nezgode zakonskega para v času »lockdowna« ter po- sledice omejitev javnega in družabnega življenja. Prva premiera v sezoni bo dramatizacija romana In podgana se je smejala izrael- ske avtorice Nave Semel, ki odpira vprašanja o vzrokih in posledicah holokavsta. Sodobni angleški dramatik Mike Bartlett se v drami Klinc ukvarja z vprašanjem spolne identitete, medtem ko obrav- nava drama avtorice Alexan- dre Wood odnos med materjo in hčerjo v času novodobnega kapitalizma. Za konec sezone bo občinstvo razvedril kome- diografski velikan Molière s svojo večno aktualno in za- bavno komedijo Scapinove zvijače. Trenutno velja, da je za obisk gledališča in ogled predstave potrebno izpol- njevati pogoj PCT. Za ogled predstave je obvezna tudi uporaba zaščitne maske. Za najmlajše so v Gledali- šču Celje v novi sezoni pri- pravili predstavo Kozlovska sodba v Višnji Gori sloven- skega klasika Josipa Jurčiča, a gre za predstavo, ki je na- menjena tudi odraslim. V gledališču so v ponede- ljek začeli vpisovati abonma- je za novo sezono, kar bo trajalo do 3. septembra. Cena abonmaja znaša 80 evrov, v gledališču pa ob nedavnem jubileju ohranjajo desetod- stotni popust. Tina Kosi je povedala, da so se po dolgotrajnem zaprtju kar malo bali odziva in more- bitnega osipa občinstva zaradi covida-19. Nekaj posamičnih primerov želja po vrnitvi de- narja so sicer zabeležili in jih seveda tudi izpolnili, sicer pa se je po njenih besedah tudi v teh posebnih razmerah izka- zalo, da ima Gledališče Celje zelo zvesto občinstvo. Foto: Andraž Purg – GrupA Žlahtni večeri poezije in druge umetniške zvrsti S prvim večerom poezi- je in z nastopom osrednje gostje, ameriško-mehiške pesnice ter predsednice mednarodnega PEN Jenni- fer Clement, se je sinoči v Celju začel že četrti pesni- ški festival Izrekanja. Tudi letos prinaša zelo bogat program, prvič bo doživel tudi založniški vrhunec. V okviru festivala je namreč izšla tudi pesniška zbirka Ledeni mož, katere avtorica je Jennifer Clement. »Kljub še vedno koronoča- su ocenjujem, da nam je tudi za tokratni festival uspelo pri- praviti pester in kakovosten program. Predvsem smo po- nosni na osrednjo gostjo in izdajo prvega slovenskega prevoda njenih pesmi. Sicer pa hrbtenica in srce festival- skega delovanja ostajata ne- spremenjena: združevanje vrhunske poezije in perfor- mativne umetnosti, odpira- nje prostora mladim ustvar- jalcem in vpetost v domače okolje,« je letošnji festival Izrekanja predstavil njegov Pesmi Jennifer Clement v zbirki Ledeni mož: nove in izbrane pesmi je prevedla Neža Vilhelm, spremno besedo je prispevala pesnica Barbara Korun. Pesniška zbirka v slovenščini ima za avtorico izjemen pomen. »Prijateljevala je s Tomažem Šalamunom, ki je občudoval njeno pesniško delo in ga je želel predstaviti tudi slovenskemu občinstvu. Dogovarjala sta se za izid njene zbirke, a ju je prehitela pesnikova prezgodnja smrt. Veseli nas, da smo lahko s to izdajo uresničili avtorici dolgoletno željo ter postavili spomenik prijateljstvu in poeziji,« je odločitev za izdajo knjige pojasnil Kristian Koželj. programski vodja Kristian Koželj. Včerajšnji, prvi dan festi- vala je uvedel recital poe- zije Razmišljam o gnezdih, nastal na podlagi pesniške zbirke Ledeni mož, v režiji Aljaža Primožiča in izvedbi gledališke skupine Središče Gimnazije Celje – Center. Avtor recitala, uveljavljen in že večkrat nagrajen mlad pesnik, ki je del festiva- la že od prve izvedbe, je predstavil svoj pogled na ta vedno bolj odmeven pesni- ški dogodek: »Glavna točka tega festivala je – ob tem, ko omogoča vzporednice domače celjske literature s pesniškim ustvarjanjem po svetu – da je v veliki meri namenjen tudi mladim. Zelo pomembna značilnost festi- vala je možnost predstavi- tve poezije, literature kot nekaj živega, za kar v okvi- ru pouka v šolah večkrat ni možnosti. Veseli me, da programski vodja festivala za mlade pripravi tradicio- nalno pesniško delavnico in da jih povabi k ustvarjanju Pred začetkom festivala Izrekanja in pred podelitvijo Veronikine nagrade na skupni novinarski konferenci v Osrednji knjižnici Celje: (z leve) Aljaž Primožič, Kristian Koželj in Nuša Komplet Peperko. ostalega umetniškega pro- grama,« je povedal Aljaž Primožič. Tudi glasbeno-scenski pro- jekt navdihnjen s poezijo Tomaža Šalamuna in v režiji Maje Gal Štromar je popestril uvodni večer. Nocoj se bo festival nada- ljeval z večerom koreopoe- zije Neke noči neke deklice nekje umirajo avtoric Katje Gorečan in Mojce Kasjak v produkciji Zavoda Moja Kre- acija, sledil bo še koncert Knjiga kot spomenik pri- jateljstvu in poeziji zasedbe Same babe. Jutri zvečer se bodo predstavili dosedanji lavreati male Ve- ronike in letošnji nomini- ranci za Veronikino nagrado (več o tem v posebnem pri- spevku), petkov večer pa bo zaključil koncert glasbene zasedbe I. gimnazije v Ce- lju. V soboto dopoldne (ob 10. uri) bo na terasi Kavar- ne Miško Knjižko pogovor o knjigi Ledeni mož, sodelo- vale bodo avtorica Jennifer Clement, prevajalka Neža Vilhelm in avtorica spremne besede Barbara Korun. Po- Vsi večerni dogodki festivala Izrekanja se bodo v lapida- riju OKC začeli ob 20. uri. V primeru ugodnega vremena si bo dogodke festivala v lahko ogledalo 95 obiskovalcev, ki bodo v vhodu prejeli brezplačno vstopnico. V primeru dežja bo program v lapidariju prestavljen na teraso Kavar- ne Miško Knjižko, kjer bo organizator za ogled preverjal izpolnjevanje pogoja PCT. govor bo povezovala Nina Kremžar. Poklon Bini Štampe Žmavc V soboto zvečer se bo festi- val ob njenem življenjskem jubileju poklonil izjemni celjski pesnici Bini Štampe Žmavc. V sodelovanju z za- ložbo Pivec bo predstavljena njena dvojna antologija. Celjski del festivala bo sklenil koncert skupine Los Hermanos Muy Simpaticos, uradno pa bo festival konča- lo ponedeljkovo gostovanje v Ljubljani na vrtu Društva slovenskih pisateljev, kjer bo prav tako kot gostja sodelova- la Jennifer Clement. Kristian Koželj je poudaril pomen sodelovanja Osrednje knjižnice Celje (OKC) kot so- organizatorke festivala, ki sta ga ob drugih podpornikih in pokroviteljih omogočila tudi Mestna občina Celje ter Vele- poslaništvo ZDA v Ljubljani. Podrobneje o programu in udeležencih si lahko pre- berete na FB-strani festivala Izrekanja. RG Foto: Andraž Purg – GrupA 12 NAŠA TEMA Št. 34, 26. avgust 2021 Se bolj splača najeti ali kupiti nepremičnino? Če je že iz vseh družbenih por mogoče slišati, kako je epidemija negativno vplivala na različne dejavnosti in veje gospodarstva ter na življenje, je zanimivo, da je bil obseg trgovanja na slovenskem nepremičninskem trgu lani resda manjši kot pred epidemijo, kar ni usta- vilo rasti cen nepremičnin. Letos se je promet z nepre- SIMONA ŠOLINIČ mičninami zmanjševal do februarja, ko se je končala prepoved opravljanja terenskih ogledov nepremičnin. Po normalizaciji poslovanja z nepremičninami je število transakcij z nepremičninami poskočilo in je bilo aprila že na približno enaki ravni kot v letu pred epidemijo. Glede na znane podatke je rast cen stanovanjskih ne- premičnin letos celo nekoliko poskočila. Preverili smo, kakšne so cene nepremičnin in kako je na drugi strani z najemom nepremičnin. Se bolj splača najeti ali kupiti stanovanje ali hišo? In kako so sploh urejeni najemi nepremičnin? Je najemnik prepuščen lastnikovi (ne) milosti pri določanju cene najema in kdo si lahko na- jem stanovanja ali hiše sploh privošči? Ugotovitev? Cene nepremičnin so kljub epidemiji in njenim posledicam podivjale, na področju najemov vlada »pravi mali divji zahod«. Kako se torej znajti? Razlike v cenah nepremičnin po Sloveniji so velike in se zaradi razlik v rasti cen po obratu cen leta 2015 še povečujejo. Najvišje cene nepremičnin so v Ljubljani, v go- renjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in Kranju. Na teh območjih so praviloma cene nepremičnin v zadnjih petih letih tudi najbolj zrasle. Z izjemo obalnega območja, kjer sicer še vedno visoka rast cen ni bila med najvišjimi, tako da so cene stanovanjskih nepremičnin v Kranjski Gori in na Bledu v zadnjem času že presegle cene v obalnih krajih. Na območju Celja je bila lani srednja cena stanovanjske hiše skoraj 130 tisoč evrov oziroma toliko kot v Mariboru. Letnica gradnje lani prodanih hiš je bila v povprečju 1965, povprečna velikost hiše 190 kvadratnih metrov, povprečna površina pripadajočega zemljišča 530 kvadratnih metrov. Večino hiš v Celju so lastniki lani prodali po ceni 90 do 170 tisoč evri, v okolici Celja po ceni 95 do 150 tisoč evrov. Če obstaja možnost, je vredno kupiti Da je trenutno trg še vedno zelo »aktiven«, pravi tudi Amadej Parfant iz nepremičninske družbe Kapitol Celje. »Opažamo, da nakup in prodaja ne pojenjata, lahko rečem, da se celo pozna rahel trend navzgor,« opiše nepremičnin- ski trg na Celjskem. Pri tem omenja, da je mogoče opaziti zelo dobro prodajo tako stanovanj kot stanovanjskih hiš. »Povprečne cene na trgu za rabljeno stanovanje je pov- težko komentiram, na primer prečna cena približno 1.450 evrov za kvadratni meter, lah- ko tudi več.« Kot nepremič- ninski posrednik z večletnimi izkušnjami meni, da se, če le ima posameznik to možnost, veliko bolj trenutno spla- ča kupiti nepremičnino kot jo najeti. Za mlade družine velja enako, pravi in dodaja, da je vsaka takšna odločitev odvisna predvsem od posa- meznih potreb v določenem trenutku. Glede prihodnosti Najdražja evidentirana tržna prodaja hiše lani je bil primer 270 kvadratnih metrov velike hiše s pripadajočim zemljiščem približno 1.150 kvadratnih metrov in z letnico gradnje 1960. Ta je bila prodana v okolici Celja za 270 tisoč evrov. Lani je znašala ob sicer skromnem številu transakcij srednja cena zazidljivega ze- mljišča za gradnjo stavb na območju Celja 95 evrov za kvadratni meter, povprečna velikost prodanega zemljišča pa več kot tisoč kvadratnih metrov. na trgu nepremičnin je nemo- goče napovedovati, kaj se bo zgodilo, a Parfant omenja, da trenutno ne kaže, da bi se kaj silovito spremenilo, vsaj ne v kratkoročnem obdobju. Tudi negotovost ima vpliv Statistika v Sloveniji na ne- premičninskem trgu za lani kaže, da se je število nakupov in prodaj nepremičnin v pri- merjavi z »normalnim« letom 2019 na ravni celotne države zmanjšalo za 17 odstotkov, število transakcij s poslovnimi nepremičninami, kot so pisar- ne in lokali, pa kar za 30 od- stotkov. A treba je razumeti, da je zmanjšanje števila tran- sakcij s stanovanjskimi nepre- mičninami skoraj izključno posledica omejevalnih ukre- pov države za zajezitev epide- mije. Ti so večino časa omeje- vali tudi normalno poslovanje z nepremičninami. Na drugi strani se kljub omejevalnim ukrepom ni zmanjšalo pov- praševanje po stanovanjskih nepremičninah. Padec števila prodaj in nakupov poslovnih nepremičnin je posledica ne- gotovosti podjetnikov glede gospodarskih posledic epide- mije. Na Geodetski upravi RS tako celo menijo, da epidemi- ja na povpraševanje in ponud- bo na področju stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo ni imela ve- čjega vpliva. Povpraševanje po stano- vanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo je ostalo veliko, a ponudba z novogradnjami še vedno za- ostaja za povpraševanjem. Tako v urbanih središčih in na turistično zanimivih ob- močjih povpraševanje precej presega ponudbo in cene ne- premičnin rastejo. Podivjale tudi cene gradbenega materiala Če preletimo statistiko za vso Slovenijo, je mogoče opaziti, da so bile na ravni države cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo lani v primerjavi z letom 2019 višje za 3 do 4 odstotke. Cene nepremičnin so bile lani višje povsod po državi, a verjetno so zaradi epidemije vendarle zra- sle nekoliko manj, kot bi sicer. Rast cen stanovanjskih nepre- mičnin se je nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Poleg omejene ponudbe novih stanovanj na rast cen stano- vanjskih nepremičnin pri nas vedno bolj ustvarja pritisk tudi občutna rast cen gradbenega materiala, ki je predvsem po- sledica globalnega zviševanja cen transporta in surovin zaradi pandemije. SŠol Št. 34, 26. avgust 2021 NAŠA TEMA 13 Na slovenskem najemnem trgu pravi mali Divji zahod Sociologinja Maša Hawlina z inšti- tuta za študije stanovanj in prostora (Foto: Ksaver Šinkar / EnaBanda) Tako bi lahko kratko in je- drnato opisali razmere na na- jemnem trgu po pogovoru z raziskovalko Mašo Hawlina z inštituta za študije stanovanj in prostora. Pravi, da bi moral najem biti alternativa lastni- štvu, a je na žalost vse prej kot to. Ljubljana celo spada v sam evropski vrh glede raz- merja med višino najemnin in prihodki posameznika. Glede na trenutno objavljeno ponudbo je treba v Celju za 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje odšteti v povpre- čju mesečno malo manj kot 400 evrov najemnine. »O stanju na najemnem trgu je zelo težko govoriti z gotovo- stjo, saj država področja celostno ne spremlja niti ga ne raziskuje. Na portalu Nepremicnine. net trenutna povprečna najemnina ponujenih stanovanj za Celje znaša 9,57 evra za kvadratni meter, za celotno Savinjsko regijo 8,21 evra. Teh podatkov sicer ne moremo posploševati, a zago- tovo ponudijo določen vpogled v trenutno stanje najemnega trga,« izpostavlja sociologinja Maša Hawlina in dodaja, da je najemnina za stanova- nje v Ljubljani še bistveno dražja. V povprečju znaša 15 evrov za kvadratni meter. Visoke cene najemnin so zagotovo eden od dejavnikov, zakaj v Sloveniji večina sanja o lastniškem stanovanju ali svoji hiši. Je tako? Slovenski najemni trg je zelo slabo nadzoro- van in reguliran, na njem smo odvisni od dobre Lani najdražje stanovanje v Celju je bila garsonjera Na območju Celja je ura- dno evidentiranih približno 18 tisoč stanovanjskih enot. To pomeni približno 14 tisoč stanovanj v večstanovanj- skih stavbah in približno 4 tisoč stanovanjskih hiš. Vse to predstavlja približno od- stotek slovenskega tako ime- novanega stanovanjskega fonda. V Celju 75 odstotkov hiš predstavljajo samostojne hiše in 25 odstotkov vrstne hiše in dvojčki. Podobno kot v Mariboru je število nakupov in prodaj stanovanjskih nepremičnin v Celju po letu 2015 precej ni- halo, kar kaže, da rast pov- praševanja ni bila tako hitra in velika kot v Ljubljani. Ge- Glede na rast cen na ravni države od leta 2015 je bila rast cen stanovanj in hiš na območju Celja podpovprečna ter rast cen zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb nadpovprečna. odetska uprava RS ugotavlja: »V Celju se je povpraševanje in posledično število tran- sakcij s stanovanji in hišami najbolj povečalo leta 2018, ko so občutno zrasle tudi cene. Že naslednje leto smo v Celju zabeležili znaten padec števi- la transakcij s stanovanjskimi nepremičninami. Lani se je nato število transakcij s sta- novanji v večstanovanjskih stavbah nekoliko umirilo, število transakcij s stano- vanjskimi hišami pa se je kljub epidemiji povečalo.« Na drugi strani na primer število prodanih ali kuplje- nih zemljišč za gradnjo sta- novanjskih stavb v zadnjih letih – ob sicer običajnem pomanjkanju ponudbe ustre- znih zazidljivih zemljišč v mestu – kaže, da je v Celju tržno povpraševanje po no- vih stanovanjih zaenkrat manjše kot v Mariboru ali Kranju. Na geodetski upravi dodajajo, da je za Celje – na račun občinskega projekta Dečkovo naselje s približno 140 neprofi tnimi stanovanji – značilno, da je bilo v za- dnjem letu zgrajenih skoraj toliko neprofi tnih stanovanj kot stanovanj za trg: »Lani in letos je na območju Ce- lja prišlo na trg približno 80 stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki so bila večinoma hitro prodana. Trenutno v Celju gradijo še približno 120 tržnih stanovanj, ki naj bi pri- šla na trg do konca leta.« Primerjava … Že tradicionalno so cene stanovanjskih nepremičnin v Celju zelo podobne kot v Mariboru oziroma vsaj za polovico nižje kot v Ljubljani. Tudi po spremembi cen sta- novanjskih nepremičnin leta 2015 so se cene v Celju in Ma- riboru gibale podobno in so na približno isti ravni. Pri tem so cene stanovanj v večstano- vanjskih stavbah lani tako kot v Mariboru prvič po letu 2008 dosegle rekordno raven. »Sre- dnja cena rabljenega stanova- nja je bila 1.450 evrov za kva- dratni meter, kar je 50 evrov več kot v Mariboru, medtem ko je bil razpon cen prodanih stanovanj zelo podoben kot v Mariboru. V Celju so ljudje rabljena stanovanja lani veči- volje lastnika nepremičnine, kar najemnika postavlja v iz- redno negotov položaj. Ob tem niti ne velja več, da je najem do- bra začasna rešitev za tiste, ki si ne morejo privoščiti visokih vstopnih stroškov za nakup. Najem je namreč dandanes predvsem v mestnih središčih zelo drag in zahteva previsok delež prihodkov gospodinjstva. Za najemnino lahko plačuje- mo enako ali celo več kot za odplačevanje posojila, a mar- sikomu ne preostane drugega, saj je ob prekarizaciji trga dela vedno več ljudi, ki ne morejo pridobiti bančnega posojila. Glede na stanje najemnega trga – drage najemnine, krat- koročne pogodbe, negotovost, slabo vzdrževana stanovanja – je lastništvo najbolj racionalna in logična izbira, ker omogoča največjo varnost in kakovost bivanja ter je obenem stroškovno bolj smiselno. Dokler država ne bo posredovala in uredila stanja na najemnem trgu, bo lastništvo še naprej razumljeno kot edina prava in trajna rešitev stanovanjskega vprašanja. Kako sicer ocenjujete slovenski najemni trg? Najprej, ta trg je predrag in premajhen, zara- di česar veliko slabše deluje. Ocenjuje se, da bi moral najemni trg zajemati približno tretjino celotnega stanovanjskega fonda, da je relativno stabilen in funkcionalen. Ker je povpraševanje po najemniških stanovanjih veliko, si najemo- noma prodajali po ceni 1.250 do 1.650 evrov za kvadratni meter. Najdražje lani proda- no stanovanje je bila malo več kot 30 kvadratnih metrov velika garsonjera v stavbi iz leta 1986. Garsonjera je bila prodana v središču Celja za 2.270 evrov za kvadratni me- ter. Povprečna cena novega stanovanja je lani v Celju znašala okoli 2.100 evrov za kvadratni meter,« pojasnjujejo pri Geodetski upravi RS. Najdražje zazidljivo ze- mljišče je bilo prodano na območju mesta za približno 160 evrov za kvadratni me- ter. Šlo je za približno 1.250 kvadratnih metrov veliko ze- mljišče, na katerem je prej stala stara vila, ki so jo že pred prodajo porušili. Tudi v Celju so cene sta- novanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo od leta 2015 do 2020 obču- tno zrasle. Pri tem je bila v Celju rast cen stanovanjskih nepremičnin med največji- mi petimi slovenskimi mesti najmanjša. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so začele v Celju hitreje nara- ščati šele leta 2018, njihova rast se zaradi epidemije lani ni nič zmanjšala. Rast cen stanovanjskih hiš je bila po- dobna kot v Mariboru. V letih 2016 in 2017 so cene hiš prak- tično obstale, v letih 2018 in 2019 so občutno zrasle, lani se je njihova rast umirila. Trend rasti cen zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb je bil v Celju v zadnjih petih letih zelo podoben trendu rasti cen stanovanj. Tudi na rast cen zazidljivih zemljišč epidemija lani ni vidneje vplivala. SŠol dajalci lahko privoščijo, da imajo tako visoke najemnine in da hkrati zanje ponujajo zelo slabe pogoje. Stanovanja, ki so na najemnem trgu, so pogosto stara in slabo vzdrževanja ter ne prav kakovostna. Najemniki pogosto opo- zarjajo na nujna vzdrževalna dela in popravila stanovanja, a se marsikateri lastnik na njiho- ve pozive ne odzove. Raziskave kažejo, da je slovenska zakonodaja na tem področju ena redkih evropskih zakonodaj, kjer je zakon na strani močnejšega v najemnem razmerju – na strani lastnika stanovanj. Kako velika težava je v Sloveniji črni na- jem? Podatkov o najemniškem trgu pri nas ne spremljamo sistematično, zato nimamo niti podatka o obsegu črnega najemna niti o višini dejanske tržne najemnine v določenem kraju. V anketah, ki smo jih naredili lani in letos, se je izkazalo, da približno 20 odstotkov naje- modajalcev stanovanja oddaja na črno. Poleg tega pogosto prijavljajo pogodbe, v katerih je naveden nižji znesek, kot je dejanska najemni- na. V teh primerih govorimo o sivem najemu. Omenili ste, da je težko ocenjevati višino najemnin. Ali ste kljub vsemu s kakšno raz- iskavo posegli na to področje? Ocenjujemo, da je cena najema v Ljubljani v povpre- čju približno 15 evrov za kvadratni meter stanovanja, v Celju malo manj kot 10 evrov. To se seveda razlikuje med kraji po dr- žavi. Načeloma je najemništvo bolj aktualno v urbanih krajih in turističnih središčih. Težko je sicer trditi, kakšne so dejan- ske najemnine, a z gotovostjo lahko trdimo, da so bistveno previsoke glede na povprečne pri- hodke v teh krajih. Če razmerje primerjamo z evropskim, ugotovimo, da so najemnine glede na naše plače izjemno visoke. Umeščajo nas v sam evropski vrh. Bi bile najemnine nižje, če bi bilo na voljo več najemniških stanovanj? Najemni trg naj bi dobro deloval, če bi obsegal vsaj 30 odstotkov stanovanjskega fonda. Oce- njujemo, da je v Sloveniji najemniških stanovanj manj. Zagotovo bi bilo smiselno okrepiti tovr- stni trg, sploh če bi povečanje spremljale zakon- ske spremembe, ki bi ga naredile bolj varnega in stabilnega. Najem bi moral postati alternativa lastništvu. To lahko dosežemo le tako, da se človek počuti varno v svojem stanovanju, a ne le eno leto, temveč daljše časovno obdobje, da ga bo lahko uredil kot mu najbolj ustreza, ter ga resnično lahko obravnaval kot svoj dom in ne le začasno bivališče. Kako bi torej v Sloveniji poleg okrepitve še morali urediti najemni trg, da bi bili zadovolj- ni tako najemodajalci kot najemniki? Prvi korak je, da bi začeli uvajati regulacijo in nadzor nad najemniškim trgom, s čimer bi zmanjšali delež črnega in sivega najema. Na- jemniki bi se morali bolj zavedeti pravic, ki jih imajo po zakonu. Zaradi velikega povpraševa- nja se ne upajo zoperstaviti svojim najemoda- jalcem ali od njih zahtevati kaj več. Najemniki namreč vedo, da jih lahko lastniki stanovanja v kateremkoli trenutku zamenjajo. Pogodbe ponavadi sklepajo za eno leto, kar najemniku ne omogoča dolgoročnega načrtovanja. V tem smislu bi morali spodbujati najeme za daljše časovno obdobje. Na drugi strani lastnike v prvi vrsti skrbi, da bodo naleteli na slabe na- jemnike, ki jih potem ne bodo mogli izseliti. Javna najemniška služba, ki jo zdaj uvajajo, bi morala delovati na način, da bi bila nekakšna posredniška služba, ki bi zagotavljala varnost tako najemnikov kot lastnikov nepremičnin. Katera evropska mesta imajo tovrstni trg res dobro urejen in bi nam lahko bila zaradi tega za zgled? Dunaj, kjer mestne oblasti in država ogromno vlagajo v stanovanjsko področje, je zagotovo do- ber zgled. Neprofitna najemna stanovanja odda- jajo tudi srednjemu razredu, medtem ko so pri nas rezervirana za res najbolj ranljive skupine. To omogoča, da neprofitne stanovanjske orga- nizacije in javni stanovanjski skladi regulirajo trg. Če ima posameznik možnost dobiti kako- vostno neprofitno stanovanje za ugodno ceno, ga seveda ne bo najemal na trgu po višji ceni. Drugi zanimiv primer je Zürich, ki sam niti ne vlaga toliko v neprofitno stanovanjsko preskrbo, ampak so tam pred več kot sto leti sprejeli od- Skupno število transakcij kmetijskih in goz- dnih zemljišč je lani na ravni države upadlo za 12 odstotkov. Število transakcij z zazidlji- vimi zemljišči se je lani kljub epidemiji celo povečalo, in sicer v primerjavi z letom 2019 za 4 odstotke. To je predvsem posledica ve- dno večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš, ki se tako kot povpra- ševanje po stanovanjskih hišah zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih vedno bolj seli na obrobje oziroma v njihovo okolico. OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ Komu verjeti? Ko človek bere ura- dne statistične podat- ke, se mu marsikaj ne »zloži«. Ljudje »jamra- jo«, da nimajo denar- ja, da ne morejo nič privarčevati. Toda ne- premičninski trg hkra- ti cveti. V gospodarski krizi leta 2012 smo se pogovarjali z nepre- mičninskim posrednikom, ki sicer tega na- ziva uradno ni pridobil (če smo iskreni, tudi ne zaslužil). Na črnem trgu je »pomagal« posredovati pri prodaji stanovanj. Naokoli je hodil s šopom 51 ključev stanovanj in hiš, ki so bili v prodaji. Na vprašanje, če je res kriza, nam je odgovoril: »Kakšna kriza?« Morda se motimo, ko razmišljamo, da je epidemija kot takratna kriza marsikaj do korenin »zatol- kla« in uničila, marsičemu pa omogočila pravi razcvet. Pri najemu je enako. Najemni trg še zdaleč ni tako dobro ure- jen, kot bi mo- ral biti, še manj nadzorovan – kot bi moral biti. Sivi najem prav tako cveti. To prinaša morda nekaj več privarčevanega denarja, ampak tudi tveganje. Negotovi so najemniki, ki so že naslednji mesec lahko na cesti, negotov je tudi lastnik nepremičnine, ker ne ve, kakšnega najemnika bo v stano- vanje ali hišo dobil. Najemnine so v Sloveniji visoke, celo med najvišjimi v Evropi. Prodaja- mo in dajemo v najem, kot da imamo v lasti graščine, ko kupujemo ali iščemo najem, pa kot da kupčujemo z barakami. Še nekaj je zanimivo. Na Geodetski upravi RS pravijo, da veliko povpraševanje po sta- novanjskih nepremičninah kljub visokim ce- nam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebival- stva. Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo. So tudi vas zbodle v oči besede »veliki prihranki pre- bivalstva«? Torej, Slovenci imajo kar nekaj privarčevanega denarja. In radi ga namenjajo nepremičninam. Radi pa tudi »jamrajo«, da denarja ni. Komu verjeti? Statistiki ali ljudem? ločitev, da svojih javnih zemljišč ne prodajajo, temveč jih dajejo v uporabo zasebnikom, ki jim postavijo pogoje, kaj se na teh zemljiščih lahko gradi in po kakšnih cenah lahko stanovanja pro- dajajo oziroma oddajajo. Tako je skoraj tretjina celotnega stanovanjskega fonda neprofitnega značaja, kar se morda zdi za eno najbogatejših mest na svetu nenavadno. Problematika slovenskega najemnega trga bo ena osrednjih tem letošnjo jesen tudi pri vas na inštitutu za študije stanovanj in prosto- ra. Kaj pripravljate? Ta teden bomo predstavili spletno svetoval- nico za najemnike Najemniški SOS. Na spletni strani bomo izpostavili najbolj pogoste težave najemnikov, in sicer skupaj z nasveti, kako se lahko z njimi soočijo. Podrobneje bodo oprede- ljene pravice, ki jih imajo najemniki po trenutni zakonodaji, a se jih velikokrat niti ne zavedajo. Poleg tega bomo nadaljevali razvoj stanovanj- skega zadružništva in načrtovanje pionirske na- jemne stanovanjske zadruge v Ljubljani. Čaka nas tudi kar nekaj osveščevalnih dejavnosti, saj želimo ta za naš prostor inovativen način zago- tavljanja stanovanjske preskrbe približati tudi prebivalcem izven prestolnice. Poleg tega načr- tujemo kampanjo zbiranja podpisov podpore razvoju stanovanjskega zadružništva, saj želimo odločevalcem na nacionalni ravni pokazati, da je skrajni čas, da sprejmejo obljubljene ukrepe – brez zakonodajnega okvirja in mehanizmov podpore se namreč stanovanjsko zadružništvo ne bo moglo razmahniti, čeprav se zanj v za- dnjem času pojavlja vse več zanimanja. ŠPELA OŽIR 14 KRONIKA Št. 34, 26. avgust 2021 Naj ne bi šlo za kaznivo dejanje Kmalu znan vzrok za požar Mozirske koče Celjski kriminalisti so po naših podatkih tik pred koncem preiskave okoliščin požara na Mozirski koči na Golteh. Zaenkrat preiskava ne kaže, da bi šlo za kaznivo dejanje. Spomnimo, da je kočo, katere manjši del je bil pozidan, večina objekta pa lesena in je zgorela februarja letos, v celoti uničil. Gre za eno zahtevnejših kriminalističnih preiskav. SIMONA ŠOLINIČ Spomnimo, da je bilo tudi posredovanje gasilcev na dan požara izredno zah- tevno. Ogenj je gasilo skoraj sto gasilcev na izredno po- ledenelem in strmem obmo- čju. Koča je v preteklosti že dvakrat pogorela, februarski požar je bil že tretji. Je pa Planinsko društvo Mozir- je skorajda pred začetkom gradnje nove stavbe na Gol- teh. Gradbeno dovoljenje za novo kočo je društvo že pridobilo, pri čemer še niso znani rezultati državnega razpisa za sofinanciranje gradnje, na katerega se je prijavilo sredi maja. Načrt mozirskih planincev je, da bi do konca leta objekt spra- vili pod streho. Nova koča bo zgrajena večinoma iz kamna in lesa, pravi pred- sednik Planinskega društva Mozirje Boštjan Goličnik: »Še vedno se trudimo in zbiramo denar, tudi zava- rovalnica je že izplačala znesek po požaru. Torej imamo neko osnovo, da bomo projekt izpeljali.« Do zdaj je mozirsko planinsko društvo z različnimi akcija- mi uspelo zbrati več kot 73 tisoč evrov. Konec pomladi je društvo organiziralo tudi obnovo dovozne ceste in ob- novo vodovoda od Alpskega vrta do koče. Tudi Frischaufov dom na Okrešlju dobiva novo podobo. Foto: BA Po priporočilih Zavoda RS za varstvo narave bo nova Mozirska koča zgrajena večinoma iz kamna in lesa. Glede na to, da je del stare koče, ki je bil zgrajen iz kamna, ostal, ga bodo poskušali ohraniti. Po velikosti bo podoben prejšnjemu. Foto: PD Mozirje Raste še en nov dom V približno treh letih je na območju PU Celje to že tretja koča, ki jo je ogenj v celoti uničil. Oktobra 2017 je zgorel Kocbekov dom na Korošici. V tem primeru so policisti zaradi suma stori- tve kaznivega dejanja pov- zročitve splošne nevarnosti kazensko ovadili državljan- ko Poljske. V času požara so bili namreč v koči trije tuji državljani, ki so name- ravali tam prespati, in sicer 41-letna državljanka Polj- ske, stanujoča na območju Zadra na Hrvaškem, in nje- na mladoletna sinova. Do požara je prišlo pri segre- vanju vnetljive tekočine. V t. i. zimski sobi so namreč našli plastenko s tekočino, ki jo je nameravala ženska v prepričanju, da gre za vodo, prekuhati na plinskem šte- dilniku. Pri tem se je tekoči- na vnela. Ženska je štedilnik takoj ugasnila in poskušala tekočino odstraniti iz objek- ta, pri čemer se je je del naj- verjetneje polil, tako da je celoten prostor zajel ogenj. Pred dvema letoma je za- radi napake na električni napeljavi v celoti pogorel Frischaufov dom na Okre- šlju. Tuja krivda za nastanek požara je bila v tem primeru izključena. In medtem ko je v zadnjem letu več pozor- nosti namenjene pogoreli Mozirski koči, dobiva novo podobo tudi Frischaufov doma na Okrešlju. »Rav- nokar smo začeli montažo zgornjega dela stavbe, kar nam bo – upam – uspelo urediti v mesecu dni. Prija- vili smo se tudi na državni razpis za sofinanciranje gra- dnje, vendar zaenkrat rezul- tati še niso znani. Financ ni nikoli dovolj, svoje je na- redila tudi epidemija, ki je podražila gradbeni material. Za del gradnje našega doma to pomeni vsaj za sto tisoč evrov več denarja, kot smo najprej načrtovali. A če bi šlo vse po načrtu, bi lahko bil dom končan prihodnje leto, jeseni bi sledilo tudi odprtje,« pravi Brane Povše iz Planinskega društva Celje – Matica. To društvo je tudi lastnik doma. Prometne nesreče se kar vrstijo Minulo sredo zvečer se je na gozdni poti na območju Svetega Jerneja pri Slovenskih Konjicah huje poškodoval voznik štirikolesnika. Policisti so pri ogledu ugotovili, da je 79-letni moški s štirikolesnikom vozil po gozdni poti, nakar je med vožnjo po hribu navzdol izgubil nadzor nad vozilom, trčil v drevo in dobil hude poškodbe. Moškega so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je naslednji dan zaradi posledic nesreče umrl. V zadnjem tednu se je na našem območju zvrstilo ogromno prometnih nesreč, kar kaže, da se je prometna varnost ponov- no poslabšala. V Žalcu je na cesti Podvin–Dobrovlje nesrečo povzročil 39-letni voznik avtomobila, ki je zaradi nepravilne strani vožnje trčil v voznika osebnega vozila in s kraja nesreče pobegnil. Kmalu zatem so policisti povzročitelja izsledili in ugotovili, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, preizkus z alkotestom mu je pokazal 1,03 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Policisti so mu zasegli vozilo, zoper njega bodo napisali obdolžilni predlog ter plačilni nalog. Pijan je bil tudi voznik avtomobila na območju Slovenskih Konjic, ki je prav tako vozil brez vozniškega dovoljenja, vozilo je bilo neregistrirano. Na avtu sta bili nameščeni celo registrski ta- blici, ki pripadata drugemu vozilu. Tudi ta voznik je imel v krvi 1,7 promila alkohola. Na območju Slovenskih Konjic se je nesreča zgodila tudi na cesti Dobrnež–Slovenske Konjice. Nesrečo je povzročil 18-letni voznik avtomobila, državljan Bosne in Hercego- vine, ki je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste. V nesreči se je sopotnica huje telesno poškodovala, dva potnika sta lažje poškodovana, prav tako je bil v nesreči lažje telesno poškodovan povzročitelj. Zoper njega bodo policisti napisali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja nevarne vožnje. Motorist se je v preteklih dneh po- škodoval na Polulah pri Celju. 19-letnik je nenadoma začel zavirati in zaradi neprilagojene hitrosti padel po pločniku ter trčil v kovinski drog. V zadnjih dneh je bilo tudi več kolesarskih nesreč. Dve sta se zgodili v Draži vasi in Bistrici ob Sotli. V prvem primeru je 54-letna kolesarka zapeljala na manjši robnik in padla, v drugem primeru je 50-letni kolesar padel v nepreglednem desnem ovinku, saj vožnje ni prilagodil razmeram na cesti. SŠol Padel v globino Pred dnevi se je v Sončni ulici v Šentjurju zgodila huda delovna nesreča. 45-letni moški je pri montaži pločevinaste vratne obrobe izgubil ravnotežje in padel z lestve z višine približno treh metrov. Pri padcu se je hudo telesno poško- doval in se zdravi v celjski bolnišnici. Št. 34, 26. avgust 2021 ZA ZDRAVJE 15 Rak pre napove vil: pri katerih vrst dobre in pri kateri Pred štirinajstimi dnevi smo v sklopu osrednje Dobra stvar v vsej agoniji onkoloških bolnikov je, osveščanja, kako pomemb- navke ima zelo slabo progno- teme, ki se je nanašala na čakalne dobe v sloven- skem zdravstvu, omenili tudi, da se povečuje število ljudi, ki pomoč poiščejo prepozno oziroma z višjimi stopnjami onkoloških bolezni. Na prepozno diagno- sticiranje je vplivala tudi epidemija. SIMONA ŠOLINIČ da se predvsem za raka danke in želodca stanje spreminja na bolje. Če ne upoštevamo epidemije, za ti dve bolezni velja, da so se skozi zadnja leta tudi izboljšale metode zdravljenja in je tudi preži- no je pravočasno prepoznati simptome bolezni in poiskati pomoč, je vendarle posveti- la svetla luč. Vzrok za dobre napovedi in zdravljenja teh bolnikov je tudi presejalni program Svit, s katerim zdrav- niki pravočasno prepoznajo rakaste tvorbe, je za Novi te- zo, saj je petletno preživetje približno petodstotno. Boljšo prognozo imajo bolniki, ki so primerni za kirurški poseg. To so bolniki, ki imajo ob diagno- zi omejeno bolezen; takšnih je le približno 20 odstotkov. Zato je nujna hitra diagnoza, pra- vi onkologinja Janja Ocvirk: Na pomembnost pravočasnega odkrivanja onkoloških bolezni prebavil opozarja tudi Združenje Europa Colon Slovenija, ki osvešča javnost o boleznih prebavil in opravlja ključno nalogo pri pomoči bolnikom. Z združenjem namreč sodelujejo tudi priznani onkologi, kar pomeni, da ima združenje za svoje člane vedno pravilne in strokovne informacije. Onkološki bolniki in tisti, ki so raka v preteklosti že preboleli, imajo ob okužbi z novimi različicami virusa večje tveganje za hud potek bolezni covida-19. Onkološki inštitut Ljubljana zato poudarja pomembnost cepljenja tovrstnih bolnikov in poziva, da se ob pomislekih slednji posvetujejo z zdravstveno stroko. Cepljenje onkoloških bolnikov postaja z razvojem novih različic virusa čedalje bolj pomembno, saj bolj nalezljive različice hitro postanejo prevladujoče. Številne predhodne bolezni želodca lahko vodijo v rakasta obolenja, zato moramo biti na simptome vedno in pravočasno pozorni. vetje bolnikov boljše. Pri vseh boleznih prebavil je zdravljenje odvisno od stadija obolenja, oce- na tega mora biti narejena pred začetkom zdravljenja. Od stadija je namreč odvisen izbor zdravljenja, do določene mere omogoča tudi prognozo dnik dejala zdravnica in pred- stojnica sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana in strokov- na sodelavka pri Združenju Evropa Colon Slovenija Janja Ocvirk. To je dobra novica na področju odkrivanja rakavih obolenj prebavil v primerjavi s tem, da je epidemija na dru- »Kajti to bolezen največkrat odkrijemo, šele ko operativni poseg ni več možen in bolezen že napreduje. A na žalost tudi na področju zdravljenja še ni toliko novosti kot na primer pri raku želodca,« pravi so- govornica. Pri raku trebušne slinavke je zato pomembna hitra diagnoza, kar pomeni Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko obolevnostjo. V Sloveniji na leto zboli več kot 1.300 ljudi. Po pogostnosti pojavljanja je to tudi najpogostejša vrsta raka, če upoštevamo oba spola. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko preko krvi ali limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva. Tudi rak jeter ni redek v Sloveniji. Vsako leto je približno 200 bolnikov s to diagnozo. Najpogostejši jetrni tumor je hepatocelularni rak (HCC). Pogosteje se pojavlja pri moških po 50. letu. Dejavniki tveganja za nastanek raka jeter so zlasti pretirano pitje alkohola, virusne okužbe, izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolja ter presnovne bolezni. Najpogostejši znaki hepatocelularnega raka jeter so slabost, utrujenost, slab tek, hujšanje, zlatenica in bolečine v zgornjem delu trebuha. Tudi število bolnikov z rakom požiralnika je vsako leto večje. Gre sicer za redko obolenje in predstavlja manj kot odstotek vseh novoodkritih bolnikov z rakom. Najpogosteje zbolijo moški po 50. letu. Dejavniki tveganja za nastanek tega raka so predvsem kajenje, preko- merno uživanje alkohola, pretirana telesna teža, refluksna bolezen in kila požiralnika. in potek bolezni. V Sloveniji so vsi bolniki z rakom preba- vil zdravljeni v skladu z najso- dobnejšimi smernicami, tako evropskimi kot svetovnimi. Ve- dno je ključno predvsem, kdaj oseba zazna simptome in kdaj odide k zdravniku. Še vedno je namreč veliko odvisno od bolnika samega. Svit rešuje življenja Letos spomladi in poleti je Združenje Evropa Colon Slovenija ponovno osveščalo javnost o raku prebavil. Na tem področju sta rak želodca in danke najpogostejša. Po dolgih letih truda na področju gi strani povzročila tudi pre- pozne diagnoze. »Glede tega se zgodba resnično izboljšuje. Tudi bolniki z rakom želodca imajo danes boljša preživetja,« pravi Ocvirkova in dodaja, da so načini predoperativnega in operativnega zdravljenja danes sodobnejši in boljši, kot so bili včasih. Nekoliko drugače je v sklo- pu onkologije na področju prebavil pri raku trebušne sli- navke. Vsako leto v Sloveniji zaradi tega raka zboli pribli- žno 400 ljudi. Zbolijo večino- ma ljudje po 65. letu, in sicer je pogostost pojavljanja pri obeh spolih enaka. Rak trebušne sli- pravočasno zaznavanje vseh simptomov, ki kažejo na to bolezen. Znaki raka trebušne slinavke so lahko dokaj nezna- čilni, vsekakor je treba pomi- sliti na to vrsto raka ob pojavu bolečin v žlički ali na sredini hrbta, ob tiho nastali zlatenici, svetlem blatu in temnem uri- nu, opaznem nenamernem hujšanju, slabosti. Dejavniki tveganja za nastanek raka tre- bušne slinavke so poleg sta- rosti tudi kajenje, prehrana, bogata z mesom in živalskimi maščobami, sladkorna bole- zen, kronično vnetje trebušne slinavke in dednost. Foto: Pixabay 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 34, 26. avgust 2021 Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju Celje v znamenju gina in kulinarike V petek, 27. avgusta 2021, bo na celjski mestni tržnici že tretji letošnji kulinarični dogodek Okusimo Celje. Tokrat bo rdeča nit družabno-kulinaričnega dogodka gin, saj bomo tokrat od 15. ure uživali na Knežji tržnici gina. Knežja tržnica gina se bo v Ce- lju zgodila tretjič in prvič po letu premora zaradi epidemije korona- virusa na celjski tržnici, na kateri smo od letošnjega junija gostili že dva kulinarična dogodka Okusimo Celje. Tokratni se bo začel v petek ob 15. uri in končal do 23. ure, v tem času ne bo manjkalo dobre volje, hrane in pijače ter družbe. Svojo pestro in raznoliko po- nudbo bodo predstavili slovenski ponudniki gina Petriot, Broken Bones, Triple GGG, Karakter, Brin gin, Berryshka in Vrabči. Za polne želodčke bodo poskr- beli kulinarični mojstri iz Galerije okusov, Gostilne Jež, Vafl a, Sre- dnje šole za gostinstvo in turi- zem Celje, Ribarnice Celje in Kje so tiste rožice Kozjanske Pehte. Pivovarna Clef bo poskrbela za ljubitelje hmeljevih napitkov, vinarji Senekovič, Valdhuber, Greif in Radgonske gorice pa za navdušence nad vini. Mestni vrvež ob koncu tedna in sproščeno vzdušje na tržnici bosta ustvarila DJ Mare in DJ El Timo, nastopila bo tudi kantav- torica Urška Videnšek. Namen petkovih druženj je Celjanom in obiskovalcem ponuditi urbani utrip mesta, pestro ponudbo odličnih slo- venskih vin in kraft piva, tokrat tudi gina. Druženje in pijačo ve- dno spremlja dobra hrana, zato bodo predstavili nov standard ulične prehrane. Za urbani utrip mesta bodo poskrbeli različni umetniki in kulturni delavci. Pri izvedbi dogodka so združili moči Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Simbio, d. o. o., KŠOC, Zavod za kulturne priredi- tve in turizem Celeia Celje in Aljaž Cestnik, s. p. - kavarna MCC. Na vseh dogodkih v Celju posebno pozornost posveča- jo skrbi za okolje. Tako bomo poudarili pomen ločevanja odpadkov in spodbujali za čim večjo uporabo steklenih kozar- cev. Promovirali bodo uporabo pitnikov s čisto pitno vodo na Mestni tržnici, obiskovalce pa pozivajo k sodelovanju pri va- rovanju okolja. Kljub bolj sproščenim ukre- pom za zajezitev širjenja ko- ronavirusa organizatorji in po- nudniki obiskovalce pozivajo k upoštevanju aktualnih odlokov in smernic Nacionalnega inšti- tuta za zdravje in Vlade Repu- blike Slovenije za preprečevanje širjenja koronavirusa. Priporo- čljiva je uporaba zaščitne maske in medsebojna razdalja. Št. 34, 26. avgust 2021 ZAPOSLOVANJE / FOTO TEDNA 17 Natakar (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: strežba tra- dicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, stimulativna in re- dna plačila z vsemi pripadajočimi do- datki (božičnica, regres), dvoizmen- sko delo, 5-dnevni delavnik – delo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih (po dogovoru s sodelavci in z nadre- jenimi), redna dnevna kosila, ki si jih izberete iz naših menijev, delo v uspe- šnem in stabilnem podjetju. Prijave zbiramo do 16. 9. 2021. XI HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec – skladiščnik v TPC (m/ž) (Šoštanj) Ponujamo vam takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdo- bjem 6 mesecev, delo v dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, kjer boste lahko uresničili svo- je poklicne ambicije in razvili svoje sposobnosti, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja, delovno mesto v TPC Šoštanj. Prijave zbiramo do 16. 9. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več in- formacij na www.trgotur.si. Prodajalec – skladiščnik v TPC Saša (m/ž) (Nazarje) Od vas pričakujemo vsaj IV. sto- pnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z vili- čarjem je zaželen, vozniški izpit B- -kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profe- sionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne iz- kušnje z delom v kmetijski trgovi- ni, železnini … Prijave zbiramo do 16. 9. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Paka pri Velenju) Ponujamo delo v uspešnem, di- namičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno pla- čilo, nadpovprečno za regijo, osebno in strokovno rast, zaposlitev za ne- določen čas, poskusno dobo 3 mese- ce. Pričakujemo izvrševanje nalog in odgovornosti: aktivno sodelovanje v celotnem procesu v proizvodnji, na- laganje, natovarjanje in raztovarjanje v skladišču, pomoč v proizvodnji, ostala dela po navodilih nadrejenih. začetek dela takoj. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. LKK, d. o. o. Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več infor- macij na www.trgotur.si. CNC-operater (m/ž) (Paka pri Velenju) Ponujamo delo v uspešnem, di- namičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno pla- čilo, osebno in strokovno rast, zapo- slitev za nedoločen čas, poskusno dobo 3 mesece. Pričakujemo izvrše- vanje nalog in odgovornosti: vse, kar je v opisu za delovno mesto CNC- -operater, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim in- ventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za var- stvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Sposobnosti: natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolma- čenje proizvodne dokumentacije ter poznavanje načrtov, veščine načrto- vanja, izvajanja, izboljševanja proi- zvodnega procesa, Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. LKK, d. o. o. Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več infor- macij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo pripra- vljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoinici- ativnost, ročne spretnosti pri opravlja- nju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kan- didatu ponujamo 1-mesečno uvaja- nje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas, delo je 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, fleksibil- nost odobritve dopustov in možno- sti koriščenja. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136A, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje, teren) Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, na- tančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaže- lene delovne izkušnje. Kaj kandida- tom nudimo: zaposlitev za nedolo- čen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, motivacijsko delovno oko- lje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Ekipa sode- lavcev je mlada in motivirana. Prija- ve zbiramo do 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Tehnični nabavnik – koordinator (m/ž) (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od kate- rega pričakujemo izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logi- stične smeri, vsaj 2 leti delovnih izku- šenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, po- znavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehno- logije, zanimanje za tehniko, strojni- štvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših pro- jektov, zelo dobre komunikacijske in pogajalske sposobnosti, iznajdljivost in proaktivnost, samostojnost, samoi- niciativnost in organizacijske sposob- nosti. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: aktivna te- renska prodaja oziroma pridobivanje novih kupcev, pospeševanje prodaje, izvedba tržnih dejavnosti za rast pro- daje na domačem in tujih trgih (iska- nje potencialnih strank in trgov), pri- dobivanje in obdelovanje podatkov o tržnih razmerah, strokovna prodaja izdelkov iz prodajnega programa de- lodajalca (senzorska tehnika in pri- bor), proaktivno upravljanje bodočih kupcev (demonstracije in tehnična podpora), pripravljanje ponudb gle- de na povpraševanja in zaključevanje prodaje, pridobivanje tržnih potreb za razvoj novih produktov, sodelova- nje pri pripravi in izvedbi prodajnih akcij, obvestil o novostih in organi- zaciji sejmov. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin – rezkalec (m/ž) (Šentjanž) Opis delovnega mesta: samostojno branje dokumentacije, izbira pro- gramov in operacij ter programov obdelave na stroju glede na delovne naloge, spremne dokumentacije in navodila nadrejenega, izbira, pre- verjanje in nastavljanje ustreznih materialov za obdelavo, izvajanje zahtevnejših dimenzijskim meritev in opravljanje medfazne in končne kontrole polizdelkov in izdelkov, optimalen izkoristek materiala, pol- izdelkov in proizvodov po delovni dokumentaciji, skrb za stroje, odpra- vljanje manjših napak in obveščanje nadrejenega, proaktivno sodelovanje pri izboljšanju postopkov procesa dela. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. Kovine Goršek, d. o. o., Šentjanž pri Dravogradu 1, 2373 Šentjanž pri Dravogradu. Več informacij na www. trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) (Celje) Iščemo ključavničarje z osnovnim znanjem varjenja za občasne lažje vare v proizvodnji. Od kandidatov pričakujemo osnovno branje na- črtov in ostale tehniške dokumen- tacije, osnovno obdelavo: vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov, varjenje enostavnih elementov s postopki mig/mag varjenja, pre- ventivno in kurativno vzdrževanje varilnih aparatov ter ostalih orodij, skrb za varno delo ter čisto in ureje- no okolje, sodelovanje v projektih in kontrolo kakovosti izdelave. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. FOTO TEDNA Vsestranska raba jezika Foto: SHERPA 18 ŠPORT Št. 34, 26. avgust 2021 Mladi celjski kajakaš Jan Ločnikar letos osvojil tri medalje na velikih tekmovanjih »Sezona, ki pomeni prelomnico v moji karieri« Špica ob sotočju Savinje in Ložnice je zdaj znana celjska točka za sprehajalce in tudi turiste, obenem slovi po koncertih znanih skupin, poseben ton pa ji dajejo kajakaši, brez katerih imenitne čolnarne z gostinskim objektom sploh ne bi bilo. Z izjemno energijo – da ne pojenja, neutrudno skrbi predsednik KKK Nivo Celje Dušan Konda – prinašajo medalje z velikih tekmovanj, še zlasti mladinskih. Letos je kar tri osvojil mladinec Jan Ločnikar. DEAN ŠUSTER Postal je osrednje ime slo- venske mladinske reprezen- tance v slalomu. Po dobrih nastopih v preteklih letih je 18-letni Jan Ločnikar letos naredil korak naprej in se na še drugem mladinskem prven- stvu povzpel na zmagovalni oder. Na evropskem prvenstvu za mladince in mlajše člane v Solkanu je osvojil bronasto me- daljo. Kajakaš celjskega kluba je v začetku julija v Tacnu pri- veslal do bronaste kolajne na svetovnem prvenstvu, nato pa je v svojo zbirko dodal še kolaj- no enakega leska z evropskega prvenstva. Na progi je bil hiter, a naredil dotik; dve kazenski sekundi sta mu odnesli naslov prvaka. Vodil ga je trener Aleš Kuder. Sedaj ga čakata dva te- dna oddiha, odpravil se bo na morje. Konda zanj pravi, da je skromen, vesten, umirjen in prijazen. Dodajmo, da je mla- denič, rojen prvega januarja, tudi samozavesten. V Celju se fantiči najprej ozirajo po nogometu in ro- kometu. Kaj je tebe privedlo do kajakaštva? Babica Slavica živi v Kette- jevi ulici, nedaleč od Špice. Lan Tominc, ki je letos prvič nastopal med mlajšimi čla- ni, je v Solkanu finale zgrešil za pičlih 14 stotink sekunde in na koncu osvojil 17. mesto. Enako uvrstitev je dosegla Zala Zanoškar. V celjskem klubu so vsekakor zadovoljni z izkupičkom. Dušan Konda in Jan Ločnikar Obiskoval sem II. osnovno šolo in po pouku sem se vedno odpravil najprej k njej, saj sta starša bila še v službi. Večkrat sem se odpravil do Savinje in opazoval veslače. Nekega dne pa me je njihov trener povabil v čoln. To je bil Uroš Klincov. Z vrvjo je zvezal sebe in moj čoln. Tako me je navdušil. To je bilo leta 2009. Kdaj je prišel prvi uspeh? Dve leti kasneje na eni iz- med slovenskih tekem. Spo- mnim se, da sem tako kot letos tudi tedaj dobil bronasto medaljo. Proga je bila na mirni vodi, prilagojena otrokom, sla- lomirali smo okoli boj. Imaš športne gene? Ati je igral tudi hokej, še zdaj pa veliko kolesari. Ko sem bil mlajši, je zelo pogosto popol- dne veslal z mano. Mama je plavala v mladosti. Podpora staršev je nujna, ne le glede nakupa opreme, pač pa tudi zaradi prevozov na treninge. Drži, a z vožnjo nista imela težav. Sprva sem hodil na vad- bo od babičine hiše, ko pa sem opravil kolesarski izpit, sem se na Špico vozil s kolesom od doma iz središča mesta. Se ti že svita, kam se boš odpravil po zaključeni sre- dnji gradbeni šoli? Ne. Nisem prepričan, da bom ostal v gradbeništvu. Po vrnitvi z morja sem bom use- del in temeljito prečesal, kaj ponujajo ostale fakultete. Si bil na maturantskem iz- letu, kako kaže s plesom? Ne, žal na izlet s sošolci ni- sem mogel, tedaj sem namreč imel priprave za nastop na svetovnem prvenstvu. Upam, da bodo razmere dopuščale izvedbo maturantskega plesa. Soplesalka? Moje dekle. Čez tri leta bodo izbirne tekme za nastop na olim- pijskih igrah, ko boš star 21 let … Trudil se bom, da bi bil tedaj že konkurenčen našim najbolj- šim članom. Koliko si sedaj še oddaljen od Petra Kauzerja in Celjana Martina Srabotnika? Je to »drug svet«? Ne, to ne. Bil je še predlani. Zdaj je le drugače, čeprav me od njiju glede kakovosti loči še velik korak. Včasih, če mi vožnja resnično uspe, se pri- bližam Martinu. Ne zmorem pa tega ponavljati. Nisem še na takšni ravni. Kje se skriva razlika? Ne- dvomno tudi v izkušnjah. Kaj pa v tehniki in moči? Nedvomno sta močnejša, imata pa tudi boljšo tehniko veslanja, še posebej Pero. Dušan Konda si je silno že- lel, da bi bili veliki tekmova- nji letos pri nas tudi izvede- ni, saj je predvideval, da ima slovenska reprezentanca z vami na čelu lepe možnosti za skoke na zmagovalni oder. Si tudi ti trepetal? Bil sem zelo vesel, ko je bilo dokončno odločeno, da bosta prvenstvi izvedeni, saj sem zadnje leto tekmoval v mla- dinski konkurenci. Obenem sem si silno želel uspeha na domačih tleh. A ne bi se bra- nil medalj v tujini. V naslednjih štirih letih me na prvenstvih do 23 let čaka težje delo, saj tam tekmujejo tudi kajakaši, ki se že udeležujejo članskih tekem svetovnega pokala. Torej, bi- stveno je, da smo letos za raz- liko od prejšnje sezone imeli obe veliki tekmovanji. Kako se spominjaš svetov- nega prvenstva v Tacnu? Tisto prizorišče ima zame poseben čar. Proga v Tacnu je zame najlepša. Zelo dobro jo poznam, na njej sem resnič- no hiter. Prvi dan je bila mo- štvena vožnja in naša ekipa je bila najboljša na svetu. Nismo vozili izjemno hitro, ampak tekoče, brez večjih napak. V Tacnu je proga tehnično zelo zahtevna, kaj hitro se lahko prikrade napaka. Povsem dru- gače je pri posamični vožnji. Tam je treba v finalu 'tišča- ti' na vso moč. Imel sem en dotik. Tudi brez njega ne bi osvojil srebra. Je bila konkurenca na evropskem prvenstvu v Sol- kanu manj izostrena kot na svetovnem? V bistvu ne. Glavni tekmeci so bili v glavnem isti. V kvalifi- kacijah sem bil tretji, v polfina- lu drugi, v finalu pa spet tretji, ob dotiku, ki me je stal zlate medalje. Zadel sem sedem- najsta vrata. Četrto uvrščeni je za menoj zaostal za zgolj tri Jan z mamo Ireno in očetom Bojanom (Foto: KKK NIVO CELJE) stotinke. Prava drama. A spr- va so mi prisodili dva dotika. Skoraj sem ostal brez medalje. Ob ogledu posnetka so sodniki ugotovili, da se je količek pre- maknil zaradi pljuska vode in ne zaradi mojega dotika. Na srečo so mi vrnili dve sekun- di. Zdaj se odlično počutim. Za menoj je daleč najboljša sezo- na, ki pomeni prelomnico v moji karieri. Obstajajo značilnosti tvoje- ga veslanja? Pravijo, da veslam zelo ek- splozivno. To pomeni tudi, da imam višjo frekvenco zaveslja- jev. Lan Tominc ima povsem drugačen slog, z dolgimi, moč- nimi zavesljaji. Moj slog bolj ustreza določenim progam, spet na drugih je uspešnejši Lanov. Koronavirus v tvojih očeh? Lani je bilo neugodno. Tre- ner ni smel nekaj časa v Celje. Vadili smo ločeno. Pogrešal sem Lana. Ko sva istočasno na vodi, se bolj ženem. Ko po- tegne on, potegnem tudi sam. Vem, da ko ga ni ob meni, pod- zavestno malce popustim. V Tacnu so bili ukrepi zelo stro- gi. Moral sem se redno testirati ne glede na to, da sem cepljen. »Sprva so mi prisodili dva dotika. Skoraj sem ostal brez medalje. Ob ogledu posnetka so sodniki ugotovili, da se je količek premaknil zaradi pljuska vode in ne zaradi mojega dotika. Na srečo so mi vrnili dve sekundi.« Špica bo 2. oktobra gostila člansko državno prvenstvo v kajaku in kanuju v posa- mični in ekipni konkurenci. Bolje je bilo v Solkanu, kjer sem lahko po koncu tekme pri- stopil do mame in očeta, ki sta se veselila. V Tacnu smo mora- li kričati eden proti drugemu. Nejc Konda je na klubski spletni strani zapisal, da je veslal tudi zato, da se ni uto- pil v računalniških igricah … Tudi sam igram s prijatelji, ko smo na skupnem klicu, a to počnem redko. Ko si zaželim sprostitve. Lahko ješ »vse živo« ali tudi moraš tudi paziti, kaj daš v usta? Jem veliko mesa, da dobim proteine, pa testenine zaradi ogljikovih hidratov. Nikoli ne pozabim na sadje in zelenja- vo. Mama? Ne, glede tega nima veliko dela, saj si tudi sam sku- ham, če čutim potrebo. Na pri- mer, pripravim riž, na katerega polijem vodo z vegeto. Rad ješ tudi na Špici? Seveda. Tudi to mi omogoči Dušan Konda. Dober človek je. Omogoči nam skoraj vse. Zagotovi nam treninge v Tacnu in Solkanu, pa zimske pripra- ve na morju s kolesarjenjem in veslanjem. Kupi mi čoln. Ne predstavljam si boljšega pred- sednika kluba. Št. 34, 26. avgust 2021 ŠPORT 19 Pojutrišnjem začetek evropske poti celjskih rokometašev Že v soboto za biti ali ne biti Trener članskega moštva Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Alem Toskić bo v novo sezono popeljal vratarje Nebojšo Bojića, Gala Gaberška in Miljana Vujo- vića, krila Tima Cokana, Tilna Kodrina, Gala Marguča in Tadeja Mazeja, zunanje napadalce Stefana Terzića, Radojico Čepića, Arsenija Dragaševića, Anteja Ivanko- vića, Mitjo Janca, Žigo Mlakarja, Davida Razgorja, Tilna Strmljana in Aleksa Vlaha ter krožne napadalce Matica Suholežnika, Vida Poteka in Stefana Žabića. DEAN ŠUSTER Na pripravljalnih tekmah so se zelo izkazali, zmagali so na vseh sedmih. »Suhi« namesto Kristjana Po vrsti so celjski roko- metaši premagali avstrijski Fivers s 34:30, avstrijski West Wien s 35:25, Zagreb z 28:24, madžarski Csurgoi s 30:24, avstrijski Voslauer s 46:20, avstrijski Graz s 40:25 in švicarski Kriens/ Luzern z 28:24. Do zadnje spremembe v moštvu je prišlo pred slabima dvema tednoma, ko je Celje zapu- stil odlični krožni napada- lec Kristjan Horžen. Celjsko vodstvo se je namreč dogo- vorilo za njegov takojšen prestop v nemški Rhein- -Neckar Lowen. Kristjanu bi se pogodba iztekla ob koncu te sezone, z Nemci pa je že pred časom sklenil dogovor, da se bo po sezo- ni preselil v njihove vrste. »Želja njegovega bodočega delodajalca je bila, da se mu pridruži takoj, podobno si je želel tudi Kristjan in skupaj smo našli ustrezno rešitev. Vsi skupaj mu želimo sreč- no in uspešno nadaljevanje kariere, verjamemo pa, da se naše poti še kdaj srečajo,« je prestop komentiral direk- tor kluba Rok Plankelj. »Moramo odigrati odlično« »Žreb je nekaj, na kar ni- mamo vpliva. Dobili smo zelo močnega nasprotni- ka, ki za vse morda ni zelo atraktiven, vendar gre za res dobro ekipo,« so bile prve besede Alema Toskića po neugodni novici z Dunaja. V kvalifikacijah za preboj v evropsko ligo bo v Celju v soboto gostoval GOG Gu- dme. »Ekipa je sestavljena iz reprezentantov Danske, Nor- veške, Švedske in Islandije in ima zelo visoke ambicije v danskem prvenstvu, kot tudi v tem evropskem tek- movanju, kjer so lani ostali le korak pred zaključnim tur- nirjem. Po moči so iz prvega bobna vsekakor vsaj druga najmočnejša ekipa, poleg Rhein Neckar Löwena, ki si ga iz tega vidika gotovo nismo želeli. Vendar še bolj sem prepričan, da si tudi oni niso želeli nas. Tako je Matic Suholežnik (s številko 95 na hlačkah) bo znova eden izmed stebrov celjske obrambe. vse odprto. Odlično bo tre- ba odigrati in biti boljši na dveh tekmah. Vsak ima svoje možnosti in gotovo bomo mi naredili vse, da napredujemo v naslednji krog kvalifikacij,« je še dodal Toskić. Foto: RK CPL NA KRATKO Še tretja za Tirška? Tokio: V torek so se začele paraolimpijske igre, ki bodo trajale do 5. septembra. Na njih bo nastopilo sedem sloven- skih športnikov. Med njimi sta tudi strelec iz Gornjega Grada Danes proti državnim prvakom z Franček Gorazd Tiršek, ki je v Londonu in Riu osvojil srebrni medalji, in atlet iz Šentjurja Henrik Plank. Prijavil se je Goldberger! Jesenic Krstno tekmo na klopi hokejistov Celja bo že danes doživel novi trener Marko Fišer, kajti vodstvo kluba je ugodilo želji državnih pr- vakov in zato bo tekma do- mačega prvenstva že drevi (20.00). Ogledati si jo bo možno na spletu, dvorana bo za gledalce zaprta, kajti preostalo je premalo časa za prijavo prireditve. Strokovni štab HK Celje je okrepljen s trenerjem mlajših selekcij in obenem trenerjem za telesno pripravo Galom Ko- renom, ki je zaključil profesi- onalno igralsko kariero. Delo z mlajšimi selekcijami bo na- daljeval Domen Ramšak, prve trenerske izkušnje pri delu s hokejsko šolo pa bo v prihaja- joči sezoni nabiral Rok Kolar. Stavijo na Pajpacha Člansko ekipo je okrepil slo- vaški vratar Max Pajpach. Ko je bil vratar mladinske repre- zentance in na draftu izbranec NHL ekipe Colorado Avalan- che, je njegovo obetavno kari- ero prekinila poškodba kolena. Po dveh letih premora se je za resno nadaljevanje kariere odločil Miha Mercina. V Celje sta se iz ljubljanske Olimpije vrnila brata Flajs, od tam je v celjski klub prestopil obetavni Alex Kepic. Ekipo sestavljajo vratarji Maximilian Pajpach, Timotej Jeram, Jaka Gajšek in Nejc Skale, branilci so Miha Mercina, Jure Zupanc, Rok Ko- lar, Nik Kukovič, Timej Srebot in Martin Steblovnik, napadal- ci pa Aljaž Ogrizek, Nejc Kaste- lic, Blaž Knez, Žan Flajs, Jan Flajs, Filip Jeram, Alex Kepic, Urh Jeram, Gal Podergajs in Jakob Dolenc. Zavedajo se, da sta daleč pred njimi Olimpija in Jesenice, želijo si premagati vse preostale klube. Tudi Ograjenšek za Peking Hokejska zveza Slovenije je opravila žreb parov po- kalnega tekmovanja, ki bo v začetku septembra na Ble- du. V četrtfinalu bodo lanski zmagovalci, hokejisti Jesenic, igrali z Bledom, kar bo pono- vitev lanskega finala. Celjani bodo čez teden dni igrali z ekipo Hidria Jesenice. V pri- meru zmage bi se pomerili z Olimpijo. Pozornost ljubite- ljev hokeja pa bo usmerjena v Oslo, kjer se bo naša izbrana vrsta potegovala za tretji za- poredni nastop na olimpijskih igrah. Danes se bo ob 15.00 pomerila z Dansko, ki naj bi imela na papirju najmočnej- šo ekipo na kvalifikacijskem turnirju. Jutri bo Slovenija igrala z Norveško (21.00), v nedeljo opoldne pa še z Juž- no Korejo. Na olimpijske igre v Peking 2022 se bo uvrstila le najboljša reprezentanca. Slovenske barve bo zastopal tudi Celjan Ken Ograjenšek, žal pa je s seznama odpadel Žan Jezovšek. V selekciji, ki jo vodi Matjaž Kopitar, je tudi njegov sin Anže. DŠ Ljubno, Velenje: 4. in 5. septembra bosta na Ljubnem spet dve veliki mednarodni tekmi na skakalnici pokriti z umetno snovjo. Na 95-metrski skakalnici se bo za pokal FIS pomerilo 60 skakalk in 60 skakalcev iz več kot dvajsetih evropskih, azijskih in ameriških držav. Ljubenski skakalni klub na čelu z neutrudnim Rajkom Pintarjem je željan organizacije poletnih tekmovanj, saj so privlačna za tuje reprezentance. Od 9. do 11. septembra pa bo na Ljubnem in v Velenju svetovno veteransko prvenstvo v smučarskih skokih. Prav neverjetno je, kakšen pogum odlikuje nek- danje skakalce, ki tudi po končani tekmovalni kateri še vedno vzdržujejo pripravljenost in jih ni strah nastopiti na večjih skakalnicah. Med prijavljenimi tekmovalci je nekaj zvenečih imen, tudi Avstrijec Andreas Goldberger in Pri- mož Peterka. Boj za pekinški led Celje: Konec septembra čakajo celjske drsalce prve tekmovalne preizkušnje. Umetnostna drsalka Daša Grm želi uspešno prestati kvalifikacije za zimske olimpijske igre v Pekingu 2022, hitrostna drsalca Valentino Pintar Senica in Dina Špan pa se prav tako lahko uvrstita v kvalifikacijski boj za olimpijske igre. Mesec športa se bo začel v nedeljo Celje: Mesec športa v Celju bo tokrat med 29. avgustom in 3. oktobrom. Mestna občna Celje in Športna zveza Celje vabita na brezplačne in tekmovalno-rekreativne programe. Vodja projekta je sekretar Športne zveze Celje Hasan Ibrić, koordinator tekmovalno-rekreativnih programov pa je Jerko Malinar. (DŠ) Uspelo se jim je dotakniti dna Po nepopolnih šestih kro- gih v 1. slovenski nogome- tni ligi so Celjani na lestvici na zadnjem mestu. Izidi 6. kroga so bili: Alu- minij – Domžale 0:1, Kalcer Radomlje – Tabor Sežana 0:1, Koper – Maribor 2:0, Bravo – Olimpija 2:0 in Mura – Celje 1:0. Obračun zadnjih dveh državnih prvakov je v izdi- hljajih tekme v Murski Soboti pripadel izbrancem Anteja Ši- mundže. Prekmurci so prišli do svoje prve zmage v sezoni in se povzpeli na sedmo me- sto, s tega pa so na zadnje zdrsnili izbranci Agrona Ša- lje po četrtem porazu (od še- stih možnih). Imeli so svoje priložnosti, toda Sobočani so bili za odtenek boljši. Derbi- ja sta pripadla Koprčanom in Šiškarjem. Primorci vodijo na lestvici s tekmo manj, Bravo je drugi. Se bodo Celjani, ki so pred dobrim letom dni sla- vili naslov prvaka, še drugo leto zapovrstjo borili za ob- stanek v ligi? Na srečo bodo jutri gostili Radomljane in vse drugo kot zmaga grofov bi bil celo polom. DŠ Š21t8. 304, 2 MAXLXI XOXGLASXIX/XINXFORMACIŠt. 33 Št. 34, 26. avgust 21021 Kmetijska zadruga Vransko, z. o. o. Vransko 59, 3305 Vransko Skladno z zadružnimi pravili Kmetijske zadruge Vransko, z. o. o., Upravni odbor KZ Vransko, z. o. o. razpisuje delovno mesto: DIREKTORJA KZ Vransko, z. o. o. za mandatno dobo 4 let Kandidat/-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj srednješolska izobrazba agronomske ali ekonomske smeri - vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih Kandidat/-ka mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti tudi razvojni program zadruge. Prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: KZ Vransko, z.o.o. Vransko 59, 3305 Vransko s pripisom: »Za upravni odbor« Kandidati bodo po opravljeni izbiri obveščeni v 8 dneh. VOZILA PRODAM RENAULT twingo, star 2 leti, prva lastnica, prodam. Telefon 031 631-344. 733 PIAGGIO apecar, letnik 1981, primeren za oldtimerja, prodam. Telefon 041 725-007. 758 STROJI KUPIM TRAKTOR in vse traktorske priključke kupim. Telefon 041 680-684. p POSEST PRODAM 56 m² veliko stanovanje v bloku, Ljubno ob Savinji in manjšo hišo prodam ali oddam v najem. V hiši dovoljeni hišni ljubljenčki. Telefon 031 695-208. 752 ODDAM POSLOVNI prostor, velikosti 62 m², v središču Celja, nahaja se v Miklošičevi ulici 1, od- dam v najem po zelo ugodni ceni – stvar dogovora. Telefon 041 638-711. p PRODAM GOSTILNIŠKI kavni espreso aparat ugodno prodam. Telefon 041 585-004. 761 Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK Občina Juršinci Število vstopnic je omejeno. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVI DEN APRAZN JENJA PO NASE L JIH V02021 avgust, september OBČINA VOJNIK ZadoSbTrRoAvŽaA PRI NOVI CERKVI Trnovlje pri Celju ZLATEČE Bukovžlak POLŽE TSelahnacreje VIZORE Vrhe HOMEC Šmarjeta pri Celju LANDEK maj VINE ŠkoLfjEaMvBaEsRG PRI NOVI CERKVI Prekorje HRENOVA Dobrova RAZDELJ september - oktober male komunalne čistilne naprave v MLoOpCa, tVaOJNIK, DOBRNA, ŠTORE ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 50 do 90 kg in 280 kg, zelo ugodno prodam. Doma pridelana hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 765 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra- haste, pred nesnostjo in 3-kilogramske purane za pitanje, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in izločene svinje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 727 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke, prodam. Pri nakupu 10 kokoši petelina podarimo. Kmetija iz Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p KRAVO s prvim teletom (telička simentalka) prodam. Telefon 070 799-029 ali (03) 573-9391. 734 KOKOŠI nesnice, rjave in leghorn bele, pro- damo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n MLADO brejo kravo, ki je enkrat telila, pro- dam. Telefon (03) 579-2253. 749 DVE telici, čisti limuzin, težki 200 do 250 kg, pašni, prodam. Telefon 041 480-486. 750 VEČ plemenskih bikov limuzin prodam. Tele- fon 041 480-486. 750 TRI teličke, ena je stara 9 tednov, drugi dve 4 mesece, ter bikca, starega 13 dni, vsi so simentalci, prodam. Telefon 070 250-441. 700 TELIČKO, ls, staro štiri mesece in pol, proda- mo. Telefon 031 397-460. 755 BIKCA, čb/lim/lim, težkega 160 kg, prodam. Telefon 041 248-889. 756 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 764 KUPIM TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 730 Svet zavoda Vrtca Laško, Cesta na Svetino 2a, Laško, na podlagi sklepa 2. dopisne seje 18. 6. 2021 razpisuje prosto delovno mesto R A V N A T E L J A Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnje- vati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09,64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12–ZPCP–2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., in 25/17 – ZVaj). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo dne 1. 1. 2022. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - dokazila o izobrazbi (morajo biti overjena ali originalna), - dokazilo o nazivu (naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor), - dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, - dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (kandidat lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, vendar si ga mora pridobiti najpozneje v enem letu po začetku mandata, sicer mu preneha mandat po zakonu), - dokazilo o delovnih izkušnjah (najmanj pet let v vzgoji in izobraževanju), - potrdilo o nekaznovanosti (potrdilo Ministrstva za pravosodje), ki ne sme biti starejše od 30 dni od končnega roka za oddajo prijav, - potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku oziroma zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica, ki ne sme biti starejše od 30 dni od končnega roka za oddajo prijav, - potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost (potrdilo ministrstva za pravosodje), ki ne sme biti starejše od 30 dni od končnega roka za oddajo prijav, - program vodenja vrtca za mandatno obdobje, - kratek življenjepis z dosedanjimi delovnimi izkušnjami. Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Vrtca Laško, Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško, z oznako: »Prijava na razpis za ravnatelja«. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. V besedilu razpisa so izrazi zapisani v moški slovnični obliki uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. Svet zavoda Vrtca Laško PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Zakaj se prvak SDS najbolj boji predsednice SD SAMOSTAN Novinarka je dva tedna preživela med nunami MONIKA GREGORČIČ Koalicija bo zdržala in končala svoj mandat PADEC AFGANISTANA Se nam res obetajo reke beguncev na mejah? XXXX Št. 34, 26. avgust 2021 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta, dedka, brata, strica in dobrega prijatelja IVANA DEŽANA iz Lahomška pri Laškem (23. 6. 1944 – 23. 7. 2021) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem za vso podporo v težkih trenutkih, za darovane sveče, cvetje in svete maše ter izrečena sožalja. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, is- krena hvala. Žalujoči: sin Marko z družino L 63 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi JOŽEF OSET iz Bezovja 19, Šentjur (4. 3. 1924 – 16. 8. 2021) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom za izre- čeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Pepca in sorodstvo 751 Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN Deset let že v grobu spiš, v najinih srcih še živiš, VINKO PAHOLE iz Vodruža 40 (5. 4. 1967 – 17. 8. 2011) Zahvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveč- ke. Tvoja mama Valčka in brat Marjan p Poroke Žalec Poročili so se: Ana Barba- ra TEUERSCHUH iz Radomelj in Peter PEKLAR iz Stojncev, Helena LESJAK in Uroš DO- LER, oba iz Zavrha pri Ga- liciji, Monika JELEN iz Do- briše vasi in Klemen JOHAN iz Voduc, Monika ŠPITAL iz Velenja in Tilen LEGNAR iz Letuša, Anja ČREŠNAR iz Ce- lja in Goran DRAGIĆ iz Žalca, Iza MEH in Gregor SKOČAJ, oba iz Šoštanja. Šentjur Poročili so se: Jan BOČKO in Tjaša KOVAČIČ, oba iz Osredka. Laško Poročili so se: Marija SENI- CA in Amadej VIDMAR, oba iz Rimskih Toplic, Jolanda MAVRIČ in Matic SUPOVEC, oba iz Močle, Tanja KOMO- ČAR iz Zgornje Rečice in Andrej GORIŠEK iz Laškega, Mirela PROŠIĆ in Milan LJE- POJA, oba iz Celja. Velenje Poročili so se: Suzana RE- POTOČNIK in Aleš FAŽMON, oba iz Velenja, Dajana MILIN- KOVIĆ iz Velenja in Samed POLJAKOVIĆ iz Srebrenika, BiH, Ana KLINC iz Velenja in Domen ŠLOGAR iz Kamnika. PRODAM RDEČE mešano vino žlahtnih sort prodam. Telefon 041 631-230. 743 RDEČE vino prodam. Možna dostava, ugodna cena. Telefon 041 382-735. p RDEČE vino, mešano, prodam po 1 EUR/l. Telefon 041 315-771. 762 BELO vino, zvrst ocenjena s srebrno medaljo, tudi sortno lr, bp, sch, ugodno prodam. Telefon 041 585-004. 761 OSTALO PRODAM 5.000 kosov opeke bobrovec prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 976-668. 744 PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, krmljene samo z domačo hrano, žita ječmen, ko- ruza, pšenica, prodam. Telefon 041 996- 166. 739 SUHA metrska drva prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 520-588. 745 140-kilogramskega prašiča in suha bukova drva, možna dostava, prodam. Telefon 031 840-078. 747 PRIKOLICO za prevoz konj ali govedi, na novo registrirano, vozno z B-kategorijo, velika za kobilo in žrebe, prodam. Telefon 041 794-301. p V življenju le skrbi in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre MARIJE ZUPANC iz Brodnic pri Rimskih Toplicah (2. 2. 1938 – 8. 8. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izražena sožalja, darove v njen spomin ter sveče in svete maše. Hvala osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu za vso oskrbo v času njenega bivanja ter nevrološkemu oddelku bolnišnice Celje in bolniškemu duhovniku gospodu Vladislavu Bizantu. Hvala gospodu Roku Metličarju za opravljen obred, pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba, trobentaču za odigrano Tišino in cvetličarni Marjeta. Hvala kvar- tetu Lirika za odpete pesmi in hvala gospe Marini za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni 757 ZA pomoč na kmetiji potrebujemo mlajšega moškega. Telefon 041 480-486. 750 KOŠNJA zelenic, vinogradov, strmin in za- raščenih terenov. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 763 Smrti Celje Umrli so: Marta KROFL MALENŠEK iz Celja, 93 let, Albina ZDOVC iz Gorice pri Šmartnem, 86 let, Vera TOPLI- Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje ŠEK iz Laškega, 84 let, Marija ZUPANC iz Brodnice, 83 let, Ivan ŽMEGAČ iz Pariželj, 87 let, Leopold ROBIČ s Polzele, 91 let, Miroslav ŠRAJ iz Laške- ga, 88 let, Marija PETERLE s Polzele, 92 let, Jožefa LOKO- ŠEK iz Lahomnega, 82 let, Ma- rija LESNIK iz Topolšice, 83 let, Marija STERNAD iz Rako- velj, 81 let, Jožefa ZLODEJ iz Črnove, 89 let, Marija PETRO- VIČ iz Celja, 83 let, Štefanija FLORJANČIČ iz Celja, 86 let. Laško Umrla sta: Ivan PEČNIK iz Laškega, 84 let, Rozalija NO- VAK iz Laškega, 90 let. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA V 107. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, teta LJUDMILA KNEZ iz Sedraža nad Laškim (4. 9. 1914–5. 8. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražene besede sožalja, darovano cve- tje, svete maše in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za lepo opravljen cerkveni obred gospodu župniku iz Laškega ter gostujočemu gospodu župniku Domanjku iz Župnije sv. Jožef iz Celja (dolga leta je živel in bil župnik v Sedražu), nosilkama križa in luči, pra- porščakom in pogrebni službi Komunale Laško. Posebej hvala govornici gospe Magdi Diacci za izrečene besede slovesa ter lepo odpete in odigrane žalostinke pevskemu zboru iz Sedraža in citrarki Janji Brlec. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo za vso skrb in zdravljenje zdravnici dr. Knezovi, patronažnim sestram ter zaposlenim Centra za socialno delo – pomoč na domu Laško za dolgotrajno pomoč in vedno izražene spodbudne besede. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v svojih srcih. Žalujoči: vsi njeni p ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama in babica JOŽEFA LOKOŠEK iz Lahomnega 82, Laško (29. 3. 1939–5. 8. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna soža- lja, podarjeno cvetje in sveče, darovane svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen obred, godbeniko- ma Simonu in Leonu za odigrano žalostinko, govorniku Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, skupini Eros za odpete pesmi ter pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in izvedbo pogreba. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in vsem, ki jo boste ohranili v svojih srcih. Žalujoči: vsi njeni p Šentjur Umrli so: Roman DEBE- LJAK iz Ostrožna pri Ponikvi, 53 let, Janez RECKO iz Jelc, 89 let, Ema VREČKO iz Šen- tjurja, 70 let, Marija SALOBIR iz Šentjurja, 82 let. Žalec Umrli so: Ernest OBERMA- YER iz Polzele, 86 let, Fran- čiška KUNEJ iz Mozirja, 81 let, Milena ŽERAK s Polzele, Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. 91 let, Vida HROVATIČ iz Ce- lja, 86 let, Štefan LIKOVIČ iz Matk, 96 let, Janez DEŽELAK iz Rakovelj, 68 let, Franc PLA- NINC iz Jeronima, 79 let. Velenje Umrli so: Peter RUDOLF iz Šoštanja, 67 let, Vladimira VANOVŠEK iz Velenja, 70 let, Branka POPOVIĆ iz Velenja, 66 let, Marija MENIH iz Šo- štanja, 98 let. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Št. 34, 26. avgust 2021 KINO CINEPLEXX Spored od 26. 8. do 1. 9. Candyman – grozljivka, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 17.40, 20.00, 21.10 Glavni junak – komedija, akcij- ski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.50, 20.50 Hitri in drzni 9 – akcijski, pu- stolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.00 Križarjenje skozi džunglo – pu- stolovski, družinski četrtek, petek, torek, sreda: 19.10 sobota, nedelja: 13.45, 19.10 Krudovi: Nova doba – animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, torek, sreda:16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Luka – animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 16.10, 18.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.10, 18.10 Mali šef: Družinski posli – ani- mirani, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 15.40, 16.30, 17.50 sobota, nedelja: 13.30, 14.20, 15.40, 16.30, 17.50 Neobrzdani Spirit – animirani, pustolovski, družinski četrtek, petek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 Obred odpisanih: Nova misija – akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 16.15, 20.30 Potovanje skozi spomine – ak- cijski, romantični, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.10 Soba pobega 2: Brez izhoda – grozljivka, akcijski četrtek, nedelja, torek, sreda: 16.40, 18.40, 20.20 petek, sobota: 16.40, 18.40, 20.20, 21.40 Stillwater – kriminalni, drama, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.40 Tačke na patrulji – animirani, pustolovski, družinski četrtek, petek, torek, sreda: 15.30, 17.20, 18.30 sobota, nedelja: 13.40, 14.50, 15.30, 17.20, 18.30 OBČINSKO DVORIŠČE LAŠKO Avgust pod zvezdami – fi lmski večeri (v primeru slabega vreme- na odpade) PETEK 21.00 To so gadi – komedija, družinski PETEK 20.00 Candyman – grozljivka, triler SOBOTA 20.00 Krt – komičen vohunski dokumentarec NEDELJA 16.00 Mali šef: Družinski posli – animirani, komedija, sinh. 20.00 Soba pobega 2: Brez izho- da – psihološki triler Ploščad pri Domu kulture Ve- lenje: Zvezde pod zvezdami (brezplačno) PONEDELJEK 21.00 Nažgani – črna komedija Kulturne prireditve ČETRTEK, 26. 8. 19.00 Pri Domu kulture Velenje Citrarski festival Prešmentane citre 2021 citrarski večer s triom Urbane strune in Dejanom Praprotnikom, v primeru slabega vremena bo koncert v Domu kulture Velenje; vstop prost 20.00 Letno gledališče Limberk Griže Siddharta koncert 20.30 Glavni trg v Šoštanju 10. poletni fi lmski večeri ogled kratkih fi lmov ter fi lmskega gradiva, ki ga je Muzej Velenje pridobil v zadnjih mesecih; v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Šoštanj PETEK, 27. 8. 20.00 Prireditveni prostor MC Šmartno ob Paki Otvoritev Poznopoletnega festivala koncert skupine Il Divji 19.00 Pri Fontani piva Zeleno zlato Žalec Koncert veteranskih godb celjske regije 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, atrij »Kaj bi, che bi.« (Šentjursko poletje) monodrama, Kulturno umetniško društvo Epik teater, v primeru dežja v Ipavčevem kulturnem centru; vstop prost SOBOTA, 28. 8. 10.00 Zgornji trg Šentjur Likovni ex-tempore zgodovinskih mest Slovenije 10.00 Galerija Velenje Sobotne lutkarije: Glava dol, noge gor predstava za dojenčke in malčke, stare od šest mesecev do dveh let gledališča AEIOU, prijave: vstopnice@festival-velenje. si 10.00 Galerija F-bunker Velenje Mladost ni norost odprtje fotografske razstave del osnovnošolcev in dijakov po izboru revije Digitalna kamera 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, avla 1. Ipavčeva čajanka pogovor z mlado slovensko baletko Antoneto Turk, vstop prost 19.00 Letno gledališče Limberk Griže Adi Smolar koncert 19.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Skrivnostni Orient, večer plesov (Šentjursko poletje) organizator: v primeru slabega vremena bo dogodek v nedeljo, 29. 8.; vstop prost 19.30 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Večer z Boštjanom Videmškom (Šentjursko poletje) pogovorni večer; vstop prost 20.00 Atrij Celjskega sejma Restart tour: Jan Plestenjak koncert 20.00 Slomškov trg Ponikva Večer avtorske glasbe in zimzelenih melodij, Poletje pod orehom nastopata: Eva Hren in Rudolf Gas; vstop prost 20.30 Na strehi Centra Noordung Vitanje Katrinas: Sto lun koncert zimzelenih melodij 20.30 Andraž pod Goro Oljko Družina poje 2021 družinski letni kino na prostem: Babica gre na jug NEDELJA, 29. 8. 14.30 Andraž pod Goro Oljko Družina poje 2021 37. družinsko petje z motom Peli so jih mati moja; vstop prost 18.00 Dvorec Novo Celje V obdobju svetlobe voden ogled po razstavi s kiparko Sabo Skaberne 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Summertime jazz (Šentjursko poletje) koncert udeležencev in mentorjev poletne džez delavnice Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Pocket Edition Epik poletni koncert Poletje v Celju ČETRTEK, 26. 8. 15.30 Tehnopark Celje Tehno robo tečaj (legorobotika) prijave na spletni strani Tehnoparka 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Festival Izrekanja, drug dan festivala Neke noči neke deklice nekje umirajo – koreopoezija Katje Gorečan v produkciji zavoda Moja kreacija Maribor, plesna predstava in koncert skupine Same babe 20.00 Vodni stolp Multimedijski projekt Trium s Tamaro Divjak PETEK, 27. 8. 13.00 Mestna tržnica Celje Okusimo Celje – Urbani piknik 18.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje Pojdi z menoj odprtje fotografske razstave Teje Strajn 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Festival Izrekanja, tretji dan festivala nastop zagrebške pesnice Monike Herceg, poklon Bini Štampe Žmavc: večer njene poezije ob izidu dvojne antologije pri založbi Pivec in koncert džez zasedbe I. gimnazije v Celju 20.30 Vodni stolp Hamo & Tribute 2 Love koncert 20.30 Mestna kavarna Metropol Rockcoustic koncert SOBOTA, 28. 8. 10.00 Na Špici v Celju Praznovanje dneva KS Medlog različne športne dejavnosti, manjša svečanost in ob zaključku dneva koncert dalmatinske klape Šufi t 10.00 Mestna plaža na Savinjskem nabrežju Na plaži pred desetletji: muzej v kovčku razstava na prostem 10.00 in 12.00 Tehnopark Celje Soba pobega gimnazije Lava »escape room« prvošolke Ane 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom javno vodstvo 18.00 Mestno središče Družabni plesni večer plesni večer pod zvezdami Celja s Plesnim klubom Flamenco 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Festival Izrekanja, zaključni večer nastop nominirancev za Veronikino nagrado in zmagovalke natečaja Mala Veronika v sodelovanju s Hišo kulture Celje ter koncert skupine Los Hermanos Muy Simpaticos 20.30 Vodni stolp Poletna popevka tradicionalni koncert slovenske popevke Vocal BK Studia s priznanimi vokalnimi solisti ob spremljavi Jazz Tria 20.30 Mestna kavarna Metropol Kvartet Akord koncert NEDELJA, 29. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 17.00 Drevesna hiša Celje Zvočna kopel zvočna kopel pod krošnjami dreves; v primeru slabega vremena odpade 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Celje, poti žensk vodeni sprehod po mestnih ulicah z zgodbami žensk, ki so pustile svoj odtis v zgodovini Celja; prijave: katja.pur@mnzc.si TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz Četrtek, 26. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Glo- balne novice; 10:05 Osmr- tnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Po- ročila; 13:20 Kulturni moza- ik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 27. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Glo- balne novice; 13:00 Poroči- la; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:00 Disco mania Sobota, 28. avgust 6:20 Milenium (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne no- vice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo- balne novice; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne no- vice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora so- bota Nedelja, 29. avgust 6:20 Železna cesta (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo- plov; 8:00 Začetek progra- ma; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (po- novitev); 12:00 Globalne no- vice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Glo- balne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 30. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetni- kov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novi- ce; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 31. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Po- udarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 1. septembe 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Global- ne novice; 8:30 Regija da- nes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne no- vice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Global- ne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kul- turni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne no- vice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Re- gija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovi- tev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) Št. 34, 26. avgust 2021 NAPOVEDNIK 23 Ostale prireditve ČETRTEK, 26. 8. 9.30 Zbirno mesto: Avtobusna postaja Kozje Sprehod na grad Kozje in v Grusko jamo: Bojte se ga! Sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje M-kot muzej: Poletne počitniške vragolije v muzeju petdnevni raziskovalno- ustvarjalno-zabavni program za otroke od 1. do 5. razreda; prijave v informacijski pisarni 17.00 Velenjski grad Ogled Velenjskega gradu s pasjimi prijatelji voden ogled muzejskih razstav za vodnike psov in njihove pasje prijatelje, ogleda se lahko udeležijo tudi vsi ostali PETEK, 27. 8. 10.00 do 13.00 MC Šmartno ob Paki Delavnica lego robotike za otroke mali ustvarjalci in MC Šmartno ob Paki 18.00 Zbirno mesto: kip Ženska na konju, Mestni trg Slovenske Konjice Sprehod po Slovenskih Konjicah: Konji(ce) spregovorijo Sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni 19.00 Center Noordung Vitanje Opazovanje neba – astronomski vzroki za podnebne spremembe na Zemlji predavatelj: prof. dr. Igor Žiberna SOBOTA, 28. 8. 8.00 Zbirno mesto: Ekomuzej Žalec Pohod po hmeljski poti cilj pri Fontani piva Zeleno zlato, na cilju prikaz obiranja hmelja na star način Etnološkega društva Hmeljarska vas, za glasbo pa bo poskrbel Griški kvintet 8.00 do 12.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 8.00 do 13.00 Občinsko dvorišče Laško Pisani balon cirkuške vragolije, čarovnije, otroška predstava in druge otroške animacije; vstop prost 9.00 Zbirno mesto: Športni park Šmarje pri Jelšah Sprehod v Šmarju pri Jelšah: Pravljično Šmarje Sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, avla Sobotna ustvarjalna delavnica z Manjo Koren Kodele veteprrpimoezrdnroazva, oGtroovkoe roidjo6,. da se kloetraadka lijne, pSraijnajvaem: sa. sTao. so zazngaabmero@viaklces emntojujro.smi; vlastdoop s prostPRODAM deklica.« Majo je kasneje M10BIK.0rSeE0Rn* * * * V * * * *Idenlioextnuzjsdakimi pgikorsaavdnajebiklr.m»nBe ihl rjaen pperosdeFamomt.odTgearlelaffodsnek0lač41deek9l9as9ve-9nb1i0ec.,a ds elp mojKvszeonrijnoiMk iknordober prija STISKALfNoItCoOgrzaafi grraonzdjejep, s1o0v0, lp, rkiojšavme:a eletvpiicone fpoor@otimizupnzaedja-vngjeulaejnasgjeoe.ds,ni lepaovin pesmi, ker sem prepričana, 10v.vr0rne0dinSlaeonončgnleeikdapa,ajprkrloe,dtTa rmna.vaCnzeiankaj inpHo dko sgoovompruloi. nšTečlnaedfaonper0ni4Ve1 i9lia81Rn-o0až76ljeb. .o2l4jš4i0 KOsSpILNoNmaVICeOvilneeTnčanjnjeiaahkeagnKleagwsabaseanknai,ijhbnaoo ldljašrkiis prodSaomd. eTelulejfeonm03–1 z2m76a-g08u6je. 2m443 banVdI.. oPtrroi šnkaa soltiamjapinjajdua nov 10Zm.0an0vodigodi1eg7o.0sa0ps Gorteilnjoeivapid,oopsmkoarsčbnijeeal,ta Lipje prpi Velenjup Dan o.dprtih vrat na Grilovi domačiji brezplačen ogled 18.30 Zbirno mesto: počivališče za avtodome v Šmarju pri FiJellšmah o P Sprehod v Šmarju pri Jelšah: Jelšingradu z Za ljPubeterzonmijo Lovšinom je štiridSepsreetholedti z leevgsenkdeakmair,i ere štiridpersijeatvelentapsepvlestknei sktraarniie re, izdal KjeD pleegteanldbeu: wmwowv. s Pankr- ti, tri dsleSgoeknodeli. cionmk;ar deset sa- 2m0o.3s0toAjtnriijhCaeljbskuemgaov. Oktobra TbRoAKfiTOlmR Zlasetdkoirin, pIsmkrteo, gUsartsoucsre,nUotnbriavoegrzalt,iŠltos cerleo, DvZeuačtkzelarjluinTčioemko pVgiolnlakeostvjbiače, vknusoptii-mldu. oL!e- kutnmik ezinnvmatoamdreinl bnioimsdtao pfiIodlmmaePmorbmensatePrKueipnri om LovšiLno l–loTbriiglaidhako. . N EDE LJA,92 9. 8. . 9n.e00kdZabinrjneo vmzehsto:dknipe ŽEevnrsokape Govonrai okonnjjeug, oMveesmtni utrsgtvarja nju gSlalosvbeennskee iKnontujicdei neglas beneSsplroevheond spkoeSlzogvoendsokvihine KonjPicRahO: DKoAnMji(ce) Od uspporrengoišvkoreigjoa anarhizma VseLEdPeEMmS,pdmreeihrnsoeedmti izphrledlgeeltun dCpaerlmjea iju;šgnojden gaprosdtpaormlijeoatdvjoeab,nroaovszspdarlžemetvnaoinsotvrdarujnažii nsjka in hdišoe.KmCDeonlanegpseotnrddaoecg:oijvwonwruaw. T.Keleofonng(r0e3 snei mo.d leetngraenpudo e.vocgoomLvoj;ursubp. rleejaheonodini (sdo 548-b5r4e2z4pg, l0a3č1n i585-889. 237 H1p0IrŠ.Ov00eznZzsebmtirvlnjaišočelmemte, asdtro2v:a0rn0ic0o ivn gAomspo stedarrdsVkaiemmčnouabmjeiknetnomsdk, oinoabdljeaepkni tlaoškancjijiih dnLiembPKerraegvmuo, rebjlerižainaL gorvadšuininaTesrpm rDeo brna1, 3en. eGrgueztsakajeizvkapzonhicoa dje izdelana mpjraodPmalmae.nTienlnesfkaoosn td0o3rp1u š8tv4v9om- 7P5ar0ej.v2on4rj7e sloveinnsKkuihltumrneosdtirhuš–tvso Pankr drpruogdPairmep.vroTsertljeaf;nopn do(h0ao3l,)d N5b4oa8j-v1 u86s5tapv s ljuldbvseazkenmsvkrempeensumi, ki s 1r0e.p0e0vdaola17s.0e0mKjaivhčnkioktovma ajhn vojo sdpormeamčiljaje, vZavlnodonsjekpurpi in n tistiŠhošatvantojurjev, ki je v vsak jega sDracna.oOdpbretnihevmrajtevbil tud . VeseKlavsčenmikovdiad soemmačisjisvoj novnobroezbpuladčielna oteglleedgendarn 1b0o.0d0odtou1d8i.0m0 nVoisgtae, pVoilsal Čuišra-lc takočavrsai Vsekleunpjeaj ohranjam ovensSklainhoamvtoorjrejeuvs.t«varja ajo szprgeumsalrjjai –skoubjpeimna Powe adjobshporebomtnjiacies upnda lowel oŠEdNoTVbIDuesptpvriaerGsjramolbnieilcnsaeomi n,s onoogdvleoedlnoavsealjl biHliašoP,vliektsnitnikue1d9v8ilu5e,; L1v2es7tnompd² septaronoos&tvaCnjsok 1o5d.p0uo0vkrdšcionije1s, 9ko.b0an0oeGvkljreianpdoa,P zoteedmlslerjeivšdčieaz8ij3 otmo²:, GMverlaaikjrskvkroti, žDpirviemlžebarnevolotu Odi czae meal o voeč:jos rderaduržnijneov, eštš.keen eigregreot,s kvei ticezkšekapzi neic 2014b-o6j1i-,1 g0o0s-8t, dpnroedvamChzaa l1l2e 2.00 EUR.STaellleefon 041 560-539. 239 17.00 Pišek bar Lopata pri Celju Hokus pokus cirkus S družinski šov in Sam J Sebastian; vstop prost 17.30 ZbirnoOmDeDstAo:MAvtobusna postaja Kozje DVOSOBSNpOreshtaondovnanajegr7a0d mK²ozvjeŠkof DVOSOBinNOv sGtarnuosvaknojej,a7m0om: B, ovjtekof vasi,sepogpao!lnoma obnovljeno, odda ali pSrpordeahmo.d iTezl elfeogne n0d41am6i8;5 -55 prijave na spletni stran2i 46 KD legende: www. DVOSOBdNleOg, edneldnoe .ocpormem;l jsepnroeshtaondoivsaonj v Celbjure(zNpolvaačvnais) oddam ali prodam nT OR EK, -31.48 . 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu OPREMLkJuENltOursetanVoevlaennjejez balkonom, 72 m², vTopriktliočjvue, ziagrdaveriojsee:bPi aikli imnanjšo družpinooritnresotbo z lastnim vhodom, za eno vo sperbiomoedrduasmla. bTelgefao nv r0e4m1 e6n5a0 odpade; vstop prost SREDA, 1. 9. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Razs ta v e PoVkrajminuskni amsutozpejaCjoeljPee–roStLaroa- gšrionfi, jPaa: nDkr.rtJiu, rBoigH FraošotveMc,apmrvai, DsVlEovbenjis kki ižupan Celja, Andton DPVeE rbkroej,i sklooziv, eennsakzi msliekoamr ,vprsolduažm- baThelecfeosna0r3s1ke5g6a1-1d5v5o.ra (do ko2n4c1a4 DaVvEgtuelsictia)breji 5 mesecev vajeni paše Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji pdrvodoarmec. :TeKleafjopno0č3n1e6t0u4k-6a5j 9s.a2m4u3-3 rEaLIjC?OVlzimhuozdinn, o6a7z0ijksgk, i kprarveodmza eztai kvo zbailri knadhalPjnojokreajjoininskpeolgoavicmo purzašeijča Celje (do 3. 10.), Od groba do grporbodaa. m. Telefon 070 667-374. 2437 PORAtrŠoIČšEk, iomd u13z0ejdHo e2r0m0 akngo, vprbordlaomgo: . noTevlaefonbč0a4s1n7a0r8a-9z7s8tav0a3:1 H5e6r9m-28a7- nov bonton; do konca leta 22042241 Fotoatelje in galerija Pelikan: POUJbSrEa, z3i5; dkog kino pneckainlšektea r2a0ce21prodam FoTteolehfoišn a03P1e4li6k4a-6n5:5.Pristneži2; 4d4o6 PsOeNpI tkeombilborast2ar0o291 let in žrebca starega Muzoej inoo, svteajršoe zegtoindorveincae, sCtaerlejgea – tsrpi letanain rpaozls, tcaevna: zBa iotibaže5n5s0kEaUvR, čapsruodkaomr.oTnelee;fodno0n31ad4a6l4jn-6j5e5g.a2446 PGRAaŠlIeČrEijoad 5s0oddoob2n00e kgummeožtnnoostutdi Celje: , razstava V post,ajanju av- topriocloeviMcaa, jperoHdaomdo. Cšečneak;pododo1g2o.vo9r.u PLriiTkselomevfononji e(s0na3il) op5n7r7oC4f-e0l9sj7oe.:rjmi bedlun2ea4rso4a-7 GDdVlnAeabniskkcMaupsaiimtnlesonkctaklrca(zSsteetžaxkvaaPpAiost 2tSo0o0lmsk)eg GPloeinnt MWeatAloll cHkav(,eSTeox DPainscteo;lsd)o,, B2i9rp.sro8ad. aBmr.oTtehleeforns,04Š1p7a2n5s-0k5i5b. oŠr8c2i KnCRAeDVlOjas, rksjtaroLkdouvvelštleuitniri,nnMipcoal,:t perjRodLaazomsv.tšaCievnnaa, slipkoadrsokgoihvoirnu fToetloefgornaf0s4k1ih54d7el7639. exp-temgpora . Pomlad celoletne . likovne kolonije Štirje letni čŠa8si1 2EL0I2CO1;sidmoen3t1a.lk8o., težko 550 kg, za 970 GaEUleRrinjateRliacočkliam:ufzointo, gteržakfosk2a2 r0akzg- stparvoadaAmnzea S5t7r0ažEUe RŽTiveliefuožni 0tk3i1; 4d6o1 29p.ro8d.am za 570 EUR. Telefon 031 461 Ga15le8r. ija Volk Celje: slika2rs4k5a4 BrIKaCzAs,tastvaara X2XmIeIIs.ecpao, člbetiniteslilčikoa, rsstakrio ex1-0tedmnipočbrep2ro0d2a1mi.nTe3l.efdoenl 0c3e1lo8l4e0- tne liko, vn,e kolonije Štirje letni ča2s8i;2.do 31. 8. 2406 PSRtAaŠnIČeE,totevžake uodlic20a dCo e8l0jek:g, Pdroimhaoč-e dnvzorsetje– pzrovdizauma. lTneloefionnte0r4p1 r7e9t7a-c0i5jo2 v javnem prostoru se predstavlja umetnik Franc Purg; do 31. 82.461 NCEMelŠjKsOkiovmčarlkaod, isntasrko itricmenesteecre,: rroadzo-v stnaivšakihEvstraorpšesvk, aprvoadsam– .pTreolejefoknt, 0k3i1 zd6r4u6ž2u7j3e, do 27. 8. 2462 Muzej L.aško: razstava Pivo v DkVoAzbairkccua ; sdimoe3n0ta.lc9a prodam. Telefon Ra0z41st9a1v0i-š4č6e6.Kulturnega ce2n4tr6a8 Laško: Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim; do nadaljnjega Dvorec Novo Celje: V odboju svetlobe, dela slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja/performerja Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe Skabrerone, fotoagrafa Gomrazda Veil- harja in slikarke/grafi čarke Moj- ce Zlokarnik; do 3. 10. pDvorec Novo Celje, avla: Figura v Splookvraejniniij,araimzstaavtaaloebnztakpljruičlj- ku 5. likovne kolonije Zeleno zrleatoe;kdloih29l.e8ti.h pokazatelj, Deonmci.kZulatumrenVoeglengjela: sfobteongriakfe- sakaproatzisdtaovauPsopdeohbae. Doma kul- tuTreo; dpo loekttjoebrsae, rvazssktalavadbDiomV koulptuoreodVedlaenjijeu1s9p6e0š–n20o20n;addoa olkatsobberane ritme so tako posk gMlaessbtneanekrnitjmižneicsao tVaekloenpjeos–k soatraocškPi aoldmdae,leKkl: aSrkao Jčiamzbsecm, , stečem tja, šport v vrtcu je doma, otroci Vrtca Velenje so upodabljali svoj najljubši šport TiEnLICgOibsaimlneentalkoti, vbnreojsotiv, dvevketaetmermihe nasjercauj,epsrodaemlu. jTeejloef;odno0 3710. 484.5-858 Mestna knjižnica Velenj2e46–7 TmELIlČaKdOinlssklima stoežbkao: 2R4a0zksgtainvaprdaišjiača- kELoIv KGOimls nlimaz, itjeežkVoel2e4n0jekg– ilnikporavšničaa smteežrk,e igzad1e7l0kik,gn, parsotdaalimv. Tčealesfuonp0o3-1 uk5a59n-8a2d0a. ljavo; do 31. 8. 2466 BPRoEJdOhold Pesje: Klokpališdča v TŠallfe- BšRkEiJOdotelliincoi; sdimoe 3n1ta.lk8o. prodam. Telefon Ga0l7e0r2ij5a9-n17a0.prostem pri P2o4š7ti5 Velenje: razstava 40 let Mestne četrti Velenje – levi breg vzhod; do septembra Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotograf- ska razstava fotografij Velenjske- ga gradu; do septembra Stalne razstave PPeotkerrajMinslakki amruzBejo CrueltjeM– eShtal-e irna ŽgraorfiejaP:aKkultRuernžoiszegrosdkoovindseklao razstava, Od g. otike do historiciz- me aopproavkiolrJaaknihi (Spervilearg.ojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz- dravstvena zbirka Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Galerija Zgornji trg Šentjur: Vojna za samostojno Slovenijo – 1991 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Zgornji trg Šentjur: Muzej za- kladi Rifnika – najdbe iz arheo- loškega najdišča Rifnik (od ka- mene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko t v Vč m ttaeellneeinvlaitzapijposkrmei mešmoovbr,eejmne okboiSlralaokv- glasbeno pot. Za vroče QešLe (kA, nNeijkian ZRoorkjaPni,leLtiičn)a, 60O0 CnEaNjdAb): 6in/ S1p0ominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice BPRrEiJOžetelleiczonsiišmkeintpaolksotainjiteŠliecontpjausrm: Mulimzeujzijnu, žtnežekožeplreibzlnižincoe 500 kg, ob Napavšrnhi uprRodiafnmi.kTael:efpoann0o3j1sk8a32r-a3z6-1 stava na prostem Rifnik in nje2g4o7- vi zakladi in igrica Lov na zaklad PCReArŠkIČeEv, osdv.3L0 edoop2o5ld0 ak,gLion kizalopčerni Žusvsimnjeu, :dMomuazčeajshkraanza binirdkoastGavla,ž pur-o te dnaamob. ZmbioračmjuotŽuudis nmaraočila za koline Planina pri Sevnici 37: Etnolo- škTaelzebfoinrk0a31Šm31i1d-4, 7K6o. zjansko žari Muzej na Velenjskem gradu: Mastodont, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara tr- govina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbir- ka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce- sarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni štadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba RuSdiacr Vaerleinoje 2: Vojna br HoDteal yPakoafVtelheneje S: 2o0 lldetapdo- sloMvneoh-ikšoknifkeraerntčenliezga čnhejootetlra Pakai Z b i kiil mSpeojmi. iZnsakibcoejntperro1t9i9k1 rViemleinnjae:l nSopopmoivneskžieceznAtelre1ja99n1dproremds,tak-i kvlojasŠta…lešPko mineZmgobrnjoo: Stauvdinij vskno idgorlaintao vBpernoicceisoihDoesal mTosrvoajiannjJa RS Poslovni center Megatel Vele- nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Za- puščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje – osrednje raNzstaavoiščbe:aPlrivaCbhereilas, irlaz(sOta- vaEizdzwbairrkde pinrviFhlboerreilnzcbeirantealjao tiendknueltuTrnoidka Mnajurjnanoa lMjuabrienzšekan PSodaaotkierzsaenaRpoovendanink j.e Kzbrjaela: TFeailPmodpepčaon Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Št. 34, 26. avgust 2021 Št. 34/ Leto 76 / Celje, 26. avgust 2021 Brez zavor na savinjskem Rock Otočcu str. 41 Mateja Mikša že 18 let dela v Bruslju str. 28-29 Otroške spomine ujel v knjigo str. 30-31 Nika Kumer med jahalno elito str. 33 26 INTERVJU Št. 34, 26. avgust 2021 Nekdanja atletinja Brigita Langerholc Žager o pritisku olimpijskih iger in darovih, ki jih odkrijemo v času sprememb »Najlažje je jokati v svojem območju udobja« Brigite Langerholc Žager se spominjamo kot vrhunske atletinje, ki je na olim- pijskih igrah v Sydneyju leta 2000 osvojila četrto mesto v teku na 800 metrov. Leta 2007 je bila na svetovnem prvenstvu peta. Je mama treh hčera. Po izobrazbi je diplomirana ekonomistka, študij je končala na Univerzi Južne Kalifornije v ZDA, in magistra menedžmenta neprofi tnih organizacij na fakulteti za družbene vede. Je raziskovalka potencialov, ki jih vsi skrivamo znotraj sebe. BARBARA GRADIČ OSET Že kot otrok je imela hudo obliko astme in alergije ter je bila več dni v bolnišnici kot doma. »Če sem želela najprej samo normalno dihati, se gibati, kasneje pa tudi tekmovati v vrhunskem športu, sem morala najti drugačne tehnike in zdravila, kot mi jih je ponuja- la klasična, zahodna medicina. Da sem zdržala vse napore, ki jih je prinesla 18 let trajajoča kariera vrhunskega športa, sem prakticirala tehnike dihanja, umirjanja, vizu- alizacije in jogo.« Čas depresije jo je vrnil k naravi in vadbi. Ponovno je obudila znanje naravnega zdravljenja in se še dodatno izobra- zila. »Sem večna optimistka, ki v vsem in v vsa- kem vidim le dobro.« Ste kot športnica olimpijka tudi letos redno spremlja- li olimpij- ske igre? Zelo slabo sem spremljala olimpijske igre, saj bolj malo gledam televizijo in ne berem splošnih medijev. Spremljala sem košarko. Naša mlada košarkarska ekipa je bila neverje- tna. Verjela sem, da bodo fantje prvi. Kakšna energija je bila med njimi. Ne vem, kje se je zalomilo, da so se moje napovedi porušile. Spremljala sem tudi Janjo Garnbret. Njeno posebnost sem začutila že predlani na tekmi v Kranju, kjer sem videla, da je izvenserijska. Moj mož pozna njenega trenerja, ki je potrdil moje opažanje, da je res neverjetna. Zanjo se mi je zdelo, da ima medaljo že v žepu. Spre- mljala sem tudi kolesarje. Ostale pa res »Staroverci so imeli rituale, povezane z naravo. Pozabili smo na ta znanja. Včasih so vse pomembne informacije pridobili s pomočjo sonca, lune, narave …« bolj slabo. Moram še enkrat po- hvaliti uvrstitev slovenskih ko- šarkarjev na olimpijske igre, ker to je neverjetno. Slovenci smo prepogosto kritični. To ni le četrto mesto, to je ve- lik dosežek in vem, kako se človek počuti eno stopnič- ko pod medaljo. Tudi mene marsikdo vpraša, ali sem bila razočarana, ko sem na olim- pijskih igrah osvojila četrto mesto, in vedno povem, da nikoli. Prepričana sem, da tudi košarkarji niso. Zelo močan je bil vseslo- venski pritisk na Janjo Gar- nbret, da ima medaljo že v žepu. Zakaj je to tako samo po sebi umevno? Govorim iz izkušenj. Ko srečaš nekoga tako suverenega na svojem »Vem, da smo Slovenci izredno ljubeč narod. Vsakega sprejmemo medse, a do svojega soseda ali bližnjega smo pogosto najbolj strupeni.« področju, veš, da je izvenserijski. Ne znam razložiti, ampak vidiš po načinu gibanja in samostojnosti. Po njenem gibanju sem vede- la, da je drugačna od drugih. Kako ste vi premagovali vse pritiske, ki so prišli poleg tekmovanj? Treba se je naučiti, kako jih obvladovati. Olimpijske igre so še toliko bolj posebno tekmovanje in zase lahko rečem, da sem kar osivela, ko sem končala kariero. Toliko je bilo stresa. Na olimpijske igre ne gremo takoj, am- pak se počasi pripravljamo nanje. Počasi se učimo. Je pa stokrat večji stres kot državna tekma. Veliko je pričakovanj okolice, ljudi, ki sledijo športnikom. Zdaj je športnikom še toliko težje, ker je pritisk spletnih omrežij res močnejši, kot je to bilo v mojem času. Ali se karkoli spremeni po prihodu z olimpijskih iger? Zelo se spremeni. Bolj zaupaš vase, spreme- ni se tudi način pridobivanja sponzorjev. Ko so rezultati, je tudi denar. Prej je zelo težko. Kaj pa razni črni scenariji? Ste tudi vi sre- čali ljudi, ki so želeli imeti koristi od vas? Tega je veliko, a v našem športu malo manj. Sem slišala, da je tega veliko več pri ekipnih športih, recimo pri smučarskih skokih, saj so tam pritiski zvez in ekipe. Pri atletiki je drugače, saj si sam in prvi član ekipe je vedno trener. Nato ekipo sam dograjuješ. Ko imaš rezultate, se vedno prilepijo funkcionarji, ki obljubljajo vse mogoče. Obljubljajo zaposlitev po karieri, ne vem kaj vse, a kasneje žal na te obljube pozabijo. Tega ne govorim le iz lastnih izkušenj. Včasih se je treba tudi na podlagi slabih izkušenj naučiti, kako izbrati prave ljudi. Kaj se spremni po končani karieri? Na- stane praznina, luknja? Kaj ste naredil s časom, ki je bil prej namenjen treningom in tekmam? Nastane praznina. Zadnjič sem brala zapis športnice, ki je opisovala, kako se je počutila prazno po karieri. Tudi jaz sem se počutila podobno. Podrla sem eno identiteto in mo- rala sem nastaviti novo. Nisem vedela, kaj sem. Čeprav sem prej vse načrtovala, kaj bom delala, se je potem marsikaj spremenilo. Kot izobražena sem mislila, da se bom zaposlila Št. 34, 26. avgust 2021 INTERVJU 27 v športni organizaciji, a so mi bile poti zaprte. Danes sem vesela, da je bilo tako, a takrat nisem bila. Pogosto se naši načrti podrejo. Imela sem obdobje depresije. To sem si priklicala, ker drugače ne bi mogla s svojim načinom delovanja živeti v tem svetu. Špor- tniki smo namreč čisti egoisti in ženske zelo preklopimo na moško raven. Več imamo mo- ške energije in načina moškega delovanja. Ugotovila sem, da moram ženski in moški pol v svojem telesu spet malo nastaviti. Precej bolje sem se počutila, ko je o podobnem po- čutju pisala tudi Tina Maze. Torej nisem bila več edina, ki je tako čutila. A prej tega nihče ne opiše. Če ne bi imela otrok, bi mogoče bilo lažje, a v družini sem morala delovati kot mama. Zdaj vidim, da je bilo dobro, da sem si priklicala depresijo, ker sem vse staro podrla in zgradila novo. Obdobje spopadanja z depresijo ni sledilo takoj po karieri? Ne, to je bilo leto in pol kasneje. Bila je kombinacija depresije po karieri, poporodne in brezposelne depresije. Pol leta je bilo res zelo hudo, nato sem potrebovala še leto in pol, da sem prišla iz tega stanja. Pomagala sem si sama, kar je redkost. Vedela sem, da me drugače lahko odpeljejo v Begunje v psihi- atrično bolnišnico, in tega si res nisem želela. Vem tudi, da so antidepresivi včasih edina možnost. Poporodno depresijo sem dobila, ker sem v 13 mesecih imela dva poroda. To me je hormonsko popolnoma sesulo. Četudi sem mislila, da sem si s športom ojačala telo, se to ne more primerjati s porodom. Hormon- sko je bilo popolnoma drugače. Vrglo me je iz ustaljenih smernic delovanja. Ko nisem dobila zaposlitve, je bila to samo še češnja na torti vsega slabega. Zavrnila me je atletska zveza, v Olimpijskem komiteju Slovenije sem dobila zaposlitev samo za osem mesecev. Vsa vrata sem imela zaprta in doma dva dojenčka. Ni bilo lahko. Konec športne kariere verjetno lahko pri- merjamo z odhodom v pokoj? »Žrtvovala sem se za otroke. Nisem si dopustila, da bi imela kakšno pomoč. Ponovila sem vzorec iz športa, da ne potrebujem nikogar, da bom vse zmogla sama.« Zagotovo. Za ženske pravijo, da imamo tri življenjske mejnike. Menstruacijo, porod in menopavzo, ki sovpada s koncem kariere. Četudi se na to nekako pripravimo, se vse- eno ne dovolj. Kdaj ste vzeli depresijo kot priložnost in ne kot konec sveta? Dolgo nisem vedela, da sem v depresiji. Morala sem pobrskati po internetu o simpto- mih, da sem vedela. A najprej sem si morala priznati. Najtežje je bilo ugotoviti, kaj se z mano dogaja. Komu je najtežje priznati? Sebi ali oko- lici? Najtežje sem priznala sebi, da sem depre- sivna. Vedno sem bila pozitiven človek in okolica je težko razumela, kaj se dogaja z mano. Kako, da ne moreš iz postelje, kako ti je lahko vse brez veze? A tudi, ko sem dobila diagnozo, nisem vedela, kaj naj naredim z njo. Ni takojšnje rešitve. Začela sem ponovno delati stvari, ki sem jih opustila. Hodila sem spet v naravo, preselila sem se v naravo in se obdala z ljudmi, ki so me navdihovali. Neko obdobje jih nisem imela. Že v času športa ste se veliko ukvarjali z meditacijo, jogo in s podobnimi sprosti- tvenimi tehnikami. Vam to ni pomagalo pri zdravljenju depresije? Težava je, da sem tudi na to pozabila v času nosečnosti in kasneje po porodu. Slabo sem skrbela zase. Nisem si vzela pol ure na dan zase, ker so bili moje edino vodilo otroci. Po- zabila sem nase, ker sem mislila, da je ma- terinstvo to, da izključno skrbim za otroke. Žrtvovala sem se za otroke. Nisem si dopusti- la, da bi imela kakšno pomoč. Ponovila sem vzorec iz športa, da ne potrebujem nikogar, da bom vse zmogla sama. V času koronovirusa je številne mučila preživetvena stiska. Kako je bilo z vami? Zahvaljujem se za karanteno in koronavi- rusno obdobje. Kot bi prišlo darilo zame. A ne samo da nisem imela preživetvenih stisk, dobila sem podarjen čas, da sem razrešila stvari, ki jih nisem med depresijo. Počistila sem veliko družinskih zadev, počistila sem določene vzorce svojih prednikov. Srednja hči nam je pokazala, kako ji šolski sistem ne odgovarja, zato se bosta zdaj dve dekleti šolali od doma, tretja bo v Montessori zavo- du. Do »korone« sploh nisem vedela, da je to mogoče v Sloveniji. Pokazala se je rigidnost določenih sistemov, a ne samo šolskih. To je bila priložnost, da smo ugotovili, kaj nam odgovarja. Stare vzorce smo lahko podrli in bilo je veliko možnosti za spremembo. Če so ljudje ugotovili, da jim službe ne odgovarjajo, so mogoče poiskali nove priložnosti. Najlaž- je je samo stokati, da je hudo, in ničesar ne narediti drugače. Spominjam se, kako je bilo težko, ko sem bila brez dohodkov. To je bilo leta 2013, ko sem končala službo v vojski. Odprla sem svoj s. p. Prihranki, ki sva jih imela z možem, so bili porabljeni. Ponovno sva začela iz nič. Ne vem, zakaj ljudje toliko tožijo. Vsak ima vsaj dve stvari, ki ju obvlada, in v kriznih situaci- jah ju mora začeti razvijati. Četudi sem imela v določenem obdobju neomejeno denarja, je v nekem odboju vse izginilo. Ljudje so mi rekli, da mi je bilo lažje, ker sem bila znana osebnost. A v slovenskem okolju osem let ni- sem obstajala, kot da me nikoli ni bilo. Trkala sem od vrat do vrat in ponujala svoje storitve. Ljudje so pozabili, da sem bila uspešna atle- tinja. To me ni motilo. Ljudje imajo najraje svoje območje ugodja in najlažje je jokati ter se smiliti samemu sebi. Vsaka sprememba je dobro obdobje za osebno zorenje. Zakaj nas je strah sprememb? Naši možgani so navajeni na določene stvari in ko se pojavi sprememba, se upirajo. Nekaj, kar želimo, da postane naša navada, je pogosto najprej nekaj najbolj groznega. Po 90 dneh že lahko rečemo, da nam je postalo prijetno. Meni je bilo muka, ko sem pomislila, da bom morala imeti predavanja na spletu. A vedela sem, da bo finančna polomija, če se tega ne bom naučila, ker ne bom mogla delati. Človek se mora prilagajati. Vedeti moramo, da tega obdobja še ni konec, da je le začetek vseh sprememb. Morali bomo biti kot kameleoni in tisti, ki bodo najbolj prilagodljivi, bodo lahko krmarili čez vse te čeri. Kljub vsesplošnim črnim napovedim po- gosto napovedujete dobro prihodnost. Vedno verjamem, da je vse za nekaj dobro in da je prihodnost lepa. Verjamem, da bo bolje, ker bomo več časa posvečali odnosom, za kar predolgo nismo nič storili. Ker so nas kapitalistični sistemi tako zapeljali. Vem, da »Mene marsikdo vpraša, ali sem bila razočarana, ko sem na olimpijskih igrah osvojila četrto mesto, in vedno povem, da nikoli. Prepričana sem, da tudi košarkarji niso.« letos nekateri zelo trpijo. Čutim jih. Ker sem leta 2011 in 2012 sama trpela. Nisem razu- mela same sebe in nisem mogla pobegniti. A treba je začeti reševati naše temne lise. Ko bomo uredili notranjost, bo temu sledila zu- nanjost. To je dokazano. A v kapitalističnem svetu želimo rešitve tukaj in zdaj. Naučeni smo, da ko pojemo tableto, je hitro vse rožnato. V času depresije bi bilo zame najlažje, da bi jedla antidepresive, šla za nekaj mesecev v bolnišnico, otroke bi doma čuval mož. Vem, da nekateri potrebujejo tablete, a zame bi bila to res zadnja možnost, ko bi vse druge izhode že porabila. Imam izkušnjo s svojo mamo, ki se je zdravila v Begunjah, in videla sem, kakšna je bila v tistem času. Kako so terapevti sprejeti v vrhunskem športu? V tujini imajo najuspešnejši po- slovneži strokovnjake, ki jim pomagajo pri energetskem zdravljenju. Znano je, da je bil Marjan Ogorevc trener in kasneje biotera- pevt Primoža Kozmusa in zlata medalja iz Pekinga je bila po besedah Kozmusa po- sledica celovitega pristopa. Kako je to zdaj v športu? V Olimpijskem komiteju Slovenije se trudi- jo, da imajo športniki različne strokovnjake, ki jim pomagajo pri premagovanju težav, po- vezanih s stresom in psiho. Veliko je progra- mov, ki pomagajo lajšati stres. Športnice, ki smo imele težave, smo namreč toliko časa opozarjale na ta problem, da se je nekaj pre- maknilo. Na NIJZ bom ambasadorka za du- ševne bolezni, saj je to še vedno tabu tema. Treba bo preseči desetletja, da bomo odkrito govorili o duševnih stiskah. Moškim bo za- gotovo še težje. V Sloveniji smo specifični, saj so tradicio- nalne vrednote tako zakoreninjen v nas, da mora biti zelo hudo, da priznamo problem. 8. avgusta ste številni terapevti meditirali za srčno Slovenijo, za transformacijo ko- lektivne zavesti, za opuščanje preteklosti. Lahko presežemo zakoreninjene okvirje? Slovenski narod je zelo ranjen in te rane so zelo globoke. To vem. Četudi sem že marsikaj naredila na sebi, imam v maternici shranjene bolečine prednic. Vsi spomini naših prednic so shranjeni v maternici. Avgusta smo meditirali in čistili vse boleči- ne prednikov. Smo pionirji na tem področju in vem, da nas okolica pogosto čudno gleda. Primer: moj mož dolga leta ni verjel v to, kar delam. Zdaj je imel šestmesečno izkušnjo z negovanjem bolnega očeta. Začel je verjeti, da zdravljenje na daljavo deluje. Sama sem to počela že v ZDA pri štiriindvajsetih letih. Ko sem prvič poskusila, sem videla, kako se mi je vse hitreje celilo. Za polovico sem skraj- šala čas celjenja. Tudi moj kiropraktik tega ni mogel verjeti. Tako sem na daljavo zdravila svojega tasta, da je lažje odšel na drugi svet. Ljudje še vedno ne verjamejo v to, ker tega niso izkusili in se o tem v družbi ne govori. Naši predniki so bili precej bolj povezani z naravo, precej lažje so se soočali s smr- tjo in odhajanjem. Bo treba nazaj k svoji prvobitnosti? To je edina rešitev. Staroverci so imeli ri- tuale, povezane z naravo. Pozabili smo na ta znanja. Včasih so vse pomembne informacije pridobili s pomočjo sonca, lune, narave … Ka- pitalizem je močan, a morali se bomo spreme- niti, ker drugače ne bomo preživeli. Pogosto opozarjate, da bi morali v naravo in tišino. Tišina je nekaj svetega, v njej se človeku obudi intuicija. Na vsaki terapiji, kjer sem bila, so nas naj- prej vprašali, ali smo dovolj v tišini. Poskušam si utrgati prost trenutek, da skočim v gozd. Hoja, tek, joga in narava so me zdravili in vodili do spoznanj, ki so vplivala na to, kar počnem zdaj. Rada plavam v hladnih rekah, ker opažam, da nas hladne in čiste reke čisti- jo. Ne morem povedati, kako sem po ledeni ohladitvi »resetirana«. Redno tudi meditiram, ker v teh časih, v katerih so edina stalnica spremembe, na katere nimamo vedno vpliva, je treba vsak dan skrbeti za svoj notranji mir. Pater Karel Gržan je v enem od intervju- jev izjavil, da Slovenci ne samo da znamo nesmrtno ljubiti, ampak znamo tudi ne- smrtno sovražiti. Ste imeli te izkušnje? Za nesmrtno ljubezen bi se strinjala. Glede sovraštva ne vem, poznam v športu slovensko ljubosumje. Zelo je zakoreninjeno. Mogoče izhaja to sovraštvo iz tega, da nimamo svoje zemlje v izobilju? Kajti številni Slovenci bi se za centimeter zemlje skregali do konca življenja. Tega ne poznam nikjer drugje po svetu. Gene- racije zanamcev bodo morale malo to predelati. Vem, da smo Slovenci izredno ljubeč narod. Vsakega sprejmemo medse, a do svojega soseda ali bližnjega smo pogosto najbolj strupeni. Foto: Andraž Purg – GrupA 28 V TUJINI Št. 34, 26. avgust 2021 Celjanka Mateja Mikša dela v Bruslju že 18 let Za uspeh sta pomembna pridnost in znanje jezikov »V politiko si ne želim, raje spremljam dogajanje in zakulisje. Pri tem sem bila že razočarana kot tudi pozitivno presenečena nad dosežki na določenih področjih.« Tako kot vsako poletje so bili nedavni dopustniški dnevi Mateje Mikša čas za počitek in odklop od napornega delovnega ritma, ki ji že 18 let kroji življenje v tujini. Privoščila si je nekaj dni uživanja v prekmurskih termah, kjer jo okolje spominja na njej ljubo Alzacijo, kamor hodi vsak mesec službeno, ko so v Strasbourgu plenarna za- sedanja Evropskega parlamenta. Sicer pa je njeno življenjsko okolje Bruselj, kjer dela za delovno skupino Evropske ljudske stranke, naj- večjo politično skupino Evropskega parlamenta. Ko pogovor nanese na strokovne izraze pri njenem delu, ima Mateja kar malo težav, saj se večino dni v letu pogovarja v angleščini in francoščini. Na srečo se ji doma ni treba ukvarjati s temi temami in čas v rojstnem Celju je namenjen druženju s starši ter srečanjem s prijatelji in sorodniki. In opravilom, za katere sicer v Belgiji ni priložnosti. TATJANA CVIRN »Pomagala sem v domačem vino- gradu in pri prenovi hiške ob njem. Uživala sem pri zalivanju vrta in po- biranju pridelkov. Fizično delo mi ustreza, saj je čisto drugačno od tiste- ga v službi,« pripoveduje simpatična sogovornica, ki se poleti domov vselej pripelje z avtom, da lahko nato naloži številne dobrote z domačega vrta in se oskrbi s slovensko zalogo hrane. V daljnem Bruslju, kamor sta jo leta 2003 odpeljali vedoželjnost in želja po novih izkušnjah, je namreč težko dobiti zelenjavo, pridelano na toplem soncu in z okusom po domačem. Ko se s polnim prtljažnikom dobrot vrne v Belgijo, razveseli tamkajšnje prijatelje z okusno večerjo in z ne čisto običaj- nimi darili: s česnom in čebulo. »Dvakrat sem bila v bližini terorističnih napadov. Enkrat v Bruslju, kjer se je to zgodilo blizu kraja, kjer delam. V Strasbourgu smo, ironično, prav na večer napada usklajevali vse potrebno za sprejem poročila o terorizmu …« Želja po adrenalinu Po diplomi iz fi lozofije je delala v srednješolskih knjižnicah v Celju, a njen nemirni duh si očitno ni znal predstavljati, da bi to počela dese- tletja. Slovenija je leta 2004 vstopila v EU in že leto prej so v Evropskem parlamentu začeli zaposlovati ljudi iz takratnih desetih novih držav čla- nic. Najprej je Mateja dobila službo za leto dni in tako kot se je zgodilo mnogim, ki so prišli v novo razgiba- no okolje številnih priložnosti, se je to leto raztegnilo v nedoločen čas. »Delo je zelo zanimivo, toliko se do- gaja in človeka vse to potegne vase. Želela sem tudi sama nekaj prispe- vati k vsemu skupaj. Res pa je, da to ni delo za vsakogar. Od desetih zaposlenih na začetku nas je danes ostalo šest. Ni nam bilo lahko, vr- ženi smo bili v vodo in morali smo plavati. Mogoče je bilo prisotnega tudi nekaj dokazovanja sebi in dru- gim, da zmorem in da Slovenci ne obupamo kar takoj,« se spominja začetkov sogovornica, ki pravi, da moraš biti priden in če se potrudiš, dobiš nove priložnosti. Po izteku prvega leta se je prijavila na razpis za novo službo. Že takrat ni bilo enostavno rešiti vseh preizku- sov za sprejem, zdaj je še precej tež- je, saj je konkurenca ogromna, mest pa malo, pravi Mateja. In v kolikšni meri so pri tem pomembne zveze in poznanstva? »Če si uspešen na teh preizkusih, ni nujno, da službo res dobiš, pomembna so priporočila in izkušnje s prejšnjih delovnih mest.« Spremembe so njena stalnica V minulih letih je zamenjala kar nekaj delovnih mest in dodobra spoznala delovanje parlamenta. Zato ve veliko stvari, pozna različna področja in lahko nudi strokovno pomoč novim poslancem, ko pride- jo v Bruselj. Sicer pa je v evropskih ustanovah zaželeno, da ljudje ne ostanejo vse življenje na enem de- lovnem mestu, ampak da zamenjajo službo vsakih nekaj let. To Mateja očitno upošteva. Na začetku je bila zaposlena v Evropski ljudski stranki (ELS), ka- mor se je nazadnje vrnila. Delala je na področju verskega dialoga, ka- sneje je bila pomočnica generalnega sekretarja ELS, se v parlamentar- nem odboru ukvarjala s področjem kulture in izobraževanja, kjer ugo- tavlja, da je bilo veliko narejenega za izboljšanje izobraževanja mla- dih, zlasti na področju programov Erasmus. Od tam je šla v prevajalski oddelek v okviru Sveta Evrope, kjer ni ostala dolgo, saj se ji je delo zdelo preveč umirjeno. Po letu se je vrnila bilo mesto bolj deževno in temačno. Zdaj so se tudi tam oblikovali štirje letni časi.« »Sprašujem se, ali sem že tako dolgo v Bruslju, da opažam podnebne spremembe, ali se te res tako hitro dogajajo. Nekoč ni bilo velikih razlik v letnih časih, ves čas je v parlament v službo podpredsedni- kov Evropskega parlamenta in kve- storjev, kjer je ostala pet let. »Delo je bilo zelo zanimivo, pripravljali smo osnutke dnevnih redov za plenarna zasedanja parlamenta, kar je pome- nilo ogromno usklajevanj z vsemi političnimi skupinami, da smo se dogovorili, katera poročila bodo uvrščena na naslednji dnevni red zasedanja.« Ponosna je, da je v tem času sodelovala tudi pri ustanovitvi odbora za obravnavo in prepreče- vanje nadlegovanja na delovnem mestu v okviru parlamenta. »Zače- li smo reševati določene primere, zato delo v tem odboru ni bilo ravno prijetno. Prizadene te, ko vidiš, kaj se dogaja. Primerov spolnega nadle- govanja ali nasilja nismo imeli, a so bili primeri psihičnega nasilja. Tudi nekaj sankcij je bilo izrečenih na osnovi obravnav.« A ker je pogrešala parlamentarno delo, za katerega pravi, da je njena prva ljubezen, se je vrnila v delovno skupino ELS, kjer strokovno poma- ga pri delu sedmih parlamentarnih odborov, kar ji je všeč zaradi razno- likosti dela. Belgijska družina Za delo v tujini, še zlasti na zah- tevnem področju, kot je njeno, je nujno odlično znanje jezikov. De- lovna jezika v Evropskem parla- mentu sta angleščina in francošči- na, dobro je, da znaš tudi nemščino. Osnove je pridobila na I. gimnaziji v Celju. »Profesor Deržek me je učil francoščino, ocen sicer nisem ime- la najboljših, zato me je bilo strah, kako se bom znašla v Bruslju. A je šlo, še sama ne vem, od kod je pri- hajalo znanje, ko sem morala go- voriti francosko.« Po intenzivnem tečaju je hitro napredovala. Tudi za poslance je po njenem mnenju pomembno, da govorijo tuje jezike, saj ni nujno, da jim vselej tolmačijo gradiva v njihovem jeziku, čeprav je ta služba zelo močna. Kar nekaj časa je ob koncih tedna hodila še na tečaj nizozemščine, ki je poleg francoščine in nemščine eden od uradnih belgijskih jezikov. »Nisem je potrebovala za- radi dela, ampak sem se za tečaj odlo- čila bolj iz spoštovanja do države, kjer živim.« Tudi stiki z domačini so tako lažji, čeprav jih je v med- narodno zelo raznolikem Bruslju težko srečati. Imela je to srečo, da je na začetku našla stanovanje v hiši starejšega belgijskega para, s katerim je navezala tesne stike. Ob nakupu svojega stanovanja se je mislila najprej preseliti malo izven Bruslja, a je nazadnje našla stanovanje v bližini svoje »belgij- ske družine«, kot ji pravi. Gospod je medtem sicer umrl, z gospo pa se ob nedeljah družita ob skupnih večerjah, si ogledata kakšen fi lm in se pogovarjata. »Gospa ima že 80 let in mi pripoveduje, kako je bilo nekoč, kakšno je bilo življenje v njenem času, in še lokalnega je- zika me je naučila,« pove v smehu sogovornica, ki je v teh dneh že v Bruslju in se počasi pripravlja na nove delovne izzive. Št. 34, 26. avgust 2021 V TUJINI 29 Delovno okolje Mateje Mikša (Foto: osebni arhiv) Triatloni in druženja Teh med tednom ne manjka, v službi je tako rekoč od jutra do večera. V času epidemije je Mateja delala od doma in šele junija so se začela sproščanja na tem področju, da so se lahko tisti, ki so bili dva- »Slovenija je veliko pridobila z vstopom v EU, z odprtostjo meja. Če samo pogledamo program Erasmus, koliko možnosti je prinesel mladim! Prihodnost Evropske unije je v znanju in razvoju in pri tem smo veliko pridobili. V skupnosti je moč, še zlasti glede na vedno bolj zapletene razmere v svetu.« krat cepljeni, deloma vrnili v pisar- ne. Takšen način dela od doma se ji zdi še bolj naporen kot sicer, ker je meja med delom in prostim časom še bolj zabrisana. Delovni čas načeloma traja od pol devetih do šestih zvečer, vmes je premor za kosilo. Ponavadi Ma- teja konča šele ob osmih zvečer, v Strasbourgu dela tudi do desetih. Prizna, da gre za poseben način ži- vljenja z natrpanim urnikom in z mesečnimi potmi ter da je morda celo postala na nek način odvisna od vsega tega. Vse to zahteva tudi svoj davek, prizna, saj si v tem času ni uspela ustvariti družine. Vedno je skušala imeti zase vsaj konce tedna. »Nekaj let sem se ukvarjala s triatloni, bila sem veli- ko na prostem, kar mi je ustrezalo glede na moje delo. Tek mi je bil vedno zelo blizu, plavanje tudi, mogoče zato, ker je v občini, kjer živim, krasen bazen, a je bil v času epidemije žal zaprt. Belgijci tudi veli- ko kolesarijo, sama se s kolesom vozim v služ- bo, in ko sem povezala vse tri discipline, sem se prijavila na tekmo- vanje.« Tudi na ta način je spoznala veliko Bel- gijcev, ki so po njenem mnenju zelo prijazni ljudje, a so med njimi razlike, pogojene tudi s tem, ali gre za pre- bivalce nizozemske ali francoske kulture, torej za Flamce ali Va- lonce. Tudi zato je sis- tem delovanja države, ki je nekoliko večja od Slovenije in ima kar 12 milijonov prebival- cev, precej zapleten, kot je ugotovila. V Belgiji živi tudi veliko Slovencev, ve- liko je potomcev priseljenih rudar- jev iz časa med obema vojnama. V enem od slovenskih društev je nekaj časa sodelovala tudi Mateja in se vozila prepevat v pevski zbor društva. V Bruslju je imela ob pri- hodu seznam s 40 imeni Slovencev, ki so delali v evropskih ustanovah, in je večkrat organizirala slovenske večere. Sčasoma je postajal seznam vedno daljši in to ni bilo več izvedlji- vo. »V slovenskem pastoralnem cen- tru se nekateri še povezujemo ali se srečamo na kakšnem dogodku, ki Triatloni so bili nekaj časa stalnica njene prostočasne dejavnosti. (Foto: osebni arhiv) Če se nam na prvi pogled zdi v tujini vse boljše kot doma, pa znajo vsi tisti, ki so tam že dlje časa, te predstave hitro postaviti na realna tla. Tudi Mateja ne razmišlja veliko: »Med in mleko se ne cedita nikjer. Marsikatero področje je v Sloveniji veliko bolj prijazno urejeno za lju- di kot v tujini, na primer šolstvo in zdravstvo. Zavarovanja pri slednjem so tako draga, da si jih mnogi ne »V Sloveniji je kulinarika bolj pestra. Medtem ko tu jemo zelo prepečeno meso, imajo v Belgiji raje napol surovega in sem se tega navadila. Jedo tudi veliko morske hrane. Nacionalna jed so školjke s pomfrijem.« ga za praznike pripravi naše Stalno predstavništvo pri EU v Bruslju.« Ni vse zlato … Na triatlone Mateja ne hodi več, je pa energijo usmerila v pomoč begun- cem, ki jih v Bruslju ne manjka. Tako kot so ji doma privzgojili delavnost, velja to tudi za sočutje do tistih, ki potrebujejo pomoč, naj gre za ljudi ali živali. S skupino prijateljev tako ob sobotah organizira razdeljevanje hrane beguncem na mestih, kjer se zadržujejo. »Vsak nekaj skuha in jim to razdelimo, za kar so hvaležni. Za migrante je sicer dobro poskrblje- no, saj so vse prazne hiše v Bruslju spremenili v begunske centre. Ob tem me je župan občine, kjer živim, povabil k sodelovanju v posebnem odboru, ki združuje tujce, ki živi- mo na tem območju. Predlagali naj bi, kaj storiti za to, da bi se še bolje počutili v tej občini. V odboru nas je 48, vsak je druge narodnosti, tudi sicer je občina multikulturna, saj v njej živimo pripadniki skoraj dvesto narodnosti.« morejo privoščiti. Šol je premalo, ko so vpisi, so starši pred šolami že ob treh zjutraj, da bi lahko vpisali otro- ka v želeno šolo. Porodniški dopust traja tri mesece, vrtce zaprejo ob pe- tih, ko večina še ne konča dela … V Sloveniji je življenje bolj umirjeno, družine lahko preživijo skupaj več časa. Narava je na dosegu roke, Slo- venija je lepa, kamorkoli greš.« Mladim, ki bi radi izkusili življe- nje v tujini, svetuje: »Pomembna sta pridnost in znanje jezikov. Dobro bi bilo, da bi se s svojim znanjem nato mladi vrnili v Slovenijo.« O različ- nih možnostih razmišlja tudi sama: »Z leti vidiš, da ni vse samo delo … Bom videla, kako naprej. Pogodbo o delu lahko za nekaj let zamrznemo in vmes delamo kaj drugega ter se odločimo, kaj bomo počeli v priho- dnje.« Zagotovo pa se na jesen življenja želi vrniti v mesto ob Savinji, kjer jo ob vsakem obisku navdušujejo sprehodi po starem mestnem jedru in parku. Foto: SHERPA 30 KNJIŽNI PRVENEC Št. 34, 26. avgust 2021 Marko Berzelak – pevec, bobnar, ljubitelj narave in analognega sveta Otroške spomine ujel v knjigo Marko Berzelak iz Slatine nad Šmartnim ob Paki je širši javno- sti znan predvsem kot Mare, pevec in najbolj šaljiv član Ansam- bla Spev. Čeprav z ansamblom ustvarja predvsem narodnoza- bavne ritme, pravi, da ima rad vso inštrumentalno glasbo. Med glasbili je izbral bobne. Te je začel igrati v poznih najstniških letih, zdaj že več kot desetletje strast in znanje prenaša na svoje učence. 40-letnik se lahko pohvali z več karierami, ni le glasbe- nik, je tudi krojač tapetnik in od letos še pisatelj. V svoj knjižni prvenec, ki ga je izdal ob osebnem jubileju, je ujel najzanimi- vejše utrinke iz bogatega in razburljivega otroštva. In nastala sta Pobarvana brata. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Pobarvana brata sta moje prvo se razumela in se še vedno razume- knjižno delo in najverjetneje tudi zadnje. Dvomim namreč, da se bom še kdaj lotil ustvarjanja česa podob- nega, za knjigo namreč rabiš čas,« pove v smehu in se nato razgovori o svojem knjižnem otroku, na kate- rega je zelo ponosen. Knjiga, v kateri je 28 kratkih zgodb iz njegovega otroštva in 28 ilustracij, je začela nastajati pov- sem spontano na podlagi pripove- dovanj. Na morskem oddihu pred tremi leti je Marko partnerici Ireni med plavanjem in poležavanjem na plaži pripovedoval pripetljaje in zgodbe iz otroštva. Navdušena nad njegovim dobrim spominom in čutom za pripovedovanje mu je namignila, da bi bilo fino, če bi »Ljubezen do narodnozabavne glasbe je bila prva in gre z roko v roki z vsemi zvrstmi. Pri tem nimam omejitev. Pri glasbi se moraš samo obnašati primerno žanru, ki ga tisti trenutek izvajaš. Lahko sem umirjen z mikrofonom v roki in prepevam, v tem neizmerno uživam, kot tudi v povezovanju in pripovedovanju. Za bobni sem povsem drugačen, bolj divji Marko, ki mora biti divji, da lahko zaigra, kar veleva ›komad‹.« zgodbe zapisal. »In sem jih. ›Poknil‹ sem se na plažo in začel pisati,« se spominja. Zadal si je tudi dnevno nalogo, da mora vsak dan zapisati eno prigodo. In tako je na prvem pisateljsko obarvanem dopustu nastalo deset zgodb. »Najprej sem spisal samo utrinke v smislu naslo- vov. Nato sem si vsak dan vzel čas in v beležko zapisal po eno zgod- bo. To so kratke resnične zgodbe iz mojega otroštva, ki je bilo čudovi- to in bogato. Živeli smo na deželi, okrog mene so bili gozd, potoki, živali. Ni boljše priložnosti za pre- življanje res dobrega otroštva,« pravi Marko, ki je še vedno tesno povezan z bratom Mitjem, ki je ena od osrednjih oseb v knjigi. »Mitja je le 15 mesecev starejši od mene in sva bila res dober ›tim‹. Odlično sva »Rad imam dež. Od nekdaj. Ne vem, zakaj, ampak zvok dežja na strehi ali oknu je zame najlepša pesem.« va tudi s sestro, ki je pet let starejša in je bila takrat vesolje zase.« Po vrnitvi domov je knjižico varno pospravil v predal, kjer je ostala do naslednjega dopusta. »Potem novih deset dni, ista plaža, ista družba in enaka naloga. Vsak dan nova zgod- ba. »Res sem užival med pisanjem. Lepo se je spominjati otroštva. Če je tako lepo in polno doživetij, kot je bilo moje, potem je to res vse, kar si lahko človek želi.« Po vrnitvi domov je Marko knjiži- co, v kateri je bilo zbranih 20 prigod, za leto spet pospravil. Do naslednje- ga dopusta. Tokrat je namesto novih zgodb vse zbrane rokopise ob veče- rih pretipkal na prenosnik in tako zgodbe tudi digitaliziral. Darilo sebi in bližnjim V lanskem koronskem letu je Marko dobil idejo, da bi lahko za- pisane zgodbe izdal v knjigi. In ker knjige od nekdaj obožuje, se je od- ločil, da bo sam sebi ob okroglem jubileju, tega je praznoval konec marca, podaril najlepše darilo. Av- torsko knjigo. Ker je bilo to darilo presenečenje tudi za vse njegove bližnje, se je izdajanja lotil v po- polni tajnosti. Ker je rojen 28. v mesecu, je naj- prej spisal še osem dodatnih zgodb. K vsaki zgodbi je dodal še ilustra- cijo. »Najprej sem želel ilustracije narediti sam, ker zelo rad rišem, a sem kmalu ugotovil, da ne bo šlo. Za pomoč sem se obrnil na prijateljico iz otroških let Leo Svrzikapa, ki živi in ustvarja v Kranjski Gori,« pove. Tudi lektorico je našel v družinskem krogu, lekturo je zaupal teti Milojki B. Komprej. Tako posebna, kot je knjiga, in tako svojevrsten in zanimiv, kot je Marko, je bila tudi premiera. »To je bilo prav posebno, zelo čustveno Marko Berzelak je v prostem času glasbenik, član Ansambla Spev, pevec v pevskem zboru in učitelj bobnov. Ob tem hodi v službo. Za- poslen je v šoštanjskem podjetju Porpip kot krojač tapetnik. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo in prodajo ponjav za avtomobile, letala, prikolice, motocikle in plovila. »Ko se vozim okoli in vidim naše izdelke ter lahko rečem, da je to delo mojih rok, to sem jaz to ustvaril, me prevzame posebej lep občutek. Res lahko rečem, da si že celo življenje služim denar z rokami, mogoče malo tudi z jezikom in s petjem.« doživetje,« pove z nasmehom. Za svoj rojstni dan je namreč na dru- ženje povabil »žlahto«, nekaj prija- teljev in sosedov. »Toliko kolikor je bilo v takratnih razmerah mogoče,« pripomni. »Seveda so me vsi neka- ko obdarili, jaz pa sem jim, ko so odhajali, dal paket, na katerem je pisalo: ›Odpri šele doma‹. V njem je bila moja knjiga. Želel sem si spro- ščenega druženja, nisem želel, da bi se na praznovanju govorilo zgolj o tem. Ker za knjigo rabiš čas, jaz pa bi se moral pogovoriti z vsakim posebej. A so kasneje sledili klici,« pove Marko, ki je zelo ponosen na svojo knjigo in jo tudi zelo rad po- dari. Analogni pogled na digitalni svet Knjiga s črno-belimi ilustracijami je pravi album iz Markove mlado- sti. »Res je album. Sovražim na- mreč digitalne stvari in še živim v dobi analognih stvari,« prizna. Še lani je uporabljal telefon na tipke, nakar je moral zaradi službenih obveznosti presedlati na pametno napravo. Vozi avto brez servo vola- na in elektronike. Nima televizije, razen stare katodne »škatle«, ki lovi štiri programe, a jo redko prižge. Obožuje kinodvorane in je njihov redni obiskovalec. V trgovino gre enkrat na mesec. »Ta svet se mi zdi malo prehiter. Zato sem tudi želel, da so ilustracije v moji knjigi črno- -bele in da so zgodbe preproste,« pove. »Mislim, da res malo štrlim iz povprečja, ampak res vsem pri- voščim takšno življenje. Da se ne bi pretirano obremenjevali z nepo- membnimi stvarmi. Živim prepro- sto, ampak zelo polno.« Št. 34, 26. avgust 2021 KNJIŽNI PRVENEC 31 Marko Berzelak se je v bobne zaljubil v srednji šoli. Igrati jih je začel pri osemnajstih letih. Danes je prepričan, da ravno pravi čas. »Vprašanje je, kdaj je pravi čas za učenje glasbila. Je bilo to takrat, ko sem si sam naredil bobne iz Jupolovih ›kant‹? Ali je pravi čas takrat, ko starši otroku kupijo prve bobne?« Marko je zelo ponosen na svojega »fička«. Takšen avto so imeli, ko je kot otrok hodil z družino na izlete. »Fičko« je bil tudi njegov prvi avto, ki si ga je kupil, ko je opravil vozniški izpit. Pred leti si je spet zaželel, da bi mu na poti družbo delal legendarni »fičko«, in je kar nekaj let intenzivno iskal letnik 1981 rumene barve. Takšnega so namreč imeli nekoč doma. Ker prav takšnega ni našel, se je zadovoljil s približkom. Tako zdaj vozi belega »fička«, ki je postal član družine. Kot bobnar sodeluje z Glasbeno šolo Gvido. V njenem okviru je kot hišni bobnar igral pri veliko glasbeno-plesnih predstavah. »Tam sem res lahko bil bobnar v pravem pomenu besede. Tomaž Pačnik mi je dal priložnost, da se res lahko pohvalim, da sem odigral kar nekaj Že kot otrok je rad plezal po drevesih. Otroka v sebi nosi še danes. predstav in tudi izkusil nekaj pravega rokerskega življenja za bobni, ki ga v ansamblu ni.« Ko pride iz službe, zaposlen je v šoštanjskem podjetju, ki se ukvarja z industrijskim tekstilom, odloži te- lefon, vzame povodec in se s psom odpravi v bližnji gozd. »Imam su- per, najboljšo partnerko na svetu, ki je istega mnenja o tem norem svetu in zelo ubrano korakava skozi življenje. Hribe in naravo na sploh obožujeva. Vsem privoščim, da se malo umirijo, stopijo korak nazaj.« Petje in »Jupol kante« Marka Berzelaka glasba spremlja že od malih nog. »Odraščal sem v pevski družini in v družini veselja- kov. Petje in muziciranje sta mi bila prirojena oziroma v zibelko polože- na, bi lahko rekel.« V osnovi šoli se je srečal z zbo- rovskim petjem. »Takrat nas je bilo fantov v zboru le za vzorec – a smo bili zato bolj korajžni. Eden od mo- jih sopevcev, ki me je navdušil za petje, je bil tudi Kristijan Kolenc, s katerim še danes ubirava sku- pno glasbeno pot in note.« Marko Berzelak je bil do zdaj član petih različnih zborovskih sestavov, še vedno, že 21 let, pa je aktiven član Mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki. Po osnovni šoli se je podal v sre- dnjo prometno šolo v Celje, kjer se je izučil za prometnega tehnika. V tem času je sošolec Janez, ki mu je tudi podaril prve bobnarske palčke, v njem prebudil neizmerno željo po igranju bobnov. Ker denarja zanje »Imam precej ozek krog prijateljev. Tudi pri tem ne maram izobilja. Rad sem tudi sam in sem pogosto sam sebi zadosten, ne pogrešam pretiranega druženja. Ne maram hrupa, čeprav na odru morda izgleda drugače. Rad sem na odru, a nisem rad pod njim. Rad sem v tišini, ampak ko pridem na oder, takrat naredim hrup.« ni imel, si jih je naredil sam. »Za osnovo sem uporabil Jupolove ›kan- te‹, pokrovke so služile za činele, mali boben – snare je bila pločevi- nasta škatla za kekse. Kot zmešan sem tolkel po teh doma narejenih bobnih na Red Hot Chili Peppers. Zvok je bil prvovrsten,« se s širokim nasmehom spominja svojih bobnar- skih začetkov. Ko je njegovo strast do bobnanja uvidel pevski prijatelj Jože Rovšnik, mu je za nekaj časa posodil svoje bobne. »S spoštovanjem in pono- som sem igral na nekoč zelo pri- znane bobne Hollywood.« Rovšnik ga je naučil tudi prvih potez, kmalu zatem se je vpisal v glasbeno šolo. Kmalu si je lahko privoščil svoje prve prave bobne. Želja po igranju in po odkrivanju, kaj vse lahko člo- veku bobni nudijo, ga je vodila na- prej in tako je v tej smeri nadaljeval izobraževanje. Zdaj to svojo ljube- zen do bobnanja in glasbe nasploh prenaša na učence. »Bobnanje je zame res pravi ventil. Ko pridem iz službe in na radiu slišim dober ›komad‹, sedem za bobne in igram. To energijo je težko ubesediti. Preprosto je treba enkrat sesti za bobne in poskusiti. Potem lahko razumeš,« pravi Mar- ko, ki, kot pravi, posluša vse, kar je odigrano, ne mara pa elektronske glasbe. »Poslušam vse zvrsti, ki so odigrane. Vso glasbo, ki jo odigrajo ljudje. Od slovenskih zimzelenih do rok ›komadov‹. Te sodobne ›muzike‹ pa res ne ›zastopim‹.« V svetu narodnozabavne glasbe Za marsikoga je morda presene- tljivo, a Marko Berzelak, ljubitelj bobnov, se zelo dobro znajde tudi v vlogi pevca narodnozabavnih pesmi in takšnih z dalmatinskim melosom. Je »frontman« in eden od ustanovnih članov Ansambla Spev. »Ta je nastal kot posledica druženja treh prijateljev – Boštjana, Kristjana in mene. Pridružila sta se nam še moj dober pevski kolega Edo Rednak in harmonikar, to je bil »Nimam Facebooka in ko me kdo vpraša za kontakt vedno povem zgolj e naslov. Takrat se zdim vsem star sto let. Tudi sam sebi. Ampak tudi tako se da preživeti.« najprej Erik, zdaj je z nami Vili,« predstavi ekipo, ki bo prihodnje leto praznovala 20. obletnico. »Če ne bi imel ansambla, res ne vem, kakšen človek bi bil. Zelo me je na- mreč oblikovalo delo v ansamblu. Avtorske pesmi, potovanja, festiva- li, tujina, večeri in noči, nore ›fešte‹, nepozabne vožnje s kombijem na ›špile‹ in še bolj nepozabna druže- nja po njih. V ansamblu smo res pravi prijatelji. Res sem vesel, da smo skupaj, in ponosen sem na to, kar počnemo,« pravi. V skoraj dvajsetih letih delovanja so fantje posneli deset zgoščenk. »Začeli smo s kaseto. Danes bi ver- jetno že marsikdo vprašal, kaj je to kaseta. To je tista stvar, ki jo lahko prevrtiš s kulijem, če ti zmanjka baterij.« Foto: SHERPA in osebni arhiv 32 LJUDSKA OBRT Št. 34, 26. avgust 2021 Krožek ročnih del Čipke, ki je sekcija Kulturno-prosvetnega društva Šešče, Milena Klasič si je že od nekdaj želela klekljati. Ko je nehala hoditi v službo, je našla dovolj časa, da se je temu posvetila. Udeležila se je tečaja klekljanja v bližnjih Grižah. Ker je bilo kar nekaj zanimanja za to tudi v Šeščah, je bilo kasneje nekaj tečajev klekljanja tudi tam. Šešče, zibelka savinjskega klekljanja Klekljanje povezuje Spodnješčavničanke Ko govorimo o klekljanju in klekljani čipki, naprej pomislimo na Idrijo, Železnike in Žiri, ki so brez dvo- ma največja slovenska klekljarska središča, vendar se je sčasoma znanje tovrstne ročne obrti razširilo po vsej Sloveniji. Šešče so v zadnjih petnajstih letih, kolikor se s tem ukvarjajo članice tamkajšnjega krožka ročnih del, postale pravo savinjsko klekljarsko središče. Največ za- slug za to ima domačinka Milena Klasič, ki si je od nek- daj želela klekljati. Ko ji je uspelo, je za to navdušila še nekaj sovaščank, s katerimi se ob ponedeljkih dopoldne redno sestaja in izmenjuje klekljarsko znanje. Po njihovi zaslugi Prebold vsaki dve leti gosti klekljarski festival. kih dopoldne nam namreč ni treba kuhati, saj kosilo ostane še od nedelje in tako imamo čas, da se posvetimo ročnemu delu.« Prave male mojstrovine Njihovi klekljarski izdelki so prave male mojstrovine. Čeprav gre zgolj za konjiček, pod njihovimi prsti nastajajo ne- verjetne čipke. Začetnice osta jajo zveste enostavnejšim, ti- ste z nekoliko več izkušnjami klekljajo najrazličnejše vzor- ce. Poleg prtičkov so tukaj še dodatki za obleke, zavese in posteljnino, nakit, pokrivala, okrasni motivi in nenazadnje celo zastava. Milena Klasič je namreč leta 2016 sodelovala pri izdelavi klekljane zastave, ki jo je petindvajset sloven- skih klekljaric izdelalo ob petindvajsetletnici samostoj- ne države. Zastava je visela na različnih mestih po državi, med drugimi tudi v predsedni- ški palači, državnem zboru in ljubljanski stolnici. In kako je s prodajo? Kla- sičeva ima dopolnilno dejav- nost, ki ji dovoljuje prodajo izdelkov, a kot pravi, se to ne splača. Težko si je namreč predstavljati, koliko dela in truda ter predvsem natanč- nosti zahtevajo klekljane čipke. »V izdelke vložimo ure in ure dela, ki ga ne odtehta nobena cena. Ko sem nekoč preračunala, sem ugotovila, da bi za uro dela prejela deset centov brez materiala, zato raje kakšen izdelek komu podarim,« ob koncu prizna. Po zaslugi klekljaric iz Šešč je tamkajšnje lokalno doga- janje pestrejše. Vsako leto se predstavijo na razstavi ob krajevnem prazniku, sodelu- jejo na občinskih dogodkih in kmečki tržnici. Vsaki dve leti organizirajo festival. Letošnji je bil nedavno. Foto: SHERPA ŠPELA OŽIR Milena Klasič ni bila stara niti deset let, ko je v roke vzela tetin pribor in začela kvačkati. Veselje do tega je bilo še toliko večje, ker si je s tem ustvarila veliko različnih izdelkov, ki so bili nekoč, ko v trgovinah ni bilo takšne ponudbe kot danes, izredno dobrodošli. »Kvačkala sem otroške plaščke in jopice, medtem ko sta mama in teta pletli,« pripoveduje Spodnje- savinjčanka, ki se sicer ne spo- mni več, kdaj je prvič zasledila klekljane izdelke, a zagotovo ve, da je nad njimi navdušena zelo dolgo. Ko je na enem od obiskov naletela na bulo s ko- šarico za kvačkanje, je vedela, da je to to in da se želi naučiti še te ročne spretnosti. V bližnjih Grižah se je udeležila tečaja in njena klekljarska pot se je zače- la. Kmalu je spoznala, da mnogi klekljane čipke nimajo zastonj za kraljico med ročnimi deli. V primerjavi z ostalimi čipkami gre za veliko finejše izdelke, za katere je treba veliko časa in potrpljenja. »Klekljanje je bistveno težje kot pletenje in kvačkanje, kjer je dovolj, da poznamo osnovo od leve pro- ti desni in že lahko naredimo jopico. Pri klekljanju, ko posa- meznik osvoji ozki ris, ne zna še praktično nič. Ker nisem ve- liko vadila, sem rabila kar nekaj časa, da sem se naučila.« A vaja in vztrajnost se obrestujeta tudi pri klekljanju. Klasičeva je v teh letih postala prava mojstrica to- vrstne ročne obrti s tristoletno tradici- jo, celo tako izur- jena, da znanje prenaša na dru- ge. Navdušiti ji je uspelo kar nekaj bližjih, a med njimi, kot v smehu pripo- mni, ni njenega moža. »V Žireh niti ni nič nenava- dnega, če klekljajo tudi moški. Pri nas v društvu jih zastopata vnuka naše članice, ki sta se za klekljanje navdušila v času ›korone‹.« Petindvajset slovenskih kle- kljaric je leta 2016 ob petindvaj- setletnici samostojne države iz- delalo klekljano zastavo, ki je visela na različnih mestih po državi. Med mojstricami je bila tudi Milena Klasič iz Šešč. Ponedeljki so njihovi Krožek ročnih del Čipke, ki je sekcija Kulturno-prosve- tnega društva Šešče, deluje trideset let. Trenutno v njem kleklja osem članic krožka, nji- hovi dnevi pa so ponedeljki. Za ročna dela imajo namreč rezervirane ponedeljkove do- poldneve, ko nekaj ur v kul- turnem domu v Šeščah ustvar- jajo in izmenjujejo izkušnje. Dopoldne skupaj začnejo ob zajtrku in kavi, sledi pregled, kaj so doma ustvarile med tednom, in nato nekaj ur sku- pnega ustvarjanja, ob katerem ne manjka živahnega klepeta- nja. »Ne bi si mogle predsta- vljati boljšega začetka novega tedna. Izbira dneva niti ni bila tako zelo težka. Ob ponedelj- Vzorčke za klekljanje kupijo. Če sodelujejo na katerem izmed tematskih natečajev, si jih izmislijo same. Št. 34, 26. avgust 2021 V SVETU KONJENIŠTVA 33 Mlada jahačica Nika Kumer med evropsko jahalno elito Do jahalnega znanja in izkušenj na Nizozemskem Ujeli smo jo skrito med konji v Podvinu pri Polzeli, ko je skrbno ščetkala in gladila njihovo kožo. Nika Kumer se je vanje zaljubila že kot deklica, predana jim je še da- nes. To kažejo njeni tekmovalni podvigi, zaradi česar je s svojim konjem Espionom A. C. do zdaj prepotovala že velik del Evrope. Nazadnje je bila konec letošnjega julija na evropskem prvenstvu v preskakovanju ovir na Portu- galskem. Njen drugi dom je pred dvema letoma postala Nizozemska, kjer se osemnajstletnica v teh dneh že pri- pravlja za kategorijo mladih jahačev do enaindvajset let. Konec julija se je na Portugalskem udeležila evropskega prvenstva v preskakovanju ovir. S svojim Espionom je nastopila v kategoriji mladincev na višini ovir 140 centimetrov med 102 tekmovalci. Udeležba na tako velikih tekmovanjih zahteva dobro fizično in psihično pripravljenost. (Foto: osebni arhiv) ŠPELA OŽIR Še danes se zelo dobro spomni, kako je bilo, ko se je prvič navdušila nad konji. »Bili smo v Lipici, kjer smo spremljali eno od tekmovanj. Zagledala sem ponije in se v trenutku navdušila nad njimi,« pripoveduje Nika, ki je bila po jezdenju še toliko bolj zalju- bljena vanje. Nobeno presene- čenje ni, da je njena družina od takrat vedno bolj za izle- te zbirala točke, kjer je Nika lahko jezdila. Ker začetniška zagnanost ni popustila, je kot prvošolka začela v Zgornjih Grušovljah obiskovati šolo ja- hanja. Najprej enkrat na teden, kasneje dvakrat, a počasi to ni bilo več dovolj. Kumrovi so v najem vzeli kobilo, na katero se je Nika tako močno naveza- la, da so jo kmalu odkupili. V domačem Podvinu pri Polzeli so zanjo ob hiši na travniku postavili hlev. Da v novem domu ne bi bila preveč osa- mljena, so ji priskrbeli družbo. Kupili so še eno kobilo. Danes imajo šest konj, tri doma, dva na Nizozemskem, in enole- tnega žrebička na pašniku na Dolenjskem, kjer se v družbi sovrstnikov socializira. V tekmovalnih vodah Ko sta se njena trenerja preseli- la na Nizozemsko, se je takrat dan možnost jahanja tudi do sedem različnih profesionalnih Konj je tekmovalčevo največje bogastvo, zato mora zanj zelo skrbeti. Paziti je treba, da ni izpostavljen prepihu, ker se lahko prehladi. Posebna zgodba so zlomi. Da bi ga čim bolj zavarovala pred njimi, Nika s svojim tekmovalnim konjem ne zahaja po goz- dnih in okoliških poteh, še posebej ne po asfaltu, kjer mu lahko v trenutku spodrsne. Da bo Nika prestopila v jahal- ne tekmovalne vode, je bilo pri njenih trinajstih letih in vsem jahalnem znanju nekaj samo- umevnega. Njena prva stopnja je bilo dresurno jahanje pod vodstvom znanega trenerja Pavla Štembergerja. Odločiti se je morala, ali bo ostala pri tem ali se bo raje usmerila v pre- skakovanje ovir. Izbrala je slednje. kot šestnajstletnica odločila, da jima bo sledila in treniranje nadaljevala v tamkajšnji pokra- jini Limburgu, ki velja za eno od območij z najbolj razvito konjerejo v Evropi. Prvič je tja odpotovala zgolj za teden. Bilo ji je vešč, zato se je določila, da se bo vrnila in na nizozemskem konjeniškem posestvu prežive- la več časa. »Na Nizozemskem sem na primer mesec in nato ravno toliko doma. Izjema je bil čas ›korone‹, ko sem strnjeno na posestvu, ker se nisem mogla vrniti domov, prebila več mese- cev,« pravi mlada jahačica, ki na posestvu poprime za vsa dela, od kidanja hleva do nege konj. Glavni prednosti treniranja v tujini sta zagotovo, da ima na konj, kar v Sloveniji ni mogo- če, in da so tamkajšnji treningi organizirani kot prava manjša tekmovanja. »Ključna razlika je zagotovo tudi, da na Nizo- zemskem, kjer so mednarodne tekme na vsakem koraku, tek- movalna sezona traja celo leto, medtem ko pri nas traja od apri- la do septembra. Za primerjavo – Sloveniji najbližja preizkušnja takšnega ranga je na Dunaju.« Nazadnje se je takšne tekme letos konec julija udeležila na Portugalskem, kjer je bila zbra- na evropska konjeniška elita. Kot edina mladinka je barve Slovenije zastopala tudi Nika. Mlada Spodnjesavinjčanka je dala vse od sebe, a ji je za las zmanjkalo, da bi se uvrstila v fi- Da bo Nika prestopila v jahalne tekmovalne vode, je bilo pri njenih trinajstih letih in vsem jahaškem znanju nekaj samoumevnega. Nika Kumer je osemnajstletna Polzelanka, ki je letos končala vrtnarsko šolo v Celju. Njeno izobraževanje ni bilo tipično. Ker je zadnji dve leti trenirala na Nizozemskem, je bila šolanja na Do zdaj je tekmovala v kategoriji do osemnajst let. Osemnajstletnica se v teh dneh na Nizozemskem že pripravlja za kategorijo mladih jahačev do enaindvajset let. V domačem Podvinu pri Polzeli so ob hiši na travniku postavili hlev. Danes imajo šest konj, tri doma, dva na Nizozemskem, in enoletnega žrebička na pašniku na Dolenjskem, kjer se v družbi sovrstnikov socializira. daljavo vajena že pred »korono«. nale, pri čemer računa, da ji bo uspelo prihodnje leto. Zagotovo je udeležba na takšnih preizku- šnjah zanjo in njenega Espio- na A. C. prava mala odisejada. Na zadnji poti z Nizozemske na Portugalsko sta premagala 2.800 kilometrov v eno smer. Počivala sta vsakih osemsto ki- lometrov, ko je Nika ob pomo- či mame Melite, ki jo spremlja na vseh tekmah in pripravah, konja razložila s kamiona in ga namestila v boks, kjer si je od- počil. Zjutraj so pot nadaljevali. Kot poslovna priložnost Da si je lahko že kot srednje- šolka privoščila takšen način treninga, je zelo hvaležna sre- dnji vrtnarski šoli v Celju, ki ji je že pred epidemijo omogočala, da je velik del šolanja opravila na daljavo. Konec letošnjega šolskega leta, ko je končala srednješolsko izobraževanje, je lažje zadihala. Ob treningih pre- skakovanja ovir pomaga v do- mačem podjetju, v katerem se ukvarjajo s prodajo tovornjakov, kar bodo Kumrovi v prihodnjih letih še razširili. Še bolj profesi- onalno se bodo začeli posveča- ti vzreji tekmovalnih konj, nad čimer bo bdela Nika. »Njihove cene so zelo visoke, znašajo od 100 tisoč evrov naprej, zato je ob treniranju in tekmovanju, za čimer se skrivajo zelo visoki stroški, dobrodošlo, da se druži- na s tem ukvarja tudi poslovno,« pove Nikina mama in doda, da šolanje mladega jahača pribli- žno sovpada s stroški šolanja voznika formule 1. »Ko smo to izvedeli, smo se seveda najprej zamislili. A strošek ne nastane takoj, temveč postopoma. Do- brodošlo je, da se tega družina loti kot poslovne priložnosti.« Kljub temu da so v Podvinu na idilični lokaciji, obkroženi s travniki, bodo dejavnost pre- selili na Ljubečno, kjer bodo z gradnjo večjega hleva pridobili še več prostora. V njem bo pro- stor za približno dvajset konj, obsegal bo tudi celovito spre- mljevalno infrastrukturo za njihovo vzrejo. Foto: SHERPA PRoazgvoovjnaarajagelin scimja oSasvein zjskdeiregkijteo, rRiAcSoR,UdP. Io.Loj.u, jdesokde univerze Žalec Franjo Centrih sVK»eŽniigOtNsoaiejc,sio ekrtebdjnoeoaIpjsleiv risvnše neačzovm oevkbJkordeabtedookin2nanb,oos8lopjemumsvrtzoeeoijolljliedmejioa k2eepnbntln0aožjju1nzeee6dvnagar–e--rok2ngujvas0ar. Nč2punaa2aričvok,neiajotzeoantjvkpšljotiaeuasvjn pe.adzJllaloeIž avSnvtdjnasonSjervi klasijaentve,rjseirasznjksnezjoepisvz (mrskpwtvniarawtervtaanie(gwsvagata,.irič–aijSdnnis.)oaraZpi,. hajnjvovebenšlsaičikeijtnižesrieazsvzjeollijačnjeena«nmihevj mntsenakčavoajooeluvjo čičinvoe hndpDjaorenimrenve riirnasdkniloatinukeedcoi zlaaiszvopngdurlsolešatčazieitgeasvooeh, dasbspuojos, isknoob šnntčianijkinbeoi velsaideetipbvinrlioenvlnjpiluoodrtejjze-enjaueoiIzneodnberhkanžaezvanadnnnjjeem–o nooodvroa Oik) -jabei žzmefoobbdrjrarmovalsjetažnolejanvtveneami mrna, zjdpeiaisz zžsaoeesbofimrnuaačanžecnreirjsavniaZtjkeunkajdaeijpdupronovsvasfklosdiirhetmošvtabmieplenonneldimjšijpč paoodrtmrtauagbelihmlMoob,olknijkeroneDetdfeuoorldmoia.nclnoekegmflaoa:rs»dmiDačnašeoollnoanudoječa pinjlarndildacilciojuoibjšeimčveoajinonje vzatni raenšejvaanja posameznih sko leto se začenja tu »V pri hodn jeeb oozlasti pome m bno spo db uja n je nižjeizob ražen ihsin usposo bl jen ihkiodras lihms ezha- terrd ru gi hvjprikraj š anih sku pin , ik iias e najm a nj jdiha vk lj uč ujejo v izob raže van je in s usp osabljan je. «ae esleodžaivjalljceenmjezaupčriemteok.loKšoonlsekco/štušdoiljsaknojulebtnore2e0o1pz6u/2s0toi1ms7 e(ov.lonkveiruz žizeolbjroaževoandjae. Mlued«množi- tako peuaanoiaoet,tdIU sKnlV3eamjčrerr0eodčaetej.epvijanetgčzd9masrurei.ajmnk izs2ricdvčoihjjntha0ejseiosep1tiššzsosdlš7oottMeaeiiioe.nlpbpsvVkčeljeeeiitseevitičlennjheot,isaagpedcdlhk ejeaakiridzeijdjjavnm. nndsnžšnitKsnemaoiečuozečvlohnlofiadlossltozjdbjnčtkibukevoaapoeaečonjedvptnraogaiedkajaeiclnbjasekcloij--.ireja aamvnelarsjtkpzeraezaorenzZaežFptbltleamniauinil,ikčahndnseovznikmamčaareroieobaujlh)njzn išaeirponoečvanitdlsjnnbsnielkzaoaijozaoječčappsč/suinširovtpnttmeofiuriocdlivvndjniova iaien,kvjhnsnakeodkcz aanlooinnraentdcaeolsveanoptrvetnmnjiroeečhtji ncvnmmosaanemplonvlžaenjičgcčalapoj teiivupvzoildoahlbijč orjlteajainžbvkzeiršahvendaz.jinnehpjj,lzaeoaa.kččdMinansesojoede. «rkaavDže 0eoaP1dSlm7saroeki/dlod2ezi0o,gaz1bkalp8nio.lslejseotlaitsztneevajhaemnnktoaueahlrmdvoanilg,piečitvmjoaaerspkotrszaoeoza-j- spdpeaorsopltjeegrtrerjdaa, emvpilniophpkrzolsraicpicčediee,stteakpoonopmavaeždšzaoajlojlnas ikvoeez-,- čase vse več takšnih, ki so šole dšsnnzNttaeiaaopetVšmnieopktehednaaji čevadksktpieeiopponjsordrom.džaeaedeiM vnolšr,joocjloidujsedlnlčeaied,ašjocn unjaiosajpčagaolscevojtlesnrpaaKzmeojvdsanoaj,nelatkivruiimkiišnsendšotetorivtedliejspapemioičojz-e. nodbdivjtrvoeeae,hjlnždoidndeovdanv,ndirjeadaelhenkal emnjsjaaeieen okkstbšproltteaianrubsvačdiaiuvčenn,ejinseanlvtgseš nldoeezsaisdadttčniinripnnuopjoic.gvoh-«ii-- ekiionfnszloiipraoecjičkriSmreokmsiam,čtonžpvraitr onlinseolntoikreme,dae hsmptvsdevenepnrmitšijkrzhjseoeioeb lnlstce,abošejnjekanor iajvz.oakjlukižmlinaienotnzhpaevaerršnalecildeelonjpinonšjapmtožasillumtrhieoer,--fež abikvonmv.ultjrŠapleeKtjtibbsnsepaeanotejkcmiulnj.oiridhloiiAjiinsnsekntktzaesazadkrdanthdiaeitšvejlemloiplvossdoaov davskmojoenlaojie tlšcterigeoigzm.avlaos a» čkdbNmaiečrdsaliaueana--. gppČszžšnsztorteetiebomputvnvauricrpaoeičožln.ineseoedčPgj,invmanehošajia?nenarpvaj,Kš»aeiajpnpejvogikeomvkrsonlevajjgrzu snezoiorčevaidčikeusSoehaontjolni.baonjloiboviKjkssvuietvkroaken ardetnaniemjsd«ajlaeoo.rs vunnvžisensuTbptejnnaaruamojkiejavecoshKjee oesnErensz,rpkn,opižnaotaoesnčmutpzmipnoialsirmiktejeeolšzdjosčutčnunkčvvadkoarvnsueivujofjid,eiaučzmpvnkoeaognbuonutknerlkjuabltči,eiiežancoetejiiial-e,n-ji kvnzpdaaikoarnodivnjčlsarieipahvupkodkeza zolatnnjilomikvniahjvaane znolljvaoijevpma.simZotnpabsmbjvllzierjičeoekahaš.nizml čSsičrnai,tastlneejzamvehmlnIsivkončejuiniandžkščjieuirhe-,ev-kpljoikesmlkvitnsenrdmjviLmllsrei.ejakloudtazneaodbligvel čzjoaaptanrlrnjrauoaj ičgnjudrdeerolisoapndpnlrmtrojaioaalpviszbva.aev idbzOotdluemljiajagijtgažeiuvanmnjčjioašzpoesvotrentrioejllhaoir- - nsorztošktNeaidriahčurzleaajaikošplkčnjpteikeuračvirnjkotnoetniešfioenpinrolmsrbodeioijhrsrvemieutk.n,zsippgepaPmrriioheivsesompčokoe-tlrieslbaeoezjnzeholrvnoiuoenkpszjb.jvktu,igonr,čmaaogenk,nžlfoojoikeovh,rnvi-r-vae irshjtajitaeeuzlozhikpdrhnjnzaotiaaoppn,dlnokopaoiglejrgtnz eriijgjkmenkpu,rvitalneioajssuner?itilčinjoilackiotjoiupnvo j,aUfzn consviPircipjmIe.viursLNdejuejalomjmunnevedjeoeao-s-. pšvmsšneoakoDjalknleiaelekljnhnialuocez,?endigadlhaaeirgavjaioabpzenzltorcorameibzv,pvvreklpeoajsi ačvržŽesjeepžoatovirl,pvdanerldšocjajeavvaFvnrp.nbarjarlsantoiinkondjzmeosaojeoebrCadgtkzpezueaaeoanlBdhtosšteietvorluešabsnilvčstahnaoatjenae,pmrjgnkpaonapaoezijrsesvnnpivtelemoirauz,al knoivžavkbapbians,ru eoatzjasaznkutvjbtiaaAkopnmeejnvšiom joamzazrlzd. jsvpniraZkrsajooaao---j vuzodkugsčadtlrdi»ejvloVmuioenrčvbanjsjiečvijtupm.zeea rvatTmzai,uvšhandoeoskogjade,šodošveajnsotmeloelikodavfiusopnnvzoto,jviejoeč.geoplnonigitskasvaurtuaodojrksaapmjelraijrbaljumonaoat--o(isi. eznizpmzvlka.io)zabusbjodiesšsrbtmaearržondabžpekje.eivorž oveavVsacmlneneieo jsazveišolozmiovhubpol, esrobvtadzs.oarlržnodanaeavesžovnlnveiajohjaven. amiIjnlvnliei divjoggzererduPkmčuagrampioadžhosieotenlke,dniimtohdnzoajlaopt,keijosonaesdtlnspejivbakrjpkoblieoeaibtotj»uvamabskdnKitsožmišaknčenuljojouač«ovd,iSdpimzuša ojzveot-z-iančjselvSknjjtueleko,šdTnsvačkiutaeiazid9nntia0ii sdlju.teian,itplčh jokeernksitae–o.svbenrlejieoljazgevnbži ljjeioedjš.r,otmoeisldmasipvokšrokoiptjauavoljevdedvtoičo-i--i pdnZroodoDŠrvlžuPaoasižEkvvjeLabelnjAišeijthranOibpejidŽeplrIona,rRžidknazsiveijaleaesg.hldeanAšjomiztdhegelvoiričkilkinaumeej-,, sjKmnepvKaDragRpenanoimpraukjb risdeaiodimnimn,fiačjednebAeirarevmjvn.sšajkciKtvehirabrosaižaterloenziehjjlseioadj,pprjunoreouamsvuzgneppNleiedinremčpoanišlovhaien-ič Md–ZjseretopazvlavrialksueonkošhdevaifinjišimzteGoiipnčšraeaonpmnvhloedo,oE,imjkvekzvrlioadogidscipatjojaonia,skvjnoeprmamrsmkeatodniren-t--o korvnsaesjšetze»ptiginDmpriegaebioanhavgsvdSoeViartvdanemyanljrenielijrksaujo,mij aš(sdZiBlokmitŠžrgotjigzitotpaats-mnrl1eoič)jkam.ik osŠgotavtm.evirep-.r.Zte kšsVttvekauotakMCdpdnoelaejdnlhocjditueinotTsarmbp,eovokdsnskisnaplieurihodcepvoitmrde,davrmivžnpskljabeljiaoavržm,apmihjvoszel,klrajpitždeaaoielnel--i MunvmtdreoZrekljanlmeaecguDjžebveotdnensnšltaoeckk.e,rlce,dnmgdomavamčnij zkmsaj,coemasebgataoenrna.rmjtsžeEriezmo-uviačpzavnaroRbnibospjmeardarpaiao--u--d hzžavjaoenlpMjdv,geoanlinjsenloelišejcseučtnaiučsinrviedtetoeidjdrein»pni uzšoopesč okeoitpleblitoniž«iucsjeukdžerjebuigeu njeojtedojavr aiUoupmrvnčojieilagti---.io svlsnAjaeeaomrčvTtvznioAiolheoTozJsdpaAptorv3Noijaz.ekAiržvnlziiCe.cočvdikVblhjbeIres,R.aoenaNžPjmspeirkvripzloaajanegkodnrjbuaebjdsvmoikoalnj-ao- obunuvjsjdčeepe ŠovlnzosajvaClesnbuekilplčhjejaoeumnčms,ojeuekgsjcanteeirahnd,aatdrkrueuivtlžiosvbevnoVčno,reenasklmtveoi-- sumnosaijvemejpsn bteaanuidrš,ijsae«aejgpopbaoSrialsžaievivlvbifjioulcnsjrdtaeamrjnoejaoHkaslvonrp, iavornsnasatjo.niazbvikIoknszi-.-ai- b»VnipoZnrjžobaoaizvdrvnlbanrjaeoažatni.česvjpj»uvnaosNajeodelan nrlviapozeišrčtdjeijpnmuvgmora eopentrgird-oaizrezveatloišormdčbeuvaovrdasabp,nižnrjdojoeja-ad.-,s gNvptoaaoakkn»ksrvMojaoiaolmjozledjageoemrzosr.icenčmLimbeiahenalsiamionseztiBzaovksistrovsoertospžgvtpeidav,vroosralekj,eveluoksnilcžeijonlsisni5vkoev.-a.o. scžoČputeeosolčrpnoetsvenvoensejvbjaekerneai,eznodzkošdnaibsonetrslpeaeiotzs. uujblVaresečevt,Sieisa,nlk oszeptvederre goizeng,adnfirrjaeiapjvnbzhozaeaoi--a-, vndstrkerjeišaeopdčsjčtieenjkamlepeČ,pubprenoirkolaekvakspalgpldiriacašojv.jaiia,thBrotzaeilditčkneiseosjp»ie mskrstdemnro.aemsaodLnpemnalo«emjnvuatvi-a- kjnbs1eooi9amhdvm9… oe6š,olrbgoczknpčilnvaearlisaismarvp uzošrlsgaojavirvlhmaeaizkltbaiuioiusltiknpičteoerp,kvvnrpoaiconlrloenimoTpmžemVinegšniUoeav-i-, spoasvatr,mkem«ioPč,vjgoriektremaoaduhkmoutesooiderzsadateb,melbSaižrzimuaGnp šPioparhkasrtoehtnntpgoueonuravveasdadain.ijeDmteoleOa,oaejv zBtkbounsoAevrat- nFtpnseaeoekždnsksjuknupoilrmildtčboezietilšvioatnepi zozpšzrvieera.se si.edGvzele,krmjaeedsu renznaštozanasn ijkspatkurarmvailikntmkvšuiaolnjeršvuoiora,--, vemtčkve-iaCPitimzkireovoavlnsjbstkueedor,blkrarvijažucnijetmvžiaevpebmmarrovnjeia.djipmunOnoolbeovpmemsrtoStjiouisdolčon,otvoibodnevilanvkoaijohjptiei dšiupšnoosppRlmtatsaorahkejitvearhoburnldbonioaoitleztaedeovitolndrbjiidnfrnosŠoiaetpvoržesnpmslvetieaveiapdamzbcaonaribsjte.zekrza,auo«skvdlsoiap,tcadčaoekr------------------------r njpvjsuaaotirsmsvtlgteanioorolienvizptznornreaevvotalohad…foeprnptsduruotoigvdpčrtsio,rmtncaosaovoilr,kieandšodnorizlngjžjaoljaTevžtvšopaušiklvŠomiedklojgeioela,-v- i»ksinmnOvkjjneaeednrmatmepiomrnlorveaicvšatbdeovkltensikeenžltgh.onrpaM,učoonjaaesaViztidgevhipok.l felrapagnakatsozj.eiuelvmrheletdmoeenolrtdeaodaaimhnagr.,,i rvjdAkaeiaojsDVleovboszkgnieastnioaetdhosvmjntoVpsvvjritnrahlirzaior nnibgkeaptioakčnovnkajdneojvbaail,sihethGedktibmišaithiomrjloeslkčensiasemtijžapsuecezraedSe-ri-riaj- nmdsvomiaeomo)imsbnrdseejraolmaomzjkiobajoa,vo ksdrešzmavsonznteoveašvzipolaazrlpiiaosrdvčiipmihldejjraeortakžnnd,vaijenlšvjsoaevitvnseoktažjčjiei a ršcrvzačeaen,čmMlznouatlaietnnidlečmrijgacnerloialinpadšh.sdri«tošnouavpkendloiogzizljganrag,iajpčzekzpnrvolviioieabtajkgajirtsahrai.tsanž aiPmeimhrrvsieaahpt,nm,ejijmao-,p IšdmsvpnTto ur-eMosmsžidočtgiivrijdvljvoripslejsniaelspoilaanhuedlvrvejanpuzktvnvajra,oaiozš k ttzoagvnauinčlreakdianadloimievnaikzjzlsopfiejoepusvonit,ipktaeertnlvoa.gigčrchkPazinnooejazeiov- n, avdjdkkaenioosmiamjottalapkizkktvaokiasšikkšisn,oieaiklzbhsrtiaenkr vžiiotškminur,o,iahisolnkvaipamzanijosvodi os.fala tVaogejlratjbomldumejlčolijtahoesao toncčgšnaeonboaakvčjsomzeta , tjsiŠŠpmžiteomeoteogu.ctoreo3a3sipeobhnbk,e03j,diokib,szlto nvi2u2anvnkajo60,desepnss.ipmkvrejtoap,ulro,dvetelioigekajtptotohru2njiraskai0oepmlto»1,sbavso2Pmtz8egeli0Mred,oe.tbe1terzmdnemi5armnlsicjhsiotionrnavogmažiroeokonnmseivoeot-a,g- zskiaszeoitkiocsbikt,eiboih vrkizVzanotdvžuomraledjvpdaivajenljnoetliejoktveonvirscaek enmvgad.jireejMČid,plveivoocspvsmitnivenseskoaeknjnmiseihieh nzo oz e evvn e ,, eanpecs ms oe,- domekTnooAtrlkTajiJihAn iaNšntAsušvdCioreVšjneIRtm.oNv d. elovnem dmeVKersJdnZtaauRj tosogdevizjajsierkv noavatšiStpulnodoavidjespknzooietjrsmierezbldjaeoi-,š nčibkoneivMljbiathoe pdltjvio e1suzd1oadnhosaobttbrealjčpvtaiionatst.eitr Tievičnedblnhoogilngmvooaasilplovrodgsediioegjaa--ir gkžbiigoijr»ervotO,al 2sjuktiepr6sžonr0pekijostvtsikesočempokbgrkčleoajzppeteuorndlezčeoebnesdipaenventojallaieamml?tvcjeciiS metpmroirbenoi-zt- usmSsnestlombreoonsvektierlomjonagvticioneipr.jaonauKztkavrjkroešb.jrl«čkovaaiomnslojtiekusnjedeigi,iavmdpešoododnrlsšaotš-ve dvdtsenvičjnLeoa jmetskautopoduzvosin it(varzs1eneog0bjbi.ajm9ermza0nvaiž0a ie)dznp,vierjmrasloaokngzejvnrtmuaoua?mjdrnpagi rmnrzoatai--o ngijnreeagvNomdaoesitsuptiprv.loVocejdemntaleio,ramksnktažvntaiarivkunilonjdi(čeab2cnsrei.lj7jaleaob9. tpe1vnTgr)peea.oi.dsdTaenriu--i doleiaotdlrlNaojiešn,caesi kmsčivmtediotdadraijtiokejrajmdevkodsobmeibtvržiieer.ilasval»tilpuEjienrndnevaueljddosntkprmažeoongnvod--aiv zpvtriarzaiveozojnčebldnourepgat:eožoiknevdtvvezeallaenSekjlžaotauu,vkaeadlonmeiemjnpis.aaaprkVljoaisimozkbaoa-i-- ngbnmoriVmoasintsžiaopenikmrvnoijaaejonšinozhrjjuglaaoan roznzeuadkaidzrvrapascrszlimijtkvhiviaodpjdnnoojeokglk,laojlilamidnjcaj- nzržjkjaeaeuovz,vpioirksodaiki,niozmdvvapaoačrljeaneobt ikomštatuodemd9ces0ijjnjaps.i kevolinnvse potjourbmsiontgtiosurzTsladitamhii elsntakueheodkgmtieoaiht,pinodvoo, aknldoaojazgeainjbslaiaielnasolamtirvr1ooas. jzreienavžn i2jčva. lsoji.mt.evoČnepjekn-- psdturkiVijodli sasikugoočakoeoksniztejaedebvmranmvposoastjvtnoinej zano i,.o rsošrema lmzogav laneirjCadsaešiet-l,ij gkŠ»nkrtaUtoa..j 3mtp3dm4ip3aoj,eo., m2Z1vsd2a«9ezm.h.drmatnrevaoovzgvtanuostetspivžkthae 2nit n0o12dslč9o1lneagdeniejkaloosdt,kveakaurj-i.- nZjpojaneVčoivsmesosltekaihojs–ošne omvalso.opnzNkraeva iprzouaodič erdotrokvčuujžnuilikoenjuteian,-, dožmnzminjoirlnakaak čmonjMoaevjšs anetPjzerekaeauvomgišznunalaeačgo nneGmejienezmrsmjancoekhaabetnvPidrspjnaitjiižahmsnhezkuaenvosa,vrtamesvnzpndmairijljronkaeoi,-,, ockikgksdeeirjkilieagpjsassrmolaekoi s jirmuieoehpaščsloirkvejtžinuvsmnesaeodjt,emjooalekrdp.sta( navkT»zjeeoMziaVdašgčoentUemudmoit)dmkonuipavgjasolzdApetčrr,ejinežetra-ii-,- šszbinltkaliouhinemvd,j aikSijli inlgčpsoieomkvvdoiekezjvloeniekkbtničjšorjiaešbnžt.siualpojdeoC ejčdoneabltsijonusm.kddneisnmioani čsdseieomopZvlvoeaebčdseuojiaenlčtjetkejueknvdaajEZeikmŠontnvaoiepeo,rng-esk1eajti.hepnjnesioenovndaoičksoKivorgniel-,it-- lkpžomire penbvzoaaogsnzoehjjbdeksanrjjeaoeitzgnmiiaksnepoiprkvrireolnonjlegiogmrpanarlmeajzipvnaor.aztnuvnojdoa,i,, kzskpMiaeirpjapsotvoečindmgrataabgmveopnergršaeipčdt.eaoRkljjboaiiciozlnagiik alvBeia ldrešaaroTdplnljirieai.smmrPpeooa-- vsrtMseenmapmrozčsatesbumtzvjaiaeo,nčtpiueviot. nelkTjuburo.gidVvojsiltectkoeivi.d zi»ulnjTie,inahmdi,pbvaerkdejnoore-- nušszgatseiruupačbdsemi oimhjpd,obnroopkvaamiodmjddnnoajeioelvajvtPaiebj vehgskoarh.arlvi(uejtFštrsoanopvtloirer:otiaoanujsberhtbkždeiveotr,-i iczsžmbe^puarnanlio^i^j,žad^ve^jesnkb^ ev^a5u^sžr0j^eian^jvzelh lai^jrl^epzai^neozd^ljšsn^oskil kre^rjdn^ee^ogi^n,phba^bai.e^louiN^ord.č^bra^o^eValk^inčpko^ajuiba^-s^-^: ršknjpit^ena^urrjbi^ldidn^goieo^ijal^šamjbh^šk. i^o,pUvs^eakr^gtej^nooemž^tjrti^eoujv^env^elz iats^lnitpni^opar^si on^vmvd^pajaCi^ogk^,,el^iad^ltdo^jz^anu^asale^enljbv^oeb^oi,-^ tkipoennamiopsjsvomatteltnaniečkienošrmroani snzeotlvogadovoahdjidk,helroualkaphssupoklrokiopahslaiv.acv sbepČeplvevjer,aleijnkdsaejio-a-e nltzninaaetisg.utmdoadZetjoilaoaorjvnasoilmtanjievonupn pasatoša vkisvnaorejfreaarzjitdkasi.slvutntMilvotisa,eo strspoida.nržajoŽistjiej-oee zplnzidvevzanjitojrosaakdkb nkšun1urijo9jeapboCl9žnotv4eijosilvpjsjtsoeeeatom,ind.zdbLjoaeoa tgnznjuoeabis tčbrpjoteovorvlzeodiojdp,oeošsl kmtdatpuaiočrvdegbnediail-aj- MvnčallzialjiozieehK vnlnvdaeaaosjaknCuarlujšijeaanmnsvanaoitmalhrfiaič.ehindjenze,aoaalnvenkseotvcitkodnmrikasrajitlaovkjesnurrepoeaieč rvk,sgvea.pozasvnPtremnoontjries-oai.t išobTSončielspllogoktaravazvaelezedipdhunnravsocagcdtsivčiveaemsiavnlmkz,rnndejeva,als zsnotoklijeajueboasrmžnhmlštib.aukibem.kVdeiVlipn ornveoinnresldajinegejkanežirnlcoae-ii- tzodpjvabroalčejlEpdiezmklranriaetjhaaentsbjo.ikeo.toPdoemmolnrgjtveujaouej ž disdošnzapaoolelsbjsšetrokin,aedošžnatleauezviktšdaaoečsen,etnpjoauotaab,i-.? žodTkeleuoilSondiošmlbicotdluusviaki,deuicom»inečjvsiIriaajVkatasjneAgoeejglNvemjeakedApaapdvatdoraSunior,TnrviecaAho,keš,«dMkslojiaeiunnElbničseJszoaekČkiprdcniIaeeohjČoj-er- ovlvsHjedasttšsileoičllk lesiepjanjauFnrkimoedmaodtkiiorenMs:mplobiaprasemriothdjbjmooievlhž,ueronNdmsčrRopajaT,oseedpzt(sšparGltniiaoundroesduoojtsešipbvbizpAoimiejarč-o)jii mnptideijlurssearlidkžtjn.pieiaathr»ova(Fp–snarv,eostmalCnatjdjvetgeibjionesvnoštitzltnhiuEjčneijUršroua–k,tnžčračmanleejjizpiv1hpsnri7olahagdvmn,lrjenjkeaattird djžeiaiijnapvn.e- Tidkzroeobnbzuaroatonžsfiotenaniajšianhččze.najooskkpaainsdmderiennakovi stk.«i- mszeramee mbsnlaoaubmmdnnoi ohsot.dreVljoedečntij-ieolšhatuzaddaninjeejirnh, čdimegl eas neTmiosohKtimbrčj(eaoeto kappčnmšojeonrdn esorputvouodčvtszbčojltenord,ajgpekr,onavir jeeiNsm udOajdaebznejičoaleseičsksžpeutibotzr-ei- sokpvjempeviusmšemejpciedžnniršfiioe2oavnčp0dmlpesajvkoenirnskemn eočkpj3emsnom0ktckreubsolo,im ndjcsse.gostrk.t,eaoitčmčretuaeškenčikž)nejii;eaunn snnjzeeue- usblttkejreusiouelmdgočzdielpjsoejossnlkrrmmgoiečta.omnvuntIiibnilkzaeoii.pliltvirzipuTr eaiacnonrveazoojnjtemuoos?osrvaepsnečoe,oiabdšmnnarzoj,aeeečkjl šojosiea dipj»zeormooKszvbftlnoeoranasdažoangšer«eiejv eomagčmIgnolnrašjvaonoTtf,lisrasckikamniae amsoEsčiUsisnotl,ieo sjmvteel mobzinngiauili- opizdenvbens opn.n. as on oizkvelojoplmiaho4zdn.mlaa9eon0teiieun0nhmčf šuopitanraurvmkj-nseoaaenvtsžoitkij.veo lpj«reroenhjrsiatkemela- gEzasVtounčpiejrane.jah, rbai nrvasdk,aip. poguda- ,r kilavNat,eardreraiggvasniumisbotEaoU-im vseeleidzvlnjauojda sakne- vmukonei kStijaverveuoiSrnzhajdsevkeienlvojrvsekSn-laio szvielmin, iakjilio szviecelečor nenpvvooaavojmmivsnneocčomevjvmaobi d,vnniktoidii irnnžvžaelamovigmie.onaNjopeanrotiardetlzeotbjmčei-- blrauaokzoVno,avj sdulŠoinaojpouslbsvo,ok ndečsvaokmetšlpkao-rcolascevvtenoovtprs ku(iez2uoŠ1veb.nč4nrja1aet8sjžnui)eh,r- (piziv2nrgdai.od3inŠ,so4joub9lod.i)tdaz,vE ašenrt.jshuoeNtovdavraeit,pszniekrotsaoubtšavlratnau(nk1žrjio3eh.vi3sjnaea5nmv8žji)eie- peozv.odurOvsraetadlodns loleli,eth,uatkmš2nae0eka0tšvmn8neoedsnntjisoeoCnpeonrljejetimhesmoaevlueov, tvctnkerežoibnavlrijveuskeemonto.ok oSošztsošvrnoelosleksiskojektevmeunm aplzeuonmtsiuazanšsomeaobneomrjzačaažnsljeiook- svsieackpčenlojrjukdančooavetbpv5nSias7olao nmsviaetir,ulnaiajizojclivin.čjopoNnvo.eegŠekovavbltoleirrkuee sTlepujeduočmekdlažnasuehtkjmake,opsvfulopeVnršdoeimilvkivejeaoi-hržlnz,eep,a,otdpnusareldaefimzodnnrioečmurndbjaeoail--- anpjnroeeosetktvžava(eortpzea1alorza0niknht0oiii -pllzpjteaoevrtdičonlnaani gjtcaiko.i…d:NdiS)teae,alvvokmivanolakjatnsrodokj eakjae,, nntkbueaidlšpsiavjeoaktl;rojleujdubdlučosejkčenaaj lvoui ndpziarviemlporouzžkank,looiUcsreitPsntIvoi, kjkušeatčjumeednteirjjdusjeskgmiemvgul(apoij.gšoSli-vemtadcriie,š lisoaimtnjniuemmzčae snmjeicsvoin-, s»tpišokesalleuru«opšda4rden5ah-jhelrenatnenijzoeo,v btkarorlanavdžeiiedcvviiejjaorol,in.gdeiVahp, sSoierldsotltduivvadejinvkninjisiair edvrdraeanejldačjuiihjuve ešolirinlkaohzTvusVetkjvvaa…anrri)a-o.. pDs1oim9Nrtei.koeatd»oibLmsriatcoehavmltUiksooPpoegIrvrlLe.eaojcučKedreejsmtkčevseiomi,seu, ounddikavaneevarsnzpeseaim sjŽe,alecSpdsnsFelojkorNapjaTrvenbeoojtenpal,rnv,ieoCjdpiebiesaran9aziptd0aumbri erčhipleloie(artszFoitvef,go.nmeiktIloiiaonhzi:nkcoo ovispbjgieorszrbpeiazunodpžiičkeavoeelrsovnahtjavjiauva,le-)i tvjLmsebojlmujlreibpžebnltajnžouajsaolndijkziši,1eipuo6,mlpojspuoknrkdolooiobscvjtekndnoanioithamkb ouojšedusvousmn,ltnmonerviaarvepitzkmetaolrsibsvčzisr.o--ea, Tmnsvšjeokpa lovsopjndosupoačrovpkepnčsomjoavtldlerseje.uztsnaodZtiniamtskienint.raiikzo»nmpeKvjro,šinoivjpsaeooselraiabtu.svmnsdelijtilmeramanodivi-it inškzntaodudTuvdi,aainssjtrsdtkoevkpaidai ihoirnnedjgjsaeraztšvašitadtoeksuičklveasc bokzriijanašeontruiolAtdmetr,ijntejoauasbde nvarjatatpargdkouzaooo-la-j- vpdšpeoiokšozmi,aklzmandnnlčiaeacitchimnns,e ijenniusntvdkrkuesojotikumthct a,espždretSoerihjlogšeonki.tvsoipaPčevloobnnzmtineiheajomecipnsm,jtroznsiobnn,ii--a uzmgnrsreoteavl,nomaskirmteiaiš,k«, dsšaKdrnmuaoažtosijsšnemteoiojozn Topodubasadtžrniia, dvzpŠabrkniečejenaots-a mkljsjeotuorvzdruaasnknškjtiue.hmvrlao…unžnmjiZiteevia zdetvoarstz.jiopesoteitkemsnlžoieickd,reogok ibinkjonaos-eti, gcrsvoetkvagnloijtsjuraliičtaiuvšjvesjčseeiejčžzoavi rv1rla9ijinzez,1rnoež-jbdoisvrukdaielsožsgtzekoaivortao,unpnmčirmjeea,--. cndhNejerlaaolje,nmgžsekeaknimni etjrnevaheikcšnniljjjioeuk.-hč iRneznanoezvli ohriseikdmdnrkbviaokiipšsnomonmalooj-- ov i asiTED N IooK aš t jnkišhoemlfkpeoeor.rteliTmdijksiaajsoloen soviltharkobakišsenoanlmoefjoš–darelomniddziar otlebngrivaaah,-- ninžzaeoojvčbaiirnmajp»žebSoeoovblppjaialrrčmneeadičjehnnjtaoon,p vodrkeodlilgjarurjzžoačan,umvapjenošrjiaov-o hz2za2j ,rag4ajood.doikrdnapsesotkpluoekt pkutraeii,nsrisuletk,uprkerdeipibraljjvioižhvs,n ečnohea rp1ierz5ojioo.dk4bspa0rlto0aeedržreneeivtmvirhai inpbndrjreeneudjnetamonavaedpnztruoaimdsmntnaeiej,čermepndgorao-i- rčpeerjooomtiszelzvreaodmvdiotiads, liniznmaa npzperanrepeabdoziavsldsaoenlvcmjaeandnsjeoa. tssauRevzvgeaevartdtoš,o kčjnPvniaraaaijsn nvohajsogee6tdemi.gsinjmltoceiki,dejasekortviSožioazselvojeliijbzdnovgrjksažozklždavjveaeuji--r svačpazuavnjtoe.jajSjPonoraiedzvtarasoagresaemlandih,nic k,ijjlaekar isSžtpaaneovlemiiojnosežjslzemekvljnbee--i.r dtčVnrNoesorzbat2višjpmlv0eaaSre2spizvčpks2oaejrepič otmjdeoejetvedivlč,akpeoaaptlr,seknooRdužzjejremaeigumbzvkižoijakijtastonilpkmvjoX nX Viponrbzbe2vimdl0kas2lstjpk2daurev čo2mjleej0jeav1čkpja6aotrns oRju2tueji0esigm2tokii2jd,tas,ikmrkakaiosišlvgitmhieapllaiev-L- kvjoooseptjžjroueeigvotosljvieconerlrojedsvtkniooan–j iuvptziočšvvejaeondjazesovt.,jovadpjaaCnsejovol irksšdPn0jalieia8ojhjMnbe.dnnPjšnhioaaeohašbrliootedznreagvcnaoteetiazj henrvnlpgiaevejčopae,zlakn jtadsptarlenaajeor.zjoebpnlačgsjPiaeaešoavgrčelvhajraibp ntvtnirnleiksaisadpjpnsreprejpartoepvevoddkjoiaeden--i--- iljrjdd(cauheba1anganz.ou7ietvišBr.jnk3ahitnidoei0lomkaavnm0msiuoljbeieeln,otiviahkusdznlkrcjlaoraščuoinjjevkežlsai)eimelnbL… kjikjauintuoozepčZdvjshnueo,sa 1nkmjdrgk.ea,io4srknzaut2upedgon5žr.varti šilveokumvnKievr okgaiojronev.-iit. ojzZevobjoPeinepndr aŠiuiderzs ret-aaoanienozdsgrzmiotlajomnbziurztrhjanor,voae.akžvsKjkčejaeioielvzjlčjotoanunbndovčnŠejrviskunoptatieplavisžoojflaogesubaamevkpjnčdaneaaooevietnnjšlnojraztjoeravkiaaonlchaaKpsičilhijkjonon avis-a tndzitvsZednkvaels,čeildlšjeduoanjlnažajvinčhjeeviarivhtgunpvinlauzesjolijaijtbersŠrtlzšnetbiionk.heizjiltall,snseeVieockdettizjenaoAanbnmihzsinuaha.šotdpičotpžmure9oočatdn.aslirgaljseidmoetaub,vi?šjlopezktnurs,epeivtrltomzooii va(ickmndelČjrnvbužetiičazrcipvtuivonaizSvjolonlnzoiapevvimoeuniAzvnmeopimbjreereta(nvčsžaemjoekelčsviotazskinerarCaij natsieziakčlvjšlneiaiali-i sperae pvreousem. erivla pi o doanuesmža, čc1bmlou.o5rjvse3šeemš8žopko eankv,saarnv)orea ivdtnn)sgoifa.elvoeardnlmonekj airnhacvaitjsjeadšrdjetiooezjdvvinotišjolečojt-, Gpdkrlaaiepjvsdamnckeaeilotluevojr ebujosapvgpeooštAnovenvs,idejlkjraaSprgkl oasvšekekjornevagijzojai--, vcspietjranVnaotvneriaičlzorSoamo.lbzoaslrviačnenžnoeaeivj venlaj annu(čajdiepnhsrkeni :lišahv2oev0učls2ne1jhei)- 3 3nzoppaSpruha1 9.0 8 .2 0 21 či1lkue2z,s4tgvjlpoenodn.iveshol pStenrvlžioidahvovse,btnoimivlj,iaontksejitnaojipvhrSinaštzjOjeae- puvfoodPlremomlžFeieanožnltnubjale:eb, aimotzerdohs rnbidšavorosabNlzsinTdhbko es(v,mtG ia.vrmuTsleoepžAtajuieik)- upvotsoulbPtjvdaeioesninmzkgojasolvenekvemodea:emblt ourepednurdiičsd2sdtevo1aekn.bvl4j liiujm1vda8aejlooenjatjveavuvdn2mčrroop0eues1nžth9i--- sbzckien,ihvjačaševosašnpzžliadrbireaa1optz1nnmpl,i2oisazsio.at1Kdip,3osok,ttksoivjilittkopjedadovi,,snktsioapapjtlrakoprjhja-eo tznvvnasaeedr hrpnuerovžobrjebdookropstžllsaojakSvpitcmieoe. k,mŠlpkaoeiorlsmovetvpbvorone–mrečeij,azgeznnimij-a-i vk(spia1oprn0irmj,iuh8easrdnlduonjšažodebjstetikpoLnootjeuktskdlauds)rško.auasjguopVonotedisavn,okdborszeaavnrj ŠšvojidoiejsheSenlti,lataopjRkvjuvoOaoAiravntStsipdjizRodsrizd,oepvkidečm ivilns.,rrakooej.saeu.gaokTopmsijbuj.i,ipnsid sj2oaeiiek,r0 uto1dnpžsjdae6poremlj1ziešt8niniti-z3iaai eiSmvd2ukl zo0črSlkX nhvekzjneovaoj ,tsIiiorjnkkae ilazčei(jrdrumRneeotjŠaigieNsjšSkoeil)e2Cjjgmia 0skml2ttačilirm0i,oajž1hžaueni 6žnsnbpot1–j Čvrs6oeeat,ddi4r- - išpdopjjksraidoseiklhsk.vnatoSpaooskdr thruinekezeočnaš,imjse,ipatvvjaizroeaoniv(.trjReizž,ŠktdaeutSrnžj)Cže,aae.kvdvileVjeise.…leap žvTbrVneiaohitkceoveoh- vdivsimjrnJtneujeakjdeojstiintrkšobeičorogiselh itSijjgzacslvijka.blin.usoZialtjšgaiaaaktjpiossoreovtmsuenčlttdoieiotpivmvetlroiajvčbevlbnriaeeo- - gzsrpaa•omtkdoebm.u Vjekarntceeijraečlaajjn,eeip žitrnjoedr apizjaolibvčnreaaz- užse•pneoihlsea,kibntrljouatsenphjoansitokebarljiezlpnpeikohtprodnl--i nrajeosvl iahsnttjreaorvkdproius,ugjisehtjoaprtiuiksdrtai ijiškna-o- špntir•htiutprscakirnjueasp,pviokniril,tas, keni›auosbkenavvnlaairanijjnamejloao‹ ngzuij pvk•ljgupočsutjienjsotvvo,iztoubrirzaežmev, apnojteo sint•aurstapičsoutsniaakblnlejiaš,nt vjkeo.i, pjreo gbraiml tir n•aKgarrtoaedrbenendeirmšžtvaovm,eareshroitielnkutau«mra lahko vzor pri vseživljenj.- skemu učenju? So to mor- da skandinavske? Zakaj? noNviahjvzinšajonjsitho.pAntjuo duidperliekžlba-e svičvnsiehžipvaljneongjsakhemse určaeznvjijuajsoo njbeoebvleilžpeirlnoeafisklkioasvntredodikneoanvvnrsjekadeknodevrm:žau- švteu•–d Tinjeuah.ŠnvEoenldoasgkkijoeavmrienjdeinnzonosvatašacsilo-a jd3eo4: ks,3tarzoojdnvsia,tloei tlrekekazt,urolFttiaenthisknieačmnizi p2ini9- dtoirdhu.sgtPoi rtpokojoekvkliticniv, pDkeialjsnaesvkreea šzmtvui2jda5ijj,oa3 vno adnsodtvaoeltj kaovabo.liskmNe oazj tnianikžorjvaoat cliajuahdmkeoi- vilzepžrebolojiazlsvi os dpinmoedemploi prvoropRcroeomsgurua(nmnijai pP(1rhi,am3reo.rdsptroetjk oa)m, eBnojlegnairigjieo(2- emo^s^daaK^stn^i^ato^kojv^teaj^k^egl^ia e^s.) -k(^iF^irz^nob^ot^nobn^:^ir^akaa^ r^zž^Hh^aeivr v^avN^ara^Tnh^š^ji^kSte^e^H?^kmE-R t(^u3^r^E,n^5n^e^oo^vt^^nid^ze^su^t^aod^lte^i^kzfi^an^)c^^i.icj^ei^jG)^e^.l^en^ di.,e Nnea- koam•teeTrnri žjentojee ipnpootdreažnntokesektaosvmeljusetnrioi-- kptneaojdacjimejenu,, jsdpeearjpoestdoekvmonsteabvmrsa avlšakephookvuvovepivzošzarjvoeai--r sčbšpaorssilpastvelk.esheSetnoežšomditvlauo:ljdgessipnejsejmkscpkeinraeipalmiursvuotčrigesuznrtčiaj eumjandizejinu-,. gdpVsiakottauselnečndeani ivjamneauaniačvnrijmsukrke,aentzniondlaivgrčiž,nphadarzvirumneusažzepnarjobr, asbndadra--i osbvpkmeljoačarznjenenjžjeajvamkpt,elojnuruopsičpzvreaeplnevoltoljupjsaodtnailijln.eoi«j debNsrvrasaksdnluejieah- lpvanprvvooinsssieuoctžmjainehvjil,ocij n,e tvnuktoejidsdčkijaieojdhihur dup,čipreggonreieftjeeadins,lanošvdirtaohij-i-- pnotburjbriocehjjai ejovieknri,jtgoikazvinl,evisvtzeioaheudc,-ijkujeevičdajilinrihngjaisotcjpaoib.olinzdsekJbigauzuaz--- jomdegbnelMreanagšNižlemai,ecvo,svaova,dnnfianjarjnee,jaaempnzseocp-doiverzadcaejorainbatjjsolrailass.isžhtaTeemuvzkIadaon-li vnvsojemevnbedzsztsna arnnopjd n i hadentipeoirvreoj eškeoitnllijh, rev- vmlkeatteIrse smoavjsIj z až-tdkiuvitondkrljii hucnvRnijoljeuiesgkntkaišiah--k sctvmeipejhsloroknzčrheoaonphslootr oazgvdrmaiipojtatevbr etieiipn,t ojsesepdkplržopooihnvzraolrnjpaveamropnvoeajkagsdmvrktaeoo--h lmgonitobjiižprOšdhtaeonvit.bvejgae ijrd., o b rzsljezpohTjrj a khitgpkuse .ni jjo mtsekKzebaraamajinjlet eipvbelr i hj z 2štnsoe0alnas1ucn3iž j .o d raode s limadšei-p t voAgSdetmiarvig.inshi jjvdčoia inhksaponmrkaamuitašč nn a jb»Jzibh o lj jphčšr i-lt pKzmsraoaoavkdvpnšKumjnvsk,kasatuennjbjheikjeev?vdozliosdagorjnčeaktj oztk.aešpohadoilnilisipgokoirlitoečahcgiltneizjjesal,- spdlvriNbjjjsekKkd s a mol oj uSsčlaniasvotetkisnn1t jaidlčnisadutlzničgoppiittmnoea, lmmpizreeabkiscnmiotiaisdjmoetvoa,r ,sjpptadoeovakdnirlaveostrstvksepeeokrmmivleipn jhopaši rnrdageojnaicgeamneilhjizit pišlkrereaii,tkl-ii rmparzakvniei jsmaktlauc vijvesppidrsleeintgtneeitkihalilahnroidhlkikueza,hncniajšenekjk,a pgoeP»nZrdeeerrlpuoagclseiejtp sčmtgureai tnmuierotarčupanndcaoiipjvzo,vndkap.jnoejrr zpC OLL OrR vcC M eY trKzbeoiai »dvzVriaenMksžlioiakoikzoivzvpeloojtimoakrbopn rkzosašstžonlevnuldoaosjjbete,n všusoutajtilsanieipkj keiliašarrznkrajjneoaz,šašpsenitosjea-č j»godeaačnvedMmiaazpdnlejaroejnozdalemoaogoaiszrokvrntvaongaiommzicokszviaevesai kvšdodnijaaroaeuspsštžlootijao,iičun«rnilundsaejkensšviikzjeaahpakirkojh,ušaavcstšjueekudednrnrdsuba-ijig- tzsvr aoevrzzvdairshdianiviinjaemtd,Lrak,uunaŠgdkaisoghkvdeauomlssutetčannnniovto ebpvriarztVehad-,ii vpŠžvkrregioaiNvnovvrlssti,eojpjemauvkonaraugjnitnek.gzejjpvsarpeseairvjhvrouaojj.saAulpvotjeogbeopisgkijzaetazluraiHatčcrineeazuile.sonrnabsabe,vt reMsvoakrudžazrhoreazbe - iMzvzaalrainondjkiienloimsljkerio.moKbdoecrrteainseltoirmhoz,miprzoŠmaoesannntjosuvere- ibnnmoi kdeitozozodpberourkiažnluzicjbpei ir zivsjasetrozapgidkeio. nsOjlriobahvctkirejeeam-., sSonpkraorgfizmbuanidna,e aindazrcjajianramsatjtluaai.-vrdgšeVipaidp tmnepogiormnhai ihevsinotentredlspitntkbvreooispsdztotzooai-- sdupltoedrsoslbotoavkrajr,oinedepsknorprumveitržliueainbjd(geloAioleid.jzbsetPonoinoutacuigpinharoo2jlasnupt0eoiotn us1lzdneajiDji5bdoahoenmk/vjbii1emaeza- isdnzMncpoaiiskobleadjdornooibvaimbe.umkizoVdmekr is)mujstoa.šiko Ilntpizuežajrvonpčizajolpiounjsotavteagjielnmojtšeejv1ka,oro4erlOzkojriurbvoaroodčzttkuimelniedsmča,oi- sšŠonplemoionzhbdtokjbovugoJuirozE.šidčzaZjOieaoIjroKšjberoOorp,lacVrsižgdikNjpeaiIntrheeTsilžz,EejšieaČRvtuclAoojisadzjmJopjIiorjiepos,špkmrmnoiaho--i- nisnooončizkaoj omli sporšeijrpošoi mzonisodn, rsouežvpbteemni-- ,bmteeOirleiždpzkizaoitkmvbriopuinkliakejriamncpijrjadeima djerojoe ntuzdai kzŽpaouečterželtiebtkntk.aoa s2am0o0z0avsesetmza ak- bktiaevPnroiizkvnkalevjuak,čoedvnaanojejmesvsodkjrouežpboISot vninsjedžriuvlžjbenenjsakdegoagaujačnenjajav znaji-- čjhaeoljav iznhj oogvkooo.ljTsioht .dva nmes eobdo-žuje ienoPsdioežzikivjaljkenšnjaenme psriesdtesmtavuljav bUrPezI nL(vjeui.rd:AMskpoirj veuiDhneinlvoeekcraozjmi oŽ)bai-- slkeocv joebbloikljutrjepteela kpo.otnuuždivbao- lpar: o»Sgarmama soevmvszežloi velnjerngjisčkeen- čglaoMvueočke,tčnilvjoava?eckZiajhakitardijhorpaovdtneeozliatne tvisnteobapijonbčeao?slnjo ipsrkeamnikaanje gor ivn usPdčpoonnlreumemdtibnpjoeroošpscloertoskuga,rrammoaorlavo bsnietai- žjvaievsNdcnaeao. doAeobloplivrokentuedejmemelmj memoneeosvj teužstkeosloappdšoreu-i tvpzeergdilnponirkloaoav.nlinPauiajmčbdnoliail,hj sniensamkacačinrotenotav»e,lsrn.aiNrmzeeai stkinanamojesovttiar«vokjmpšonsgokeotigi,mvanaiacpisjotpartlaroeetšebnngueoirj egavpimžjaioi-, vksuliipjsjetoonešzjmteae,avvtoaisčkmlneaonteiruvtelsumapdoiassjeoapnbvoeltjdnraeenlbhoje- nugdočjinsoitzpezplojaoedpdvpao.rosslntdevnjual jvienšiangtinragjuotar,čvilšot.ek« akoli,- oneZTngaoaorsolekkjooonlnejaec,eipjgtaorsenao mpzstegidrzmoainlsijisk,Dtoizčva-. nlzmN)aadapo Modsopil?leoicndi aeropzčrjimuteamnhfo vrkodmdeaili.illn»aDešigehea- elsiozendjoNmabijmikrahalicžskikeoilvnr,j.aaizhnTavojpaskrebaiihpimtermarkaovamolrjrbaioaeijlorbdnbipoilihtoli- psngerojamlrvem,ithnda,olaeknjitorjaiovhdedipdgcrnoiijpvooranirvnolisjzsaiomjoborpaovv- ssšžlrolneockvjvueae..lnnTIsenakgmkiakhoalsoemriksejtoeeslmtjdniuhea,jjtabnpelaoor :lvjsše»piVdproošee,-- ddmpnareeomipšsčobeezenj,ntoodalzonikatikpočaoptpsejoolrneighinkoiezpvi vrazkiarhajžarejmnalpj oovu opvdoorstusnetdžmoibevp,linurzče.iaezrV,snaašsdaoenivlgveaiamejoloizaksamedtgaoaaoledivgnmrpaalkaissvjaleoaej ndszinoaa dmanonjabmkua,nočbaiinotnhičr,jkuntpeaoohgpčnZoraoasosltkgoo,zargapajijrms.aepvSooinovjzoken,rzblaeait- ejvoenadknnrerjaoeakstaeli enlpi, nuozdčagžaeoen.pmlvjjreaeoirdprjtaiosl bitidiziheotoelbsuvvtrvsnasaežerrm,ei«-,- tjvkdeeainmpnsjoejoevš kejosiadlhlsreakldviaesmitaMiailadzmerrououabš?žrazbaŽaGizn.ibvriaPelmjhr,ee.anclnjeaj btapsiisotoPtbdviboh,iralus,oldkčuvtiajažusrekboitloinizi jkedjnlefa ošjdptrvorršmuešeložb.aslialIksn,kiei dkzhgaoaakznlsoijene--, sprcrl o šarsin e ge apg lo iemzb. o baoirpačžegavizasdmnrZaejaa-- smečvtseioaen breloianolstjeolie prpzgeoreoji lag ojd lkkojinoijvkišli,oeoitp.gtleauiarljjaeodo.-.i NzkzTinauaooodpPvidoazaikštkajilmtivoicnnza,jvieknitjinrpakbejobosolaenioš toehavsiroiatezraeozjajbdneljzraaačnoenjodza- idvunz i v aZvatmozalvllj o n aj i z ezirvcčgakč ižuslekpjeešiuončtvjajieopetšinoltvzuilokaidzvoniioilij--,i-- cmar a nutdjtlaevreijn pnapijipoihe s aeipoosm.Poc,., ezti. ngesik o vr s aAlsoi po dnia.j e tijbii ndt naešr.an ljaeizh(aaezpdrbohnj era tuTjIiedeSh)-i dzbvtaiaashrvdlktj,niethivkdeč,.iauktvisi trzateengrigloaiajvzi,e pikszinslveiadaidrujeiastdkjimoiittekVišr?rtgjulauk-- šiijoa izčonovnisabotejratgkuao mžpteiplleiivroč akutsplvaknroaeozjdains ptzvaškonvpalaiikVntsiio.jka lVko, rvotanebkzrsšitlečipčpinnreoeoeimskgpltoroeavlrouimakzklieo,o vsmfimtooandpvavase.nptntvjercšoanišrcšavaeonpj lojpeii.s,riVv- nlotaeagzCmraeajpsačnomtusoi nlivops vlšonuatoelrise odvbilooačzdmnsastotnovamaoplis šanpoznilaljeaš.stiehti tspouoosdupmesrontedvtmajerrsbjatapnvtmlaia,«včim uzošiejbanlijpivsokostirušksodaktlavdnžrojioean-zjooa, ZiniszaaupoA tbpolroi ašzrgžntiuaemaldv.uaSjnsmMkjTs tr aonvloetae1o zršhdpsarpuokiVtnogoim oirmmntve,uvoi omZlvhdmjjeaesiblotpimvprndrieo iročpsašzjgtoaievrovllscašotekotmjvngeeotoovomrljevjelzoupn,zla rdaeusnivttdo,unasoevanozlikpsahoaeeaj,- Dacpudvaiepunreinupopbdšoaržčvaoaiiamvnn.bvgnloaoikjrja š,oauad esvmomBkoesaačectokpj,irošežaconpinlnšomnnPotdieersheavtilznoichilzaoutep.oudrrdbneveiarovdskavveovžtmižeahionai--,-- ilvedviasfinlltjnakrekioanheckj isomtjkr,voeonkgžilranajšdimoiouhslčotipevi ŠontibeCnnjra us?Cmejamijlnoinisnatirarn- ejvzsesaatavivnvV,nsoookosvidzazisčaiapohzroln Gpeoomitrgmzitalrraanaaagmsnzompijozjjreeevao Cnozpeianolrspjdesesomele–tovemrtCvenereaj,buennnkandtaejmir,ier«ls. i tpsoevohčoarSjjailnmonivkjiaeojtnavivijt–nie.immoAeisklrpjoanrtzeopmoispsepaimožorabmojaočohi,-- bjzgleaok,dčodaeniajos utkdvičazoej dven, ajndejbaikn prsjleoeppdstirivoisnečtitjr,uoavkdraiočlsnubtoe-ii . pbndMeoeirvjlnseagoovaoidngnslomtkoevostlajatdu;ivoodinbpienirljiiaeszpoloraizabvavroiea dionždmoceielzvosnvalčeoaledn,bnbbiihii kpsiazkroroknijhzgueobrkšpgaeteirožm,novajgo;lt r.ieuvzaTžč mzačkinakaokrsrvaoatovnzijdilazthieločvommbnsčreiokajh or–žamt1ezmrzvleuaaoh--- pnpsnoitrcjdieodaikrnpasvrnantaejrjdltbuaii.fiohlvPkljšpoatormcurOaniždjeneominl,vjjajinbčuv,neoerp…oaiir–tzjaiemvcJveitolepsšjirernohejine-lj- rbmsmsekodeduerndoipokizplnrodoepepd.rlioanIi.skzintmskrOeitulpaikšioznsaztžjzoreaeiarzjnihiomrinm,esodkivdanujieimšshmjaee,i - mjšaoeglo, sadkemrolaoosldel aith-o, vtoavrsatnvjoa bmKosLlkjI eCi. šNigčIerHijcoKe,VALklseIiFetoIjFiKslomjAžtuoeCdg:I6jrJae.erS hlzvpoiakvml djNšugvkTčeoi,vj(oSps,iHrmipE.pvr žiuIzŠa,dovTzibeVa6rAzastvžRuaieArčsvšeZea--L-IČlNumIkHeVndSjsaTsehOežpbPPiairEv oseNlmonjJ aekokocneirjij,sssktsonkpebooteuds IioŠk?To V(dAseanRmaAroZja-LIČšNmtIHuiVskSstcrTeiajOehPodEvvaNi dijJnoebonivjjoisrsaimsotei. Rt ainnljaeratazreaavornšdaaednngdiajanvfezeatokrfiaadujkpjnltuaoedslstgttkaeni .tzi kTiharserdpebšoaauitdjžeerbvpo voč šppaerraepivtntoeitkpsi llšioookssvoptlndoigioivnh,- ealniKporipderacvaljviasčgjoouju joisezsktpnjkoaaielnzjsvumkuseakčdslo oiztezmpraladeononkoozvtiolkr,jzneuskiotbmčpasoi ou,irekz.ojijnoiŠneochtt aebdlipapcosroi,heajupognezkgvoodbioeip sziopsšdntam.tčro.ke,aiajlttčdjaemuurervčtdlo-zknoiaudionaizJjssPjizzaoetkimrrrolambzrceieSldnbiiračkpmavajsisjnaoržjvtučtooeejvnaaezrevgkjnszdtiearumnuaialaon rej tijvmsijetzeetahsuvoanmčoepdoblioaij,viairjo ajoankpisj žnint voihppmeehssvjvzropiedeaaoahjko,,mhnjipgladsjioIraosocznsavavnst njvflogmseiaokpajoelpronk-le:joojea.uenidivčvnSmj-neeo--.f ejo –@LtvšztzeaUlseoužanonemŠslsaagaeevtdneol,nenvejrltM,ttjapšutjndjeunčouežrairrtrhdunb,er.dMsenžaerzmibi,nat,eunmur0seegsojt3koiiendh1ijižionsn onpt7 radsoo1gpnvtfks8v5eaootlet2,iikssoicŠi6ulvneoN…1člaintvn,hlaetZnn0cjtinuea3eainn- r 74voe7zLrveaijt1dulezn6nmimdozoi7rsmo,e0kozbdreneaomraaahmnoožu, jcggeeknaejovoinivatnseveenimašrjneezmujoe e mo?epodradvdirnrč ti količine mikroplastikev ivodah.lPriča smo kli- vrejavnimi ustanovampi ozat,iztvajkanojeduaprpavonkihliicn naed-poispztrbaeinrčeejuš rtjuedtriejnagaia,jlaiadnma dparikjavtdpealrjeačl-i ptoegmoevojrne nazdmaoljšinrooskt. . ac - dvnjuonstsimčeloomvueeknjav.tveVarčzmaesih saNbkošotbaealjtjieenhnrosrcaevipzmaelrognklgaaeeodgvtranunaiszr,aišočsdaatrpožročeajtvarevnnbajariasp tvRovz arkneAoaagkkniSoojijvljpRioana- ,veRtčcejeaemndtzzbriai vrpzuaooihprsaajlvjbninšveaoenDvsjče tčipdailuzo dpjgodebaodiajiefiopnjzaailjilnvtoidecčitikmvgir,čciak,nasiizizkosžjlvieoizeiačvvojšpnapbltbjrlSeuclearii advndoasžniaiajbjeaavnslvtkiaoaukiVceslniedenj pebiibvjrdpainsosderez-a-ok-a žgskeeraTakdbdkemiorn nojčlee.eolovaigčmogjaevsnlpeiaterčljdagnmeovanjsaišneht,dčnfajoaoimin.kvrl niaemodnigpzaa.rada.l givnorzdevaseavns.iedgtsaeuleajtorkvlaea-ieccvzinijoojite, -u bpjiobknjFpdoaaiarudkekčvooduilvllintmijoadeejteeraosvlnieakzt oletarordžitaleaiokjlvszogl?jtiuvdpsučtein,ilkaksao,i p,dzoakadninrojoees-s oprtrefiStremeolonmjslktvjavobaejaoennrnreisi. nkbvcMiorhiuadirszopKlaviamojiojnnao,jjuogjdic,le,aiak v nezonVa jvdslakoropstovuolnčioejuknoŠjjelejat (tVdipŠilVešOe) str s edšnjeikž esmatrvdoVkeroalvoennLjvijuhu. sdskkigšgnitiruavuhdmeni šjrisaešvčkn.ieetnVrgizsvaopeia pŠzžnbmeraeaioomvnlgnojotnržobjjadue,dimkuvranr laivopjoijVeačsfiovmjnizdleusdeijsuogčsgSvenakpa esnevrzlahiignomoljnaalssjgeeosdnzLoktbajuijevdaauhroči,sdl(sejitssspaz.anpk…tpvrojaai.le.ast)mctt.rujsineačneeesbonBiesvasemjtdonemtaerilr ejzžp aezrimPojŠeabeoj raePnŠssalošktlipžtojtpuoireuavoirjvnlasddjvalevasoonio dvkanj nsainao.opkag LjrSrael/uoajeliuši-zcšdpdsčetroiirsusun jkegpparidoraavuezseijnjelmjneimičso-envtjk…ooeska, oup lnčeoljTattin:esoitriciz,oak2o piUbš0ornesa2ienžvbie1mnvrozaa/sjen2otijhvde0,oMk2zbiara2ihrdi.sbdvveoio-g-jegžapteealdžeeanilzvaš.vt paujKadaiojs.oZrastdaptioknremoajetooflir bi,mjsVkvei eilpečrlnopjgruor iacnkmisŠ iV ča rstuvsrPdojlizo.lkčokol ij aibjisnk ekroi.tdenehidnhiolo-prko izgdnareavlvdomepdšiočasijvnaš lepvceaonv5nbta.e0ai vmk oožoadodbljresvkloavtjeao!vvoečvtpčrkjnzjieduosiikeuvvCsS-,soa esovalmrfiijjniejdnmselj aosaskkejvntpšerecirj»istaroMtoavsadnvoitraeiačzas mltsdnrillčooeeio,tkdsoedčotpemedlroje-eemgnlsiejvtoesvvčk,la asoms sdvvpiolerhreooiipnthjsvanžrmsksevkenkatolmaeealoo kdšplstežoiortpreseanvtie1izunpls9eddmi7sdibzjepuizas.razSlKeuznpkjabamomrmrb-aea uzjnojieoa- j ko lvrikoszuvlaok)nk.beihrgOšaabnzloabtdvke aipmndae roibtrmnlzaeiŠvardržojnoemiv,fš.autikssrlepjelojkisvmaaikd-i-ovopk(dsovotzit.SoLtaruanvndii,nik jsnesakejnifljoairhrhemokgvoiajikltnooj dboisoredNi iznpea dlpcojirramealvokvstnkožiiir jiernčjameamznsšupjaeogidlesi s, etlsdereosčkcl.ia srdsih-tr.okGpoanjušajpičpv. rePninrojjageomvti-i,S jooi vdaeKrddslaiotpltvnedioriraaeojjkosaaoorlvltcjpsnaier?eDeožrod2pi dvn0sl sjro1o1eol0sfien.jt netin9suakši.knttdhou2aci.di0ptrPiua2joandhp1mjnoar, ajidanješenVglazouoians posdolatirkobn«asijv muešzi pčosaoelaeikn dčdrzjiojadamunne jiloSmosDssadzotkpaevinomVojiliapnvanm lnavReSjonjsncOoaehj,kiavKčrkc(ea jiheš4onitstzjjituaptinsSppndalkpsaditi:orjči/siius-grvčk/tjeapieidhgčjrkiinuenaijrgnjiadeaeSltlrčde enkrorudreareivehbnlzsgasul kaoczpiječljsevanne i,ikšhkatovskbnisoaaolienjzk nvfaorpooaevnrršlrsznajamaoetlidinčclščbasiuozonjklelanjiineh znozidjoišoaebbtvilirzkoloaŠooad žebitidernnvre(vr aefboasažča-avpke vusluveeogkallšuntioenekensadjorttšodeina t gnihproaziopevdazoseonvnoedrnjdbmeokuri ertjv)daeoke,žbjssiekeshnmilivokno iasllvszeanlraudmijenzabngtnmi.emi aaolpoPniratvpojiierivo z.za šZoalaknojeninoizmoboražše,tviapnpejenpdoiranLDjuV (-ZSŠ.tetkipla-r1stŠ)vt.uoNd-ija ijzpemzpivreašinktptipi rčjineaNhonvpoadnsndjaivjenreaogvčtdnsoaijtajevain,rkašainoelznmuvrpičaehiizndsukrnašoamtvozujitegdu.oI,oedzdv,npveatlaojoearrjžmtsonegvesnakrd-.aslalteivdlsWpvuš5osntoiod)jjšlep.rlzajgvdVeZjpajnaooSšnlEjikdcahoispzveltnaivm.rsoknriamšiljlphnsiajs,kPioi hhski šo rtsseifivptggrenrioejintaihokNdznpovaCiarociavL.nib-nljrtuojaiuhjdlnjaP.s jkei umzggtunčeieaneirttiogiivo,kdrerodaprmza5o–i a0dsŠoeopen%nbnooiemtrjdnuUevoerzlMoipwso7oloewd0niprpFšeawea%ozčjakia-otelveuocvenlesamntoŠneneaseetnojr:tan,eitgtjjuoprčspšg.atsaoeoUirvtešdpkiastle,eitanpld,eeažppensoarnidejrpecmtbiignrioaevprrnaearjolgejozcegaazerr sošozlnaančjuil,npoastoi dvtaaškeeggaašntuadčiinjsakegakjperrosgorda-elujesvpjrirsoieosstkdroopnškaoojrlesvtknnšiiehou rč(plZjicitrl eeŠiezldtjiicmmSpzelei-okznvt1kivi,hn)jue.i ššshlŠntšitu tijatpjdiepurmeo,iendihdtnidzoiedopmopnilrdjagrpatokro2tejiečdv5knako,ntevidnkrgaauojiaimot ojvs3iekshpo4nekblajabeailrin,edntoškentrait, deodrdovji8iojsVL1nap-skoj6keueiostlmbirdre(zmtnnsvnrvivki,eajsočitendjtbelaoaeuxsčošžilnžcislcantahivuebevjvžadevaŠPeu,rle,mePs3izntcpnoT4koritea7atožwvnjšsmeputitoepj rnrroisronzovpdgasdodobrondC3jbdaajeir1e,emožj-tždea0jboanei,0h-vzo,is. EodrUeonkzz(Roačsatjve ueu vktpdsotarpvadanrvvrnoeijvčhe–.a, U mzoaLze ailt0wszveeo3e,rwcbšFi7rčhwa4aik-.n7duujee1lsltra6…eeajtnkoz7)al. i0čjunšmirvpht.ksoagdlrdjseiurinokčkčedeironja, ictshui oj,dvionil pdaprrnenoAemagdjrmiasa oomšeovzeačč. ePlri idizovbajlajetinopozsnoadnoOjbelpjeenrItšaatculiidjjeioj,skNsi oemfi spnč kiajaetneircnimirČi aseetšuakkvpevRa.aonerVmjjanpajpsoauortpjojdbsriijlahrmleaai.kbsaplStašiučhovanSo ihkuljpoiedKsevooeplseoemčlvdeinzeasžvojitabjjeoblaca,srvi Thaiajou.nžŠelruptniuEsjnmeedtvjiječoerinnzod-,iikunmpusnošdpjknTinatrseruaojso še epškutzrevoaožvnoupdmevimoalaj iaetsscmnOkl eieebzolnkjčuesisaSidtnksntjraeecienrlrelnaašdimitozrosiopjlžtonbitoz,eu,aeolzvnvdaajgačiurnE aerhjjzvjeae,eorebjj ouoroz--dp rsavdkzsTsalearianhegjmnapnuaaostnmnohaocaigvtijernaeeomolvnnpepeanorg0nitiodp3oag–orv1easbUijvki7olPnil1 a)ns8vdanšscd2eaoairv6.ou51-žind,žszntuivaoplnjoojeksdsnulpjesrpngtkoeiaehvtgceuianddj iaauiz.lvpio,obpdkrpaoia ni is mjozrv gpa sprripb reafiva3illii nv is oCzdee l ova-njuvsoprotgenc i- cialtosmž uireldeimn ojsspkooodgeulsoočtjveaeavrndaejjeomješploirsmi,čo pzeri,naojoeteoŠdkvtirnhZ5i,gaŠ5potsoivlpdpeapto1io,nriočšTčepupirtiirnseativ-čnCimNšatjeiendkljkroukuia.lšrttjusveirhvlomioliuOonlbicvučiiik-z1Zlui avatpolCnreiaemk,vljiuacvmo.laifiedzk-o uNpidnjoiasrlalnobicepirzraoentlgeirnhaemepgnazoianzithnfnnaooka@vaolubdsmemesionhien.--tujluešrkmbtsailširdotijujevihepipjčsojklihomdhtesletždtoaiutvkjpeap trsa idncjai.pj jaos,l cdiij cenotasjši,i hik idor iaitpzelvokaimjnajaon otRokervoA:l jguaSolp-Rsrpi,j oaRzpndnaaerzd sitzrvkaodilomeič ljj-in (atčŠiartktugoldavoeearknsnnltjiuovccmankiajirzakieslaartSnesatadninnvdvidmdeniaaamlinrjtpbšdijoosiSld,jktšnijeodeat-anm drišeeskdeingnmb eoa^iid^r mj^Moiedd^leano^jrdaoh^iv^j r.ainza^ioBm.nani^.jes^utd^nodn^rljioai.jcm^avbaš/oo^k,a. zUu^ dl^tlru.dut^erniXžajnd^iaoNclIeik^Vssaodi^ot.pčve^in ^sdlidzatien^ieaišznvčor^pne eiineoz^otanepgkmid je^uono^eaem.anj- a1onca2bmtnjškdto,askeao3kikbzmc0oijvneuva0šanadovvo0tsnačeltaijriCz),a- SkaeliocjliNvjčmtejelej,ee un,jvktoTijajereej.rre.n+gSšpDoeki3osjrredt8nžb.eia 6vzlvSioa lak(cApk0eurnan)vpkda3njioearcavji5ogooarm8o@nnsat-ja9ez luispnn4esiaLcuse0j iiusinhtšn9-a njn4iuoošdrvdrt.rkuosrouežgogsaiotbijviedsnrrk,at,eokzopgpilvirapčn.enojpAinohok…ovtpsiup rnsMiarloeol onpčžij rjajo z zbiranjem, obdelavo., reciklažo ali od- podporSo prl,i enjtihnoavdi iszaovtlejgrdoaab nid. n:elwatawi. wo.roasmr.osria/ e-eposigošinhat čatr2uea:dznsria dksmzoeovgbtoojnpevjironizri,zaamdog.alboangrjaošežvizhnoeačvc…eaitjrlkanuui@- rčajteaeusvsjrdro.oils 4apoi.1hszkkvaoaivs eospšrkočeovadšonsozjtuliv.sakMinhaaršmstiukeddnioja- vohetčtT,pkVso:U/t /jsithvoujen2 ab5 ilsaopcsnleest Št. 34, 26. avgust 2021 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 35 za novosti črpamo tudi iz mednarodnih projektov, v katere smo močno vpeti in s pomočjo katerih spozna- vamo evropske prakse v iz- obraževanju odraslih, ki jih lahko prilagajamo in ure- sničujemo tudi v lokalnem okolju. So se morda te vsebi- ne skozi čas spreminjale? Kakšne vsebine so bile v ospredju, ko se je v Žalcu uradno začelo vseživljenj- sko učenje, in kakšne so danes? Seveda so se vsebine spreminjale in v UPI se trudimo, da vsako leto po- nudimo novosti. Trenutno res prevladujejo digitalne vsebine, po drugi strani lahko rečem tudi vsebine, ki ljudem omogočajo oseb- nostno rast, skrb za zdravje in kakovostno preživljanje prostega časa, izražanje ustvarjalnosti, druženje. Potreba po znanju tujih je- zikov je med odraslimi tudi stalno prisotna. V zadnjih letih s svojimi programi in dejavnostmi spodbujamo občane tudi k skrbi za oko- lje in osveščamo o pomenu trajnostnega razvoja. Teden izobraževanja za trajnostni razvoj bomo letos pripravili že šestič. Veliko pozornosti namenjamo tudi promoci- »Slovenske ljudske univerze smo imele pri razvoju vseživljenjskega učenja zelo pomembno vlogo, čeprav se včasih zdi, da je izobraževanje odraslih še vedno premalo cenjeno v sistemu izobraževanja v Sloveniji.« ji vseživljenjskega učenja in motiviranju odraslih za vključevanje v programe, in sicer s svetovalno dejavno- stjo, z zanimivimi promo- cijskimi aktivnostmi, kot sta vsakoletna Teden vseži- vljenjskega učenja in Parada učenja, ki sta zdaj že stalni- ca v slovenskem prostoru, pri čemer vsako leto s svojo mrežo sodelujemo tudi mi. Kdo vaše programe vse- življenjskega učenja fi - nancira? Sta to država in Evropska unija? Za kakšne programe dobite največ de- narja? Viri fi nanciranja naših pro- gramov so različni. Program osnovne šole za odrasle je za udeležence povsem brez- plačen in je kot javna služba fi nanciran iz integralnega proračuna Republike Slo- venije. Prav tako je na enak način od januarja letos fi nan- cirana svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih. Pro- grami za pridobitev formalne izobrazbe so samoplačniški, enako so samoplačniški tudi programi splošnega izobra- ževanja. Kljub temu so tudi tu pogosto na voljo različ- ne oblike sofi nanciranja. V manjšem deležu naše pro- grame sofi nancirajo tudi ob- čine soustanoviteljice UPI, zlasti Občina Žalec. Sicer pa kar velik delež sredstev (lani npr. 41 odstotkov) pridobi- vamo na javnih razpisih. Vsi programi, ki so fi nancirani iz sredstev z javnih razpisov, so za udeležence brezplačni. Ker so vedno namenjeni do- ločenim ciljnim skupinam z določenimi izobraževalnimi cilji, pogrešamo možnosti sofi nanciranja splošno izo- braževalnih programov za vse odrasle. Kdo vaše programe izva- ja? So to zunanji izvajalci ali so to tudi vaši zapo- sleni? Kako je s številom udeležencev v vaših pro- gramih vseživljenjskega učenja? Je teh vedno več, manj, morda enako? Programe izvajamo zapo- sleni strokovni delavci v UPI v sodelovanju s številnimi zunanjimi izvajalci. Lahko se pohvalimo, da imamo zelo širok in pester nabor stalnih zunanjih sodelavcev z dobrim strokovnim zna- njem in izkušnjami. Na tem mestu se našim zunanjim sodelavcem zahvaljujem za kakovostno sodelovanje, o čemer pričajo mnoga pozi- tivna mnenja naših udele- žencev in nenazadnje tudi dobri učni rezultati – letos imamo kar dve zlati matu- rantki na poklicni maturi. Pri številu udeležencev se seveda nekoliko pozna finančna kriza iz preteklih let in v zadnjem letu tudi epidemija, zlasti v progra- mih, kjer si morajo udele- ženci šolnino ali tečajnino plačati sami. Zato pa imamo več vključitev v sofi nancira- ne programe in projekte. Število programov je več ali manj stalno, spreminja- mo pa način izvedbe. Zlasti v zadnjem letu je vedno več digitalnega in hibridnega učenja, učenja na delovnem mestu, praktičnega učenja in tudi izvedb programov v povezavi s podjetji. Ob koncu malo za šalo in malo za res … Ste se tudi sami že udeležili kakšnega tečaja oziroma programa ali ste razmišljali, da bi bilo fi no, če bi imeli čas zanj? Seveda. Tudi zame osebno je vseživljenjsko učenje zelo pomembno in se ves čas iz- obražujem, izpopolnjujem, dograjujem svoja znanja in spretnosti. Izobražujem se tako za potrebe opravljanja svojega dela kot tudi za svo- jo osebno rast in zadovolj- stvo. Uživam v učenju in novih znanjih na vseh po- dročjih. Seveda je v zadnjem letu tudi meni poseben izziv vsestransko nadgrajevanje digitalnih kompetenc in znanj na področju infor- macijsko-komunikacijske tehnologije, udeležila sem se tudi odlične delavnice Okrepimo komunikacijske in vodstvene veščine s po- močjo nevrolingvističnega programiranja, ki smo jo izvajali v UPI. Ko bo malo več časa, se želim naučiti še morda kakšnega tujega jezi- ka ali se udeležiti kakšnega tečaja iz umetnostne zgodo- vine. Že več let obiskujem vadbo in delavnice taj čija, ki mi daje še posebno ener- gijo in moč za spopadanje tako z osebnimi kot s po- slovnimi izzivi. »Ne samo Savinjčanom, menim, da vsem precej primanjkuje digitalnih znanj, po drugi strani pa tudi znanj za osebni razvoj, aktivno državljanstvo, uspešno soočanje z izzivi staranja, skrb za zdravje, kakovostno preživljanje prostega časa, skrb za okolje.« Študiraj v Celju Postani diplomirani inženir Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program So- dobno proizvodno inženir- stvo. Študij traja 3 leta, stro- kovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti pa je diplomirani inženir strojništva. Po mnenju diplomantov so ključne prednosti študija na Visoki šoli za proizvodno inže- nirstvo: 1. Študij je praktično naravnan in prilagojen potrebam gospo- darstva. 2. Študij je učinkovit, saj delo po- teka v manjših skupinah. 3. Študij izvajajo visokošolski uči- telji z izkušnjami iz industrijske- ga okolja. 4. Študij poteka v odlično opre- mljenih predavalnicah, računal- niških učilnicah in laboratorijih. 5. Prijazne in dostopne strokov- ne službe, ki so pomembna podpora pri študiju. 6. Odlične zaposlitvene možnosti, saj diplomirani inženirji strojni- štva spadajo med defi citarne poklice. 7. Razumni in transparentni stro- ški študija. Mariborska cesta 2 / 3000 Celje Telefon: +386 3/428 79 00 E-mail: info@vspi.si Internet: http://www.vspi.si Vabljeni na informativni dan v četrtek, 26. avgusta ali četrtek 9. septembra 2021, ob 16. uri. V SKUPNI VREDNOSTI 1.000 € DARILNI BONI DESETAK NAGRADNA IGRA na- v šolo 3t. 364, 2 VSEŽIVLJEXNXJXSXKO UČENJE Št. 34, 26. avgust 2021 ŽELITE DOKONČATI SREDNJO ŠOLO? PRIDOBITI NOV POKLIC? SE PREKVALIFICIRATI ZA DRUG POKLIC? Vabimo vas na informativni dan ZA PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH v četrtek, 2. 9. 2021, ob 17.00. Udeležencem izobraževanja nudimo tudi dodatno brezplačno učno pomoč v okviru projekta Atena. Informacije: 03 428 58 54 www.sc-celje.si Ljudska univerza Celje – zavod z najdaljšo tradicijo vseživljenjskega učenja v Sloveniji Letošnje leto je za Ljudsko univerzo Celje posebno, saj praznuje častitljivih 100 let de- lovanja in je javni zavod z najdaljšo tradicijo vseživljenjskega učenja v Sloveniji. V lokal- nem okolju in tudi širše je ljudska univerza prepoznana po kakovostnih izobraževalnih programih in številih nacionalnih in evrop- skih projektih, ki dvigajo njeno prepoznav- nost tudi onkraj meja. Ljudska univerza Celje je zagotovo zgodba o uspehu. Njeni začetki segajo v leto 1921, ko so tam pod imenom Ljudsko vseučilišče izve- dli prvo predavanje za odrasle. Razvoj je bil izpostavljen številnim izzivom in prelomni- cam, pa vendar je cilj vseskozi ostajal isti: izo- braziti posameznika, da bi obogaten z novimi znanji soustvarjal družbeni in gospodarski razvoj. Ravno zaradi neprestanih družbenih sprememb se je ponudba ljudske univerze nenehno prilagajala potrebam lokalnega prebivalstva. V razmahu industrije razni po- ljudnoznanstveni tečaji niso več zadostova- li, saj je prebivalstvo potrebovalo dodatna tehnična znanja in strokovna usposabljanja. Sredi devetdesetih let se je na področju iz- obraževanja odraslih začel kazati precejšen razvojni premik, saj so nastali številni novi javnoveljavni programi, nove oblike nefor- malnega učenja, razne podporne dejavnosti itd. Zanimivo pa je dejstvo, da so nekatere teme ostale še vedno aktualne, npr. problem zaposlitve mladine, spolna vzgoja, kako ohra- niti dober partnerski odnos, rasizem … Tehnološki razvoj, proces globalizacije, razvoj informacijske tehnologije in novih načinov komuniciranja nas silijo v nepresta- no dopolnjevanje in izpopolnjevanje naše- ga znanja, kljub temu, da se marsikomu še vedno zdi tuje, da bi se morali tudi v odrasli dobi izobraževati. Ljudska univerza je s svo- jimi aktivnostmi, formalnim in neformalnim izobraževanjem, svetovalno dejavnostjo ter nacionalnimi in evropskimi projekti postala prostor za vse ciljne skupine, ki iščejo nova znanja, kompetence in priložnosti. Pri njiho- vem delu je ključna svetovalna dejavnost, saj z različnimi pristopi spodbujajo in pomagajo ljudem, da se vključijo v ustrezen izobraže- valni proces. Do sedaj so napisali že mnogo dobrih zgodb, v katerih nastopajo zadovoljni posamezniki, ki so si po letih brezposelnosti končno pridobili ustrezne kvalifi kacije in tudi našli zaposlitev. Zaposleni so si z brezplač- nim izobraževanjem izboljšali svoje poklic- ne kompetence. V okviru projekta Družinski center so številni starši in družine našli ustre- zno podporo. Prav tako pa so zadovoljni tudi starejši občani, ki si poleg druženja še vedno utrjujejo računalniška in jezikovna znanja. Ne smemo pozabiti, da se številni priseljenci po pomoč pri učenju jezika obrnejo ravno na Ljudsko univerzo Celje, kjer jim poskušajo pomagati s celovito podporo pri integraciji v novo okolje. Še ne dolgo nazaj je obstoj ljudske univer- ze visel na nitki; pravilne poteze odločeval- cev, vizija ter predano delo kolektiva pa so prispevali k temu, da je LUC, kot jo imenu- jejo zaposleni, danes postala izobraževalno središče, prilagojeno potrebam sodobnega časa. 100. obletnico bodo obeležili s priredi- tvijo in z razstavo o razvoju Ljudske univerze Celje. Prav tako bodo od oktobra do aprila prihodnje leto za širšo javnost izvedli deset brezplačnih delavnic/dogodkov, s katerimi bodo obudili nekatera pretekla znanja (npr. lepopisje, kulinarika preteklega časa, obudi- tev pozabljenih iger). Ljudska univerza Celje se je z vsako dobro zgodbo oblikovala v mo- gočnejšo ustanovo, ki vas nikoli ne bo pusti- la ravnodušnega, zato vas vabijo, da tudi vi postanete del te zgodbe … Št. 34, 26. avgust 2021 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 37 Dan svetovanja za znanje Delavnica načrtovanja kariere Že 20 let brezplačnega svetovanja v izobraževanju odraslih Svetovalno središče Žalec je obiskala udeležen- ka, ki je že več kot 20 let zaposlena na področju trgovine in si zelo želi delati s starejšimi. Končno je zbrala pogum za spremembo kariere in se obr- nila na naše svetovalno središče. S svetovalko je se je zaupno pogovorila in se odločila za vključitev v usposabljanje za nacionalno poklicno kvalifi kaci- jo za socialno oskrbovalko na domu. S svetovalko sta najprej preverili, ali izpolnjuje vstopne pogoje, nato sta začeli postopek vključitve v usposabljanje. Z uspešno opravljenim usposabljanjem in preverja- njem se bo udeleženka lahko zaposlila v domu za starejše ali kot osebna asistentka na domu ter si s tem uresničila željo. Obveščanje in svetovanje v izobraževanju odra- slih je ena temeljnih podpornih dejavnosti, ki po- membno prispeva k motivaciji odraslih za vključe- vanje in nadaljevanje izobraževanja. V UPI – Ljudski univerzi Žalec deluje Svetovalno središče Žalec, ki letos praznuje že 20 let. V vseh teh letih smo svetovalke in svetovalci pomoč in podporo nudili več kot 17 tisočim osebam. Ta podatek kaže, da je potreba po svetovalni dejavnosti med odraslimi vsekakor velika in (sploh v današnjem času, ko so hitre spremembe stalnica) zelo potrebna. Svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih je namenjena vsem odraslim v lokalnem oziroma regionalnem okolju. Osebno in zaupno svetova- nje, ki je brezplačno za vse obiskovalce, ponujajo strokovno usposobljene svetovalke. Vsem obisko- valcem posredujemo informacije v zvezi z izobra- ževanjem in usposabljanjem, svetujemo pri izbiri ustreznega programa, pomagamo pri težavah z učenjem, krepimo motivacijo za izobraževanje in smo v podporo pri pisanju prošenj, ponudb in ži- vljenjepisov. Kot svetovalci vas – če se odločite za vključitev v izobraževalni program – spremljamo in podpiramo od takrat, ko izobraževanje začne- te, do takrat, ko ga uspešno končate. Tako vam: • pomagamo pri odločitvi za izobraževanje, • posredujemo vse informacije, ki so vam v po- moč pri izbiri primernega izobraževanja (vpisni pogoji, prehajanje med različnimi programi …), • posredujemo podatke o možnostih sofi nanci- ranja vašega izobraževanja, • pomagamo narediti osebni izobraževalni načrt, nato skupaj preverimo njegovo uresni- čevanje, • pomagamo najti učinkovit način učenja in možnosti učne pomoči pri morebitnih težavah pri učenju, • pri udeležbi v tečaju za nacionalno poklicno kvalifi kacijo pomagamo narediti osebno mapo (portfolio). • Predvsem smo tu za vas tudi takrat, ko potrebu- jete dodatno motivacijo in spodbudo, da nada- ljujete izobraževanje in usposabljanje. • Pri iskanju zaposlitve vam lahko pomagamo pri vstopu na trg delovne sile: • skupaj z vami naredimo vaš karierni načrt, • pomagamo vam napisati ustrezno prošnjo in/ ali ponudbo za določeno delovno mesto, • usposobimo vas za pisanje navadnega, Euro- pass in e-življenjepisa, • svetujemo vam, kako uspešno opraviti pogo- vor za službo z delodajalcem, • seznanimo vas s trendi na trgu dela in z novej- šimi manj znanimi poklici. NOVOST: S pomočjo spletnega vprašalnika SVOS (Spletni vprašalnik Ocenjevanja spretnosti) lahko pri nas ocenite svoje spretnosti s področja vsakdanjega življenja in delovnega okolja. S po- močjo rezultatov boste lahko izvedeli, pri čem ste dobri, katere spretnosti še lahko izboljšate, ali se vaša zanimanja ujemajo s trenutno ali želeno zaposlitvijo. Več o tem: https://pismenost.acs.si/ svos/. Vabljeni, da nas 23. septembra 2021 obiščete na stojnici na Podeželski tržnici v Žalcu, kjer bomo v okviru Dnevov svetovanja za znanje predstavljali delovanje Svetovalnega središča Žalec in nudili informativno svetovalno podporo. Več informacij glede Svetovalnega središča Žalec in kontakte naših svetovalk lahko najdete na tej povezavi: https://www.upi.si/page/svetovanje-in-podpora-ucenju/. Seja strateškega sveta Datumi, ki jih ne smete spregledati: Informativni dan za osnovno šolo za odrasle in srednješolske programe: 8. 9. ob 16. uri Lokalno odprtje TVU 2021: 9. 9. ob 15. uri, ko bo z nami ambasador TVU-športa in zdravega načina življenja Valentino Pintar Senica. Informativni dan za glasbeno šolo za odrasle: 14. 9. ob 16. uri Izpit iz slovenščine na osnovni ravni: 15. 9. Brezplačna predstavitvena ura fl amenka: 27. 9. ob 18. uri Začetek jezikovnih tečajev: 27. 9. Začetek predavanj v srednješolskem izobraževanju: 27. 9. Začetek vadb: vadba za fi t hrbtenico (21. 9.), aerobika in fl amenko (4. 10.) Zaključek projekta VGC Planet generacij: 30. 9. ob 18. uri predavanje mag. Janija Prgića v Domu II. slovenskega tabora Žalec Več informacij na www.upi.si in na FB-strani. 03 713 35 51 lu-zalec@upi.si INFORMATIVNI DAN: 8. september ob 16. uri www.upi.si BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI JEZIKOVNI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO 38 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Št. 34, 26. avgust 2021 Z vami že 60 let +386 41 415 635 +386 3 8182440 info@lu-rogaska.si www.lu-rogaska.si NOVO! Zdravstvena nega (PTI): TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE/TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE IZBIRATE LAHKO MED 14. RAZLIČNIMI PROGRAMI z možnostjo e-izobraževanja. Bolničar-negovalec Gastronomske in hotelske storitve Predšolska vzgoja (poklicni tečaj, SSI) Kozmetični tehnik Ekonomski tehnik (SSI in PTI) Gastronomija in turizem Gastronomija Ekonomska gimnazija Maturitetni tečaj Osnovna šola za odrasle (brezplačno) VPISI V ŠOLSKO LETO 2021/2022 Št. 34, 26. avgust 2021 VSEŽIVLJEXNXJXSXKO UČENJE 319 VABLJENI K VPISU SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA - Fotografski tehnik - Cvetličar - Vrtnar - Aranžerski tehnik - Hortikulturni tehnik VIŠJA STROKOVNA ŠOLA - Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, 03 428 59 00, tajnistvo@hvu.si W6. avgusWt 2021W.HVU.SI Šola za vse radovedne, vedoželjne in ustvarjalne Imate radi cvetje? Pridelujete zelenjadnice, zelišča, grmovnice, drevnino, ter skrbite za njih? Vas veseli urejanje in načrtovanje parkov, teras? Ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni? Ste umetniki in vas sprošča likovno ustvarjanje in dekoriranje? Radi s fotografi jo odkrivate dogajanja, ki so trajala le delček sekunde ali dogodke, ki so trajali dalj časaV? AIliŠstJe AvedeSliT, daRfoOtogKraOfijaVpoNve vAeč kŠotOtisoLčAbesed? Smo šola z več kot 75 letno tradicijo s področja hortikulture in 20 letno tradicijo s področja obli- kovanja. Zibelka najboljših slovenskih strokovnjakov vrtnarjev in cvetlHičarojerv,tsitrkokuolvtnjuakroav s po- dročja hortikulture in oblikovanja. Usmerjeni smo v vrtno oblikovanje in oblikovanje notranjega in zunanjega prostora. Snovanje vizualnih Redno in aktivno se povezujemo z gospodarstvom. Izobraževanje temelji na praktičnih izkušnjah. Povezujemo se s sorodnimi šolami v Sloveniji in tujini (mkreožamšol uFlonrniekt)a, lockailjnoinskuptnrožstejoninjdarugimi institucijami, ki so pripravljene na sodelovanje. Sodelujemo v slovenskih in mednarodnih projektih: 34 m, 26 e08 20 21 o, M CO L ORo C MeYoK, Eko vi ZTEaD sNt rIKan 1št Rastem s kn.go, E.ropska vas, Usposabljanje mentorjev, Erasmus+. Šola stoji v senci starih platan, obkrožena z raznolikim rastlinjem 3,5 hektarje velikega šolskega parka z bogato zbirko okrasnih zelnatih rastlin, drevnin, vrtnin, zelišč in dišavnic ter redkih fosilnih rastlin. Je najljubšoa ulačilznaicahdoijarktoikv.uOldtpurraoviteinsevlaihzkuoanlansepruehmodeptonšoolsstkiemCepaljreku,, pisanih šolskih hodnLijkuihb, mljeadniszlkoažb cameisatlai se9 u7sta3vi0te0v0mCoedeljreno o0p3re4m2lje8ni5k9nji0žn0ici.tajnistvo@hvusi Naši dijaki pridobivajo splošna, in strokovna zna,nja, ki jih pogosto ze, lo uspešno pokažejo .tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom. Nihče ne ostane neopažen ali prezrt. Vsak lahko ŠptoX 1s9voajvegzumsto 2žn0o2s1ti. 1X .Tore,j vs.i, kigste radovedni, ved.oželjni in ustvarjal.ni, dobrodošli na naši šoli. Živimo v času, ko skrb za okolje postaja vse pomembnejša, zato potrebujemo tudi nove poklice in stro- kovnjake, ki bodo temu kos. Študijska programa Varstvo okolja in ekotehnologije na prvi in drugi stopnji ponujata prava znanja za to. Gre za široko področje naravovarstva in okoljevarstva, zato je predmetnik zelo interdisciplinaren, študij pa praktično naravnan in učinkovit, saj ga izvajajo visokošolski učitelji z izkušnjami iz praktičnega okolja, ki pri strokovnih predmetih študentom predavajo vsebine, s katerimi se ukvarjajo na svojih delovnih mestih v praksi. Študij je v odlično opremljenih predavalnicah, računal- nici in laboratoriju, seveda pa tudi na terenskih vajah na prostem. Študentom nudimo sodelovanje pri projektih, podporo pri načrtovanju kariere, uresničevanju podjetniških idej ter študij in prakso v tujini. Ko govorimo o izkoriščanju naravnih virov, krožnem gospodarstvu, ravnanju z odpadki, zavarovanih območjih, čiščenju voda, pravilni rabi tal, monitoringu, pripravi okoljske dokumentacije ipd., so naši diplomanti tisti, ki na delovnih mestih znajo najti prave rešitve. dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije drugi prijavni rok: 20. do 27. avgust 2021 magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2021 NEJE NA www.vsvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 64 10 | info@vsvo.si Vabljeni v Socio Večgeneracijski center, Gosposka ulica 3, Celje, kjer so vam na voljo kakovostni brezplačni programi. • Tečaji tujih jezikov • Vadba slovenščine za tujce • Ustvarjalne aktivnosti • Športne aktivnosti • Psihosocialna svetovanja • Delavnice za osebnostno rast • Delavnice za zdrav način življenja • Učna pomoč • Aktivnosti za otroke • Samopomočne in podporne skupine • Pomoč pri uporabi računalnika in pa- metnega telefona • Druženje in pogovor Več informacij najdete na: www.socio-vgc.si; telefonski številki 051 222 966; Facebooku Socio večgeneracijsko druženje in Instagramu Socio večgeneracijski center. Lahko si ogledate tudi kakšno izmed prejšnjih delavnic na našem YouTube kanalu Socio večgeneracijski center ali nam pišete na info@socio-rcmd.si … Se vidimo, slišimo in spoznamo! Vabljeni tudi na aktivnosti k našim partnerjem: Razvojna agencija Koz- jansko, Ljudska univerza Rogaška Slatina in Mladinski center Dravinjske doline. Vse aktivnosti so brezplačne, saj so fi nancirane s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS in iz Evropskega Socialnega sklada. t. 35, 29. avgust 2019 VSEŽIVLJENJŠŠtt.. 3354,, 2296.. aavvgguusstt 22001291NJE 40 Št. 34, 26. avgusX 21 V Univerzi za tretje življenjsko obdobje Celje vztrajamo navkljub negotovosti Čeprav je za univerzo za tre- tje življenjsko obdobje (U3O), ki deluje v okviru Osrednje knjižni- ce Celje, nenavadno pestro leto – po slovesu dolgoletne vodje Slavice Hrastnik je namreč kar dvakrat dobila novo vodstvo, hkrati je bila normalna izvedba študijskih programov iz vsem znanih razlogov tako rekoč celo leto onemogočena – in čeprav je tudi prihodnost negotova, vanjo zremo optimistično. Na prihajajoče študijsko leto, ki se bo izteklo prihodnjega maja, se pripravljamo prepriča- ni, da ga bomo lahko izvedli v (skoraj) neomejenem obsegu in da bomo lahko svojim članom ponudili najboljše od tega, kar so navajeni, in kar nekaj vzne- mirljivih novosti. Predvsem želi- mo biti v vseh okoliščinah zvesti svojemu temeljnemu poslan- stvu združevanja in povezova- nja prebivalcev mesta in okolice v tretjem življenjskem obdobju, ki ga želijo preživeti kakovostno in dejavno ter usvojiti nova zna- nja in morda uresničiti dolgole- tne želje po osebni rasti, za kate- re je v času delovne obveznosti vedno zmanjkalo časa. Že dobro znani ponudbi izo- braževalnih programov ter de- javnosti bomo drugo študijsko leto dodali rekreacijo za senior- je, tečaj kreativnega pisanja in možnost individualnega učenja klavirja na vseh ravneh. Mentorji, tisti, ki so z nami že leta, in novi, komaj čakajo, da bodo spet poz- dravili svoje študente. Za pone- deljkova predavanja, odprta tudi za širšo javnost, smo pripravili dolg seznam izvrstnih predava- teljev s področij domoznanstva, zdravja, prehrane, popotovanj, umetnosti in mnogih drugih. Z malo sreče se bomo predvsem spomladi podali na kakšno ek- skurzijo po Sloveniji, z nekoliko več sreče se bomo lahko zazrli tudi onkraj meja domovine. Vpis v novo študijsko leto V študijsko leto bomo nove in stare člane začeli vpisovati 6. septembra, in sicer od pone- deljka do petka med 8. in 12. uro, vpis bo trajal do 20. septembra. Začetek vpisov bo zaznamo- valo tudi odprtje razstave izdel- kov članic krožka Ročna dela, ki so bile zaradi epidemioloških razmer prikrajšane za predstavi- tev dejavnosti v preteklih dveh letih, a niso bile zato nič manj ustvarjalne. V študijskem letu bo prvi dogo- dek 27. septembra, in sicer pre- davanje Celjanke, fotografi nje in avtorice otroških knjig Vanje Tajn- šek, prvi krožki pa se bodo začeli oktobra. Študijsko leto bo trajalo kot po navadi do maja. Če nas bo kljub dobrimPnrai- menom in načrtom doletela ponovitev lanske jeseni, pri- pravljamo rezervni načrt. Kar nekaj mentorjev je s člani svojih krožkov lani dokazalo, da ima sodobna tehnologija tudi svo-- je dobre lastnosti in nas lahko- poveže, ko drugače ni mogoče. Posebej uspešni so bili slušatelj-i angleškega jezika pri Tadeju Str-- nadu, naši »happy pensioners«, ki so v sodelovanju z dijaki ume- tniške smeri na Gimnaziji Celje – Center pripravili pravi medge- neracijski interdisciplinarni pro-- jekt My Hero. Prepričani smo, da-- bosta njihov uspeh in navduše-- nje prepričala tudi ostale, da je vredno vsaj poskusiti in da so- dobna tehnologija sploh ni tako težavna. - Žeja po znanju je dovol-j močna, da premaga vse ovire, še posebej če jo plemenitijo ži- vljenjske izkušnje. V U3O Celje imamo obojega v izobilju. Va- bljeni k nam. Kristian Koželj vodja U3O Celje KAonctbikeakokvnaji6garna in antikvariat, d. o. o., Celje 30 0c0b Celjea i knjige 2018 od 18 t3e01l0.: 0083Ce4l9je0D89O90 22 APRILA 20 tmelo.:b0: 034.19 03 99 5070njige 23. aprila em-Čomba:i Kl0: 3.a1nNt3ik9Ja9.bI57oG0okE@sio2.l.n1et.; inAfo@PanRtikIaL.siA ewd-womwa2i:3l:aanantiptkikraai.sl.abi ovook@rgsiaonl.nizeat.;ciinjifok@najnigtiakarn.sie An edwddewoliowt2ve:3nvai..nčavtaipsko:rapri.sloainavendoiezrlagjecakin–jipizkeatnecjkiij9i .ka0n0rnjdiego a1Ar7n.0et0ikAan esdodebliotovetnav:i 9čva.0so0: –prgg1o2na.e0nd0iezlajecki–jip ketnejki gg9.a00rndeo 1A7n.0t0ika sobota: 9.00–1Sreda, 18. 4. 2018 ee 11--tt00V rroooo..bb uupp 11rroo--0ii IIll..oozz ,,Auu llttkkoorrvviiiižž oobbttrraanoovvii ttkkoo eeoonnrriivvjjttddtiieegg pppvvaai oorrKKnntkknnkaaeerrjjiiiiAAžžddttnnnneeoooeettiiKK kk11ttrrnnaa77žž::jjnn ..iirr žžiipaauuccnnzzeerrss eeeppttaa ..rrottvveerraaddžžnnkkMMnniicceejjiiksseeggtt nnppIIvviirrmmnaaeenn ddkkaaiinnCCMMjaaooinnmmeekkssg aaMMttrrnnjjeeaaiittmmerrooppkkooiinnll oovvžssbttiiaakk))kooinbbjjniggssttaaoor ttniineeoobbAllnaeetttink iiaacc::pii rppaarrzzvvrss eeta iiivvzzr aadd aass ejjleeik ssaadllnoo ivvccieeMnntssaakkvreetinsselliiKkkraappnnaaiiccnee(F da, 19 . .a p ril .2 01 7 jiižžna ttržžniica predd MMesttniimkkiinom MMettropoll da- 199.a o ril.2 01 7 jižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol j 1ižV8an.bauimrtiorKžvnasjicgk anraonkuadp Au9nr. atdibklojae :n1ioh7t i.vnounrrioetveihv uračbzesntaikvoev, porirotrčentikoovv,I svlaonvaarjeCvanin o1sžVt8an.lbeauimsrttiroroKžvknaosjvi ncgkeanlraitonkeuadrap tAu9unrr..eatdibzkalojaeo:n1s inoh7ot i..vnnouenrioietnveishvreurdačnbzjesntšaiokvloeevt, epprorfiarotkručenlttiekotoevv. ,I svlaonvaarjeCvanin ojisgVtakaloermsntirsaoij ksAkoovnnpteriolkidtaejroaotšuberjeaae1mvvz8attl oojo.errsmujjnaaor ivrB:anoobpelrrjriiienejjnaasderZeusduučtnbpajeaaevnnnšikotčeeliiečivnaatedreoflaomkvunlaetenztveae.zVkel zaažonsneovd- lnjjiosgVkiknaeorsmgrneiasdinjspAjkooinšspotarliotkd,epaljrjoaoavšbetMajek1mo8lphj.eaomuturojdira:ia lbpeHlpjreoeunsedlousevčtjbjepaa.evn. iZktee invn jdiremolomvsnae nzvbaeozVkepl zaaožognsnoeovvd-a lnjosP koinensagreroadčnipljuoi nšsoaalroot,ečpalrmjaavo tMkankjoigphe iz tuaijiln e, oksi ljoihevjpje.ri.s krbinmjoimpo nsaejb boljougpoodngi ocevnai . ZPNoa rnpaaornloicčPailhueinvmaeraocmč.aomvoečknkjoigt e2 0iz.0t0u0jin nea, skliojviho vp raisnktrikbvimaroniphoin anjboovlijh ukgnojdign, ikciesnoi .ldjZosNsok-aearogpaldjokinvl9uiec. Paltdthueuodivmir1vena7ncmi.ca.uošair ves(pedKčlenvktnjoiižt rtn2raga0no.0tvar0ižn0Jni.nSicaKaslDopvroeCvde amlnjeteik)s,vtnaGrinmleihdkiinan lnoiomšvkihMi tkerntgjriog4p, k,oiolsbo ldjosVsk-enaogalšdjkeiv9mue. ltadtunuodtir1kvnv7nai.car uišairtesu(pdKilmenvtanjoimižrtnoragatnoutvdarižinJnki.oSictKiač DepkreCzadezmlbjierea)st,teGljiemlezndkaimanloki,mšbkaMin tkerotgvrcoe4pv,o, okl ob- iv::a Vllnuucnettavkkš,eoovmivvniannlnaaithikpppvalrroreeišačddt,uDss ittVmaaDav, mraaaoz Zgluvvedeeinkzziocd,tisiitceriaakp ozZZav.aazspraaennljekkzaan,a FFm. kMM, biiallnččkiionnvsscekkvii, kJJoee- ivraeZndcoerbgv,aavn:iinzJialincřiíjhoPpploiltoelšerča,hr DnňiVhDav, eirnačez grDolevadirnj apriGrterrdditoeivnv. pao,pmizavgeamdob, par. olmuotkvioravti nžeeu svek- il rjSaeZvmldojerbongaealnip:čizeJkasicnři iíijSkoPel loitnevl pereaihsrnnaňtiihejaljve ei intčzeerrDobvrarauirnjjšaeptriviGnreabrdrdizateliannvompako,umeilztdauvgrkoea.umdlobtuparrolnmuootkvsioroavtdi nžeeel uosvvek-a l ljSSaluvmm--ljs eoooonddell ii99pčč..e kkddsniiooiSS k11ell22ooi..n vvuupeerrieesnna KKtiiejjnnaaljjjeii iižžtzznneraaDDb ttrrrauužžnnnjššeiittccivvaan aabpprrrzzaeelaandd ommMMkueeeelsstddttunnrkkoiimm.uull kkttuuiinnrroonnmmoo MMsseeoottddrrooeepplloollvvaa lllluuss SPREJEMAMO TUDI LETOŠNJE BONE Št. 34, 26. avgust 2021 REPORTAŽA 41 Pivski festival Komasutra razburkal dogajanje v dolini Brez zavor na savinjskem Rock Otočcu Iz Spodnjih Grušovelj se je glasba v soboto zvečer razlegala skoraj po vsej Spodnji Savinjski dolini. Pi- vovarna Green Gold Brewing je že tretjič organizirala pivski festival Komasutra, ki se ga je po ocenah orga- nizatorjev udeležilo štiri do pet tisoč ljudi. ŠPELA OŽIR Glavni organizator in po- je nad letošnjim dogajanjem budnik pivovar Luka Rojnik navdušen. Kot pravi, jim je uspelo narediti zabavo, kakr- šne v Savinjski dolini zagoto- vo še ni bilo. Poleg dvajsetih pipic za pivo so za to poskr- bele velike količine blata, ki so na hitro spominjale na legendarno dogajanje na Rock Otočcu. Glavna razlika je bila zagotovo, da so v bla- tno kopel obiskovalci »zarili« kar s štirikolesniki, za kar je mlad pivovar idejo dobil na Youtubu. »Ravno tako je naneslo, da smo morali na domačem travniku, ker se je nabirala voda, zamenjati drenažo. Spomnili smo se, zakaj ne bi tega izkoristili in poskrbeli za privlačen šov,« je pojasnil Rojnik in dodal, da je tovrsten način zabave v našem okolju nekaj novega, medtem ko je onkraj luže že nekaj povsem vsakdanjega. »V mislih smo imeli tudi oko- lje, zato smo do- godek organizirali tako, da nanj skoraj ni imel vpila. Proizvedli smo zelo malo odpadkov, kolikor smo jih, smo jih že reciklirali.« Rojnik je sicer najbolj ponosen, da jim je uspelo nemogoče. »Z dogod- kom smo povezali tako mla- de kot starejše. Starejši so si dogajanje ogledali popoldne, bolj kot se je to prevešalo v noč, več je bilo mladih.« Za rokovsko obarvane glasbene ritme so poskrbeli Pigs Parla- ment, San Di Ego in ASI/DSI AC-DC tribute band. Foto: SHERPA 42 POČITNICE Št. 34, 26. avgust 2021 V Zgornji Savinjski dolini Lahko bi bile čisto navadne, ušive počitnice 14 dni smo se odločili preživeti le nekaj čez 70 kilo- metrov stran iz Celja. Zato bi lahko bile čisto navadne počitnice. NUŠA KOMPLET PEPERKO Na pot smo se podali s kole- si, saj se je ideja kuhala že od prebiranja knjige Na pot s ko- lesi iz knjižne zbirke Pet prija- teljev. Mi smo bili sicer samo štirje: Jaroš (4 leta), Bina Rosa (7 let) in mestna kolesarja ati in mami. S seboj smo na pr- tljažniku koles peljali šotor, spalne vreče, dve viseči mre- ži, gorilnik, zobne ščetke in nekaj oblačil. Naša plišatasta družinska člana, Jarošev slon Babu in Rosin Edo Medo, sta morala prvič ostati doma. Na počitnice odkolesarimo v četrtek, 29. julija, v poznih dopoldanskih urah in se v prvi uri toliko ustavljamo, da nas štirikrat dohitita in prehitita sprehajalca ob Savinji. Pri rib- niku Vrbje opazujemo račka potapljačka (večina ga pozna pod imenom ponirek), potem naredimo ovinek skozi hmelj do kosila in največje, pravza- prav legendarne sadne kupe pri Štormanu v Šempetru, kjer v visečih mrežah tudi »vedri- mo« pred najhujšo poletno pripeko. Utaborimo se na pro- dišču Savinje pri Šeščah, kjer spoznamo lokalnega skrbnika obale Janeza, nekaj ribičev in prijazno deklico Tio, ki nam od daleč vrže čokolado za moč. (Ne)ušiv rojstni dan Naslednje jutro po neznosno srbeči noči v Rosinih laseh naj- demo nepovabljene sopotnike – uši. In to prav na dan, ko pra- znuje sedmi rojstni dan. To je kar močan razlog, da bi lahko bile naše počitnice ušive, a ga preskočimo kot tekači na 100 m z ovirami na olimpijskih igrah v Tokiu. Jaroš, edini s hupo na kolesu, da znak za začetek druge kolesarske etape in odkolesarimo do Letuša ozi- roma gore Oljke (naš cilj v da- ljavi), kjer nas pričakuje Mihov brat z družino. Razušimo se, še preden pridejo naši gostitelji domov, a tudi naselimo na trati pred njihovo hišo. Konec tedna poteka v znamenju savinjskih piratov, rojstnodnevnega pra- znovanja, tenisa, kart ena in peke koruze. V ponedeljek zjutraj po Jaroševem hupanju nadalju- jemo tretjo kolesarsko etapo. Poslovimo se od gore Oljke, ko ji pridemo za hrbet, in nadaljujemo mimo Mozirja, Nazarij, Pobrežja. Ker nam gre vrtenje pedal tako dobro od nog, se ustavimo šele na Ljubnem. Načrtovani dve eta- pi povežemo v en kolesarski dan – kraljevsko etapo, reče Miha – in jaz prvič kar malo ganjena opazujem najina ko- lesarja, kako sta pogumna. »Vsak dan kolesarjenja po- stajata močnejša,« jima pri- govarjava in res bolj in bolj sprejemata kolesarjenje kot način potovanja. Zdaj vozita mirno, zbrano, vmes štejeta lovske opazovalnice, mostove, mucke … Pokrajina se vztraj- no spreminja, obdelovalnih površin je vedno manj, hribi zrastejo v gore, Savinja posta- ja vedno hladnejša in neugna- na družba, a ostaja naša prva kopalnica. Jaroš si ob tem do- bre volje s svojimi malimi ko- lesi brez prestav, kjer mu vsak hribček predstavlja hrib in ko vsaj desetkrat sestopi in ga potiska ob boku, še prepeva. Gostje v visečih mrežah Ko prispemo v kamp Loka na Ljubnem, se otroka še dve uri neumorno igrata na igri- šču. Z Mihom ju opazujeva in se sprašujeva, koliko energi- je in moči pravzaprav imajo otroci, če so motivirani. Nista obremenjena s prevoženimi kilometri, z urami in ko se vmes izgubimo in po prašni poti potiskamo kolesa v hrib, se pač ob poti najesta robid in jo poimenujeta kot robidno pot. V torek Miha kot vsako jutro ob zori vstane in razišče okolico. Če se je tisto jutro na prodišču v Šeščah sprehodil do Šempetra in nam prine- sel sveže žemljice, tokrat na Ljubnem popije kavico in z domačini skrbno zariše novo etapo. Kmalu po Jaroševi hupi za začetek se zagledamo v Ra- duho, ki nam tokrat predsta- vlja zapik – do Raduhe, okoli nje in naprej … Ustavimo se šele v Lučah na kosilu Pr' lampi, kjer lačni kot zmaji pojemo štiri velika kosila in še sladice ter malo naprej napnemo viseči mreži za počivanje pri novo zgrajenih, a tisti dan zaprtih hiškah, posvečenih domačim obrtem. Mimogrede si ogle- damo še panojsko razstavo Luče v dokumentih Zgodo- vinskega arhiva Celje. Otroka mirno spita v visečih mrežah, ko začne grmeti in nas že v naslednjem trenutku moči- jo debele kaplje. Skorjevka je improvizirano gozdarsko zavetišče, ki nam tokrat nudi krasno zavetje pred nevihto. Jaroš in Rosa kot ptička ku- kata iz svojih visečih mrež. Po nalivu nadaljujemo mimo Igle do travnika pri kmetiji Bev- šek-Ošep v Robanovem kotu, kjer si izprosimo dovoljenje za nočitev. Umijemo se v pre- Št. 34, 26. avgust 2021 POČITNICE 43 Noč pod Raduho cej hladnejši Savinji, ki otroka ne odvrne, da se ob njej ne bi igrala do ledeno mrzlih nogic. Noč z razgledom do zvezd je ena od dveh najljubših nočitev tega potovanja. Naslednji dan, ko Miha v svojem jutranjem obhodu preseneti nekaj osa- mljenih bikov v pastirski koči, jo »pičimo« do Logarske doli- ne. V Solčavi nujen postanek za čaj, saj je prvič zares hladno in ves čas tudi po malem rosi. Pri vstopu v Logarsko dolino po petih kolesarskih etapah si čestitamo, zavriskamo, popi- jemo limonado, se dokumen- tarno fotografiramo in vrnemo do Solčave, kjer nam kolesa prijazno spravijo v Tic, mi pa se z avtobusom vrnemo pro- ti Celju, kjer skupaj spišemo seznam stvari, ki jih želimo raziskati. Razširjena ekipa V petek, 6. avgusta, se od- pravimo na pot z našo Milico, mini avtodomom, in končno tudi s plišastima sopotniko- ma slonom Babujem in Edom Medom ter seznamom, kaj si želimo ogledati v Zgornji Savinjski dolini: flosarsko zbirka v Ticu Ljubno ob Sa- vinji, Snežno jamo na Radu- hi, Partizansko bolnišnico in Robanovo planino, Potočko zijalko s Panoramsko cesto ter izvir Kisle vode, Rinko in Okrešelj ali Klemenčo jamo, Lučke dneve ter voden ogled po hišicah domačih obrti. Prvi dan parkiramo v Roba- novem kotu in peš nadalju- jemo mimo travnika s konji do Robanove planine, kjer se pasejo krave in prašiči. Jaroš kljub temu da ima močne noge, je robot na daljinsko upravljanje in tudi avto z reduktorjem, nekje na polo- vici poti omaga in z Mihom raje raziskujeta suho rečno strugo, ki jo je Miha nekoč kot deček prehodil z babico in dedkom. Jaz delujem na drugačen pogon. Ko zagledam gore, se mi na- riše pika (tako pravi Miha) in bi kar šla in šla in šla in ko na Robanovi planini z Roso poje- va kislo mleko, še kar hodim, naprej in naprej, za motivacijo pripovedujem zgodbo o tem, kako je gora Krofička dobi- la ime, in še kar rinem, sem že na poti, ki pelje na Ojstri- co, ko se tudi Rosa ustavi in reče: »Mami, dovolj je, tu te počakam.« Takrat se zavem in skupaj se v miru vrneva, le od daleč pomahava parti- zanski bolnišnici in pri kmetiji Govc še za rep uloviva odlično kosilo. Na kmetiji že udomačeni Jaroš medtem odkrije otro- ški traktor in se ves srečen z njim preganja po čudovitem nepokošenem travniku. »Am- pak to se ne dela, kako bomo pa pokosili poležano travo?« Z opravičilom se poslovimo in vrnemo do Luč, kjer se na plaži okopamo, potem se odpeljemo proti Snežni jami. Milico parkiramo na razgle- dni točki 1.500 m visoko in to je druga najlepša lokacija za nočitev med tem dopustom. V tem primeru nočitev oce- njujemo glede na zvezde, ki jih lahko ponoči prešteješ. Pod zemljo Zjutraj naslednjega dne se spustimo v Snežno jamo in del poti nadaljujemo osvetljeni z brlečimi karbidovkami. Pribli- žno 12 milijonov let nazaj je nastala ta jama, v kateri so na- šli kosti medvedke, utopljene v reki, ki je oblikovala to jamo, in zobe morskega psa iz časa Pa- nonskega morja. Kapniki, zdaj vsi že mrtvi zaradi prenizkih temperatur, so v tej jami pravi »mladeniči« pri starosti pol mi- lijona let. In če samo pomislim, kakšni frajerji so se mi dan prej zdeli Robanovi, ki so to svojo dolino poselili 600 let nazaj, v času Celjskih grofov. Opoldne (in zadnjo tekmo košarkarjev na OI) preživimo na koči pod Loko, kamor nas izven uhoje- ne poti vodi slastna jagodna pot, da se jagod vsi štirje naj- brž prvič v življenju pošteno »nazobamo«. Tokrat v izogib temu, da bi se mi narisala pika in bi »pičila« proti vrhu Raduhe, obujem »tevice« in se tako le pridružim skupinskemu plo- skanju pogumnemu 4-letne- mu dečku, ko se vrne z njene- ga vrha. Pozno popoldne se udeležimo vodenega ogleda hišk domačih obrti v Lučah, kjer smo nekaj dni nazaj v skorjevki prevedrili nevihto. Doživimo krasno vodenje in Anino pripoved, obarvano s toplino in z ljubeznijo do preteklosti. O šuštarskem na- hrbtniku, ki je obenem mini čevljarska delavnica, o prepe- vanju v hišah, kjer se vrti kro- jaško, šuštarsko ali tesarsko kolo, da ohranja ritem dela, o utrujeni vodi, ki je speljana od mlinarja, usnjarja, mimo peric do žage, o mlinarju kot najbolj želenem moškem v vasi in (meni najljubša) o uničenem podu v domačih izbah, ki so kazala na to, da se je v tej izbi veliko družilo in plesalo s takrat okovanimi čevlji. Za konec dneva se pri- družimo domačinom na po- hodu z baklami po Breznici in skupaj zavriskamo v Luče, ki jih vidimo kot na dlani. V nedeljo zjutraj nas zbudi dedi Miran z zajtrkom, potem se skupaj odpravimo na pa- noramsko pot iz Solčave do Podolševe, kjer je izhodišče za Potočko zijalko. Tokratni vzpon otroka z vi- joličnimi jeziki preimenujeta v borovničevo pot. Zijalko si ogledamo z ostanki bakel prejšnjega dne in rišemo pre- teklost – 40 tisoč let nazaj, ko je tu živel pračlovek. Tokrat me nič ne zadrži in »zdir- kam« na vrh Obel kamna, da se naužijem razgleda na slovenske in avstrijske hribe. Popoldne se odpeljemo do izvira Kisle vode in konča- mo dan v Matkovem kotu na prodišču najhladnejše reke zadnjih dni ter do poznega večera iz kamenja sestavlja- mo družino možicljev in gra- dimo namakalni sistem. Domov V ponedeljek se vrnemo v Solčavo po kolesa in odpra- vimo v srce Logarske doline ter sproti sprehodimo še po pravljični poti. Kosimo in razpnemo viseči mreži pri domu planincev in se pozno popoldne s kolesi vzpnemo do slapa Rinka. Srečanje s pri- jateljema Borutom in Mojco je ulovljena sreča tega dne. Sploh zaradi jodovih obližev, ki jih na Rosino zaradi pad- ca okrvavljeno dlan Mojca mojstrsko prilepi, Jarošu pa v roke položi majhnega sle- piča in spodbudi še vse nas, da ga lovimo med prsti. Sle- di spust do prvega parkirišča izven Logarske, kjer nas čaka Milica, ki je veter v laseh in mraz v kosteh. To je naša zadnja noč in z Roso se zjutraj težko prebudi- va v nov dan, kot da ne bi žele- li, da se počitnice že končajo. Potem sedeva na kolesi in se spustiva do Luč. In nadaljujeva s kolesom do Ljubnega, kjer si končno ogledamo še flosarsko zbirko, saj so nas splavarji in njihovo delo spremljali velik del poti. Stric Filip (moj brat in vrhovna figura naše druži- ne) pošlje sporočilo na temo najinega kolesarjenja: »Super! Pravi profesionalni športnici, imata kar svoj spremljevalni štab.« Jaroš in Miha naju s ko- silom pričakata v Letušu, kjer se s polnima trebuhoma spo- čijeva v viseči mreži, potem pa nadaljujeva pot do Celja in 71 km dolgo pot končava na Glavnem trgu. Doma smo. V spomin na naš prvi družinski kolesarski podvig nam bodo še nekaj časa ostala od sonca porjavela stopala v dizajnu Teva opank. Foto: osebni arhiv 44 BRALCI POROČEVALCI Št. 34, 26. avgust 2021 Na oratoriju na Vranskem 63 otrok Med 26. julijem in 1. avgustom je bil na Vranskem po enoletnem premoru spet oratorij. V prostorih OŠ Vransko se je dnevno zbiralo 63 otrok in 25 animatorjev. Letošnji svetnik je bil blaženi Carlo Acutis, ki je otrokom zaradi svoje mladosti prirasel k srcu. Kot je povedala voditeljica oratorija Amadeja Juhart, so otroci v času oratorija uživali na delavnicah tujih jezikov, ustvarjanja molitev, športa, plesa in kuhanja. S pomočjo gostij iz Centra za krepitev zdravja Savinjske doline in Natašo Juhart so spoznavali darovanje krvi ter pravilno skrb za svoje telo. Uživali so v vodnih igrah ter na obisku kmetije Rjavc v Prekopi. S svojim obiskom so zelo raz- veselili tudi občane v Domu starejših Vransko, s katerimi so prepevali, se spoznavali in pogovarjali ter jih peljali na sladoled. TT Pomoč, tradicija in stari običaji V začetku avgusta smo člani Društva upokojen- cev Planina pri Sevnici v sodelovanju s KS organi- zirali tradicionalno košnjo in spravilo trave na idilični domačiji naše članice Neži- ke Centrih. Njena domačija je kot oaza miru nedaleč od Planine in je obdana z gozdovi ter od- maknjena od vsakodnevnega vrveža. Košnja in spravilo trave »na roke« je delo, kot so ga poznali nekoč. Naši kosci z nabrušenimi kosami poko- sijo travo, grabljice za njimi pograbimo in jo spravimo. Imamo tudi člana, ki »skle- plje skrhane« kose in tudi kakšen »zob« je letos odletel z grabelj. Člani družine nam dobrovoljno prinašajo pija- čo, da nismo žejni. Po delu nas pričaka bogato obložena miza z jedačo in pijačo, česar včasih žal ni bilo. Vsi skupaj smo bili zado- voljni, saj smo z dobro voljo opravili delo, prav tako ohra- njamo tradicijo in star običaj. Letos je z nami kosil tudi ljudski godec Viki, ki je poleg kose prinesel tudi harmoni- ko. Še dolgo v noč je trajalo druženje, odmevala je har- monika, zapete so bile mno- ge stare pesmi. Hvala tudi vsem koscem, ki pridete na pomoč iz drugih krajev. Gospa Nežika, vam pa želimo vse dobro in napove- dujemo, da naslednje leto spet pridemo! NIKA ROMIH Št. 34, 26. avgust 2021 BRALCI POROČEVALCI 45 Veseli avgust v Pegazovem domu V sodelovanju z Muzejem na pro- stem Rogatec smo pod vodstvom Nives Brezovnik in Avguština Frica medgeneracijsko ob učno-doživljaj- ski delavnici osvežili znanje pletenje iz šibja. Gustek je predstavil in vodil izdelavo koška. Ob pogovoru in poslu- šanju glasbe je bilo z mladimi zabav- no namočene beke slalomirati naprej in nazaj. Cita Sajko je povedala, da to opravilo dobro pozna, saj je bil njen oče mojster rokodelec te spretnosti. Direktorica Knjižnice Rogaška Slatina mag. Nataša Koražija je začela domo- znanske klepete. Njen živahen govor, podkrepljen z mnogimi zanimivimi informacijami iz etimologije naših kra- jev, je zelo navdušil. Predstavila je tudi potepanje po naši lepi Sloveniji, ki jo z družino rada raziskuje in občuduje. V sliki, besedi in filmčkih je pokazala gorenjske bisere in adrenalinske dogo- divščine zipline in rafting po Soči ter nepozabno presenečenje, ki ga je pri- pravila za mamo – prelet z letalom nad Triglavom in okolico. Z Društvom Gaja nadaljujemo kuhar- ske urice s kuharicama Cvetko Koražija Na morju pri vrstnikih s Hrvaške Hrvaško mesto Slavonski Brod, s katerim je Celje po- brateno že od leta 2010, je celjske osnovnošolce povabilo v poletno letovišče Stari Grad na Hvaru. S tem se želijo zahvaliti za vsakoletna zimovanja na Celjski koči. Otroci so na Hvaru spo- Braču. Poleg 14 otrok iz pe- znavali mesti Stari Grad in tih celjskih osnovnih šol (II. Hvar, obiskali so tudi Bol na osnovna šola Celje, OŠ Frana in Slavko Šket in v zadnjem času smo na željo stanovalcev pripravili mlečne ki- feljce, polnjene s šunko in sirom, sadno kupo z domačim malinovim sladoledom ter bučnico. In veste, kaj? Nič ni ostalo. Ana Ferme in David Bevc sta nam pevsko in glasbeno popestrila torkovo popoldne s pesmimi Med iskrenimi ljudmi, To je bil tvoj dan ljubezni, Ne cukaj me za kitki, Morska pravljica in drugimi, ki ogrejejo dušo. Iskrena hvala vsem izvajalcem. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Roša, OŠ Frana Kranjca, OŠ Hudinja, OŠ Lava) je bilo v Starem Gradu tudi 54 osnov- nošolcev iz hrvaške Požege. Otroci so se družili, sklepali prijateljstva in doživljali ne- pozabne trenutke. Gostitelji so bili izjemno gostoljubni, prijazni in ustrežljivi. Navdu- šeni so nad gosti iz Slovenije in želijo odslej celjske otroke vsako leto povabiti na morske počitnice na Hvar. ATH Bogata mapa spominov Pride trenutek, ko se človek zazre v preteklost, ko resnično ne more dojeti, da leta res tako hitro bežijo. Tako je preteklo že petdeset let skupnega življenja Danice in Francija Mačka. Doživela sta veliko lepega, a tudi malo manj lepega, vendar sta vse ovire s sku- pnimi močmi vedno znala premagati in jih odložiti v mapo spominov. Petdeset let zakona sta obeležila 10. julija v Domu na Svetini v krogu družine, sorodnikov in prijateljev. Močno sta si želela dočakati ta prelep praznik, kajti takšna sreča žal ni vsakomur dana. Za srečen zakon ni pogoj, da moraš biti bogat s kupom denarja, temveč da je bogata tvoja duša, da obstajajo razumevanje ter ljubezen in spoštovanje drug do drugega. V teh dolgih petdesetih letih se včasih tudi barka prevrača na valovih razburkanega oceana, a nikdar ne smeš dopustiti, da se potopi. Za vsakim dežjem vedno posije sonce, pošlje nove žarke ljubezni in strpnosti. Le na ta način lahko barka varno pripluje v miren pristan. Sama se še vedno imata bolj ali manj za Laščana, zato ni čudno, da sta se spoznala na Pivu in cvetju v Laškem leta 1969. Takrat je bila ta prireditev že petič po vrsti in je imela čisto drug pomen, kot ga ima dandanes. Po dveh letih je bil čas, da sta Danica in Franci začela razmišljati o svoji prihodnosti. V trenutku sta se odločila, da se bosta tudi poročila v Laškem, in to na kmečki »ohce- ti«, ki je bila za tisti čas vrhunec Piva in cvetja. Vendar jima je takrat žal načrte prekrižala usoda, da sta se temu odpovedala. A poroka je kljub temu bila, in to teden pred prireditvijo, to je 10. julija 1971 v Laškem. Tega se zelo rada spominjata, zato še toliko raje zahajata v Laško, ki je del njunega življenja. Dom sta si ustvarila v neposredni bližini Laškega, na Svetini. Zlato poroko sta želela obeležiti prav v tem lepem kraju, obdanem z gozdovi, zato sta izbrala Dom na Svetini. Za prijetno vzdušje in veselo razpoloženje so jima njuni naj- dražji pripravili prijazen sprejem. Poroka je bila tako rekoč v naravi – na terasi s pogledom na bližnje gozdičke, obdane s prekrasno naravo. To so nepozabni spomini. Posebna zahvala velja županu Štor Miranu Jurkošku za častitljivo opravljen poročni obred in za vse ostalo, kar sodi zraven. Zlatoporočenca sta hvaležna vsem, ki so prišli na pra- znovanje, jima polepšali dan ter z njima delili radost in veselje. Želita si, da bi bila zdrava tudi na jesen življenja, da bi lahko skupaj šla novim izzivom naproti. NT 46 RAZVEDRILO Št. 34. 26. avgust 2021 Pivo dela čudeže! Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Radovedno boste zrli v dni, ki prihajajo in veliko priča- kovali od dogodkov. Ta teden vam bo prinesel konkretno napredovanje, zato boste ime- li veliko energije za vse nasle- dnje podvige. Bivanje Marsa in Venere v pridni in marljivi devici je položaj, ki je več kot dobrodošel za vse spremem- be, ki jih morate aktivirati v svojem življenju. Pridni, de- lovni in natančni boste. Že danes boste zgrabili za delo in pri tem tudi močno na- predovali. Delovni boste, urav- navali boste vsa nasprotja, ki izhajajo iz malenkosti. Spreje- mali boste dobre odločitve, le ena izmed njih bo dobra za na- predovanje, ki si ga tako želite. Spor iz preteklosti bo razrešen, vendar boste morali na pomoč priklicati svoj naravni talent za ravnotežje. Čar vaše osebnosti je, da v nemogočih razmerah dosega- te dobre rezultate. Tudi tokrat bo tako, vendar bo energija koncentrirana na vaše lju- bezensko življenje. Privoščili si boste nekaj za svojo dušo, kar vam bo povrnilo moč in energijo. Blesteli boste na vseh področjih in zadovoljno zrli v dni, ki bodo kar prehitro minevali. Kar nekaj bo uso- dnih sprememb, na katere ne morete vplivati. Razmišljali boste o novih možnostih, ki jih imate na ču- stvenem področju, vendar vas bo srce vleklo v eno in isto smer. Predstavljajte si, da izgubite tisto, kar ste tako dolgo iskali zaradi kakšne manjše napake. Verjemite, ne izplača se vam. Venera v devici bo poskrbela, da boste dobro usklajevali razum in čustva. Dosegli boste tako zelo nujno spravo, ki izhaja iz preteklosti. Predavanje, kako opustiti kajenje, je bilo tako dolgo, da smo imeli vmes tri »čik pavze« … Prvi dan diete. Iz stanovanja sem odstranila nezdravo hrano. Bilo je slastno. Svetujem vam, da je- ste več morske hrane Plavaj, plavaj … Še en delovni teden boste preživeli umirjeno in prije- tno ter razrešili mnogo nepri- jetnih obveznosti, ki so vas obremenjevale v preteklem obdobju. Pred vami se lahko pokaže čisto nova pot, po ka- teri še niste hodili, zato bodite pripravljeni na presenečenja. Ustvarjalni boste in pripra- vljeni na nove izzive, zato bo posel cvetel in vi z njim. Stopite korak naprej in se pre- pustite tokovom. Zadovoljno boste ugotavljali, da le vse ni bilo tako zaman. Napredek se bo pokazal tako v poslovnem kot tudi na zaseb- nem področju. Trudili se boste uskladiti nasprotja, vendar se morate zavedati, da vse izhaja iz vas samih. V prvi polovici tedna boste dali prednost ču- stvom, kar se vam bo obresto- valo. Čustveni boste in polni notranje topline, kar se bo več kot očitno kazalo pri naspro- tnem spolu. Vaše počutje bo spremenljivo kot spomladansko vreme, ven- dar boste kljub temu srečni. Vpliv nedavne polne Lune še vedno odmeva v vas, čustveno izredno močno obdobje boste doživljali sproščeno in istoča- sno ohranjali spomin na pre- teklost. Imeli boste občutek, da težko stopite korak naprej, da se težko poslavljate od tistega, česar več ni. Družba nekoga vam bo v veliko oporo. ŽENSKE MOŠKI Služba Zmenek Sprehod Služba Zmenek Fitnes Zabava Sprehod Doma Poskušali boste najdi rav- notežje na različnih področjih svojega življenja, vendar vam tokrat ne bo šlo vse dobro od rok. Vaše razpoloženje na ču- stvenem področju je nihajoče, zato niha tudi vaše razmerje. Saturn močneje vpliva na vaše znamenje, od vas pričakuje in zahteva, da uredite vsa naspro- tja, ki se nahajajo na različnih področjih vašega življenja. Obremenjeni boste z malen- kostim, zato boste pri svojem delu zelo sistematični, pridni in marljivi. Dosegli boste do- bre rezultate. Mars in Venera v vašem znamenju vam bosta dajala moč in modrost. Nikar brezglavo ne hitite naokoli, ustavite se in dobro preučite situacijo, v kateri ste se znašli. Na čustvenem področju pa bo- ste doživeli nekaj zares lepega. Predali se boste lahkotnejšem tempu in uživali v sadovih svo- jega dela. Čas je, da stopite ko- rak naprej iz začaranega kroga, v katerega ste zapadli že pred časom. Na zasebnem področju se vam bo pojavila napaka, ki ste jo zagrešili lani, vendar se ji boste tudi tokrat skušali izogni- ti. Popravljali boste, kar se da popraviti in se zavedali, da je diplomacija tista, ki vas lahko marsikdaj reši. Delovanje planetov vam je naklonjeno, zato se umirite in ne delajte napake za napa- ko. Zaupati morate v proces življenja in bolj sistematično poskrbeti za svojo prihodnost. Nekdo vas bo prijetno prese- netil z gesto, ki vam bo ogrela srce. Saturn v vašem znamenju vas sili, da naredite konkretne spremembe, na katere pa še ni- ste pripravljeni. Naredili boste načrt, kako izpeljati zapletene zadeve. Obveznosti vas tako zapo- slujejo, da pozabljate nase. Po- skrbite predvsem za svoje do- bro psihično počutje, za dobro voljo in sprostitev. Obiščite in pokličite nekoga, ki hrepeni po vaši bližini. Hrepeneli boste po čustveni varnosti in se hkrati zavedali, da je vse minljivo. Prihaja čas, ko se boste soočali z resnico in hkrati ugotavljali, da je ljubezen tista, ki vas drži pokonci ne glede na vse. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Št. 34, 26. avgust 2021 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 480 3 K DRUŽINA ZVERI HRVAŠKI PESNIK UJEVIĆ SCENOGRAF SLIKARJEVO ORODJE PEVKA HORVAT HITER TEK SNOV, POTREBNA ZA RAST KOSTI, ZOB USL UŽ- BENEC, KI SKRBI ZA NABAVO VOZ NA DVEH KOLESIH (POG.) VEČ PTIČEV STARI, SRED- NJI, NOVI KRAJ V HALOZAH 8 VEDA O SINONIMIH NAVDIHO- VALEC Povsod z vami KAR KAJ VLEČE ZA SEBOJ KISELKAST OKUS VINA, KI SE KVARI VRSTA TROBILA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (CAROL) 1 PAPIRNATA, SPALNA OVOJ, OVITEK KILOVOLT HRANILNICA V KRANJU V NJEM PLAVA KROKODIL AMERIŠKI TEDNIK AVSTRIJSKI POLITIK (VIKTOR) KRAJ PRI PODČETRTKU ŠČITI KNJIGO SLOVENSKO HRIBOVJE VEČJI PREDMET, KI OMOGOČA DELO PERIKARDIJ KONCI POLOTOKOV BRITANSKI PEVEC KERSHAW OKRAJŠAVA ZA MAREC AMERIŠKI IGRALEC ROBBINS A. ŠIFRER: VSE MANJ JE DOBRIH … KRAJ PRI DOMŽALAH TELESNO SLABOTEN ČLOVEK NORMALNA VREDNOST GRŠKA ČRKA SREDNJE- JADRANSKI OTOK 2 VALENTINO ROSSI AGROPOP: SAMO MILI- JON … JE 10 KEMIJSKI ELEMENT (SIMBOL At) 3 KOCINE PRAVIJO MU LAPTOP VALIŽANSKI IGRALEC (RICHARD) ADAPTACIJA (TEKSTA) 7 LINHART: TA VESELI DAN … MATIČEK SE ŽENI NE ODITI 14 RADO ČASL … TE NE UBIJE, TE OKREPI SLUŽABNIK RUSJANOVO LETALO 5 LINIJA NA JMANJŠE- GA … SOTESKA IRANSKI DENAR KDOR ANKETIRA AMERIŠKI DIRIGENT MAAZEL 4 VEZNIK POSEBNEŽ IZ JU RČIČEVE - GA DESETE- GA BRATA MOSTU PODOBEN OBJEKT PISEC IDIL JUŽN O - DALMATIN - SKI OTOK ŽUŽELKIN ORGAN SOIMENJAK GLAVNO MESTO GANE GRŠKI BOG VETROV 12 SLOVENSKA PUNK-ROCK SKUPINA SL. PISEC (TONE) ČLAN NAJVEČJE MLADINSKE ORGA- NIZACIJE AMERIŠKI IGRALEC BELUSHI IRSKI PEVEC (JOHNNY) PTICA UJEDA 6 PREDEL LJUBLJANE GLAS TROBENTE NAREJEN S KOVANJEM OSTRŽKU JE POGOSTO RASEL OSNOVNA ŠOLA 11 PRVO- MAJSKA ROŽA RYAN O'NEAL PRIPRAVA, KI OB KRATKEM STIKU PREKINE TOKOKROG 13 ZELO SUH ČLOVEK (EKSPR.) 9 SUDOKU 171 REŠITEV SUDOKU 479 REŠITEV SUDOKU 170 Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter ma- jica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 31. avgusta. Geslo iz številke 33: Za kaj boste porabili bon? Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Jožica Kri- stanšek iz Laškega, Marica Cenc iz Loč in Jolanda Bohorč iz Košnice pri Celju. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Št. 34, 26. avgust 2021 Divja Slovenija na velikem platnu V Arboretumu Volčji Potok bo v soboto premiera filma Divja Slovenija, ki bo nato svojo pot predstavitve nadaljeval v slovenskih kinematografih. Gre za osupljiv dokumentarni film režiserja Mateja Vraniča (na sliki), sicer priznanega fotografa in filmskega ustvarjalca iz Velenja, ki je predstavil zgodbe različnih manj znanih živalskih vrst pri nas. Film nas popelje od alpskega sveta in panonskih ravnic do podzemnih vodah in morja. S 15-člansko ekipo so- delavcev je Vranič ustvaril 83-minutni film, ki je že spomladi z najavno kratko predstavitvijo nakazal, kako neverjetne zgodbe skriva Slovenija. Foto: arhiv Divja Slovenija Brez »kmašnih« oblačil »Ni se treba kmašno spedinati, samo pridite na luft,« je Tonček Kregar, pevec zasedbe Mi2, vabil na nedavni akustični koncert pri gradu Strmol. Skupina ga je po nekajletnem premoru spet pripravila v domačem kraju, tokrat pred praznikom občine Rogatec. Dečki s Sotle so ponovno poskrbeli za enkratno koncertno vzdušje. Foto: Žiga Lah Koštomaj »Tudi pri nas lahko kolesarite brez skrbi« Tako so ob servisnem stojalu na rekreativno-učni poti ob reki Savi v en glas zatrdili (z leve) mag. Marjetka Lipec, direktorica radeške občinske uprave, Duška Kalin, direktorica Kulturnega, turističnega in rekreativnega centra Radeče (KTRC), in Dalibor Crijenković, višji svetovalec za gospodarstvo v Občini Radeče. Za ribiče je zeleni pas ob Savi na območju Radeč že dolgo pravi raj, saj je tam ena najbolj priljubljenih ribolovnih tras, zdaj pa z ureditvijo rekreacijske poti postaja to tudi za kolesarje. Za morebitne manjše tehnične težave kolesa je dobro poskrbljeno na servisni točki, brez katerih si sodobnih kolesarskih povezav ni mogoče več predstavljati. RG Pridih dobrih starih časov Koncert celjske pop-rok skupine Trium v lapidariju na Savinjskem nabrežju, v organizaciji Osrednje knjižnice Celje, na prijeten poletni večer minulega petka, je spominjal na dobre stare čase živahnega kulturnega in družabnega dogajanja pred izbruhom koronavirusa. Dogodki, ki jih je takrat pripravljala knjižnica, so bili dobro obiskani in so pomembno pri- spevali k pestremu poletnemu utripu v mestu. Zaradi covida je sledil dolgotrajni mrk, po sprostitvi ukrepov pa se dogodki počasi vračajo, z njimi pa tudi obiskovalci. Tudi na kon- certu skupine Trium se jih je zbralo lepo število in lahko so uživali v prijetnem glasbenem večeru zasedbe, ki izvaja svojo lastno, avtorsko glasbo in je predstavila tudi nekaj skladb s prihajajočega albuma. Za ta koncert je imela knjižnica tudi srečo z vremenom, manj pa za tradicionalni koncert Plesnega orkestra Žabe, ki ga je morala preseliti v Celjski dom. Foto: Andraž Purg – GrupA Brez piva ne gre Na nedavnem dobro obiska- nem tretjem pivskem festivalu Komasutra Pivovarne Green Gold Brewing je bil tudi Peter Pišek (levo), lastnik podjetja Pišek in HSF Logistics iz Celja. Pišek ima na Lopati tudi go- stinsko dejavnost, kjer lahko gostje poskusijo pivo njegove lastne blagovne znamke, zato znani podjetnik ni manjkal na festivalu. Pri degustaciji gren- ke osvežilne pijače drugih pivovarn mu je družbo delal Jože Lorbek, nekdanji celjski gradbinec. Foto: SHERPA Pojoči učitelji Ko gimnazijski učitelji glasbe združijo svoje talente, nastane neobičajen kvintet. Takšnega imajo na Gimnaziji Celje – Center. V njem prepevajo Urban Kolar, David Preložnik, Danijel Berden, Sašo Šonc in ravnatelj šole Gregor Deleja. Pred tednom so se predstavili na uličnem koncertu v Gubčevi ulici in navdušili s priredbami popularnih in klasičnih glasbenih uspešnic. Zasedba je nastala v času, ko so bile šole zaprte zaradi epidemije in so učitelji želeli z glasbo preusmeriti pozornost dijakov in vseh drugih na bolj spodbudne teme. Posnetke je GCC kvintet objavljal na YouTube kanalu GCC, sodeloval je pri spletnih prireditvah šole in popestrili informativne dni ter zaključek šolskega leta. Nedavni ulični koncert je bil zaključek poletnih prireditev, s katerimi je šola prispevala k celjskemu kulturnemu dogajanju. Napovedal pa je tudi pestro tovrstno ustvarjanje v prihodnjih mesecih. Že 2. septembra bo na primer pri Vodnem stolpu v Celju 15 let delo- vanja proslavil Oktet 9, vokalna zasedba nekdanjih dijakov šole. Foto: LR Photography