St. 9, februar 2000 on@w®D(§® O OBVEZNI IZVOD ozimi O MOV MEJNIK ENERGETIKE V NOVOLESU 200.000.000 kWh DOMAČE ELEKTRIČNE ENERGIJE etos bo minilo trideset (30) let kar v Novolesu obratuje tudi parna turbina za soproizvodnjo električne energije. V letu 1970 je začela poizkusno obratovati parna turbina in generator nemškega proizvajalca SIEMENS. Že v prvem letu je proizvedla 113.300 kWh električne energije. “brej mineva trideset let uspešnega obratovanja, za kar imajo veliko zaslug vsi zaposleni v Energetiki. V tem obdobju smo bdeli nad obratovanjem turbine, jo redno vzdrževali in po protokolu proizvajalca izvajali remontna in revizijska popravila. To smo počeli sami in skupaj z zunanjimi pooblaščenimi sodelavci. Po tridesetih letih obratovanja je naš turboagregat, kakor se mu strokovno reče, še vedno v polni “kondiciji’’. S takim pristopom in zavestjo nam bo lahko še dolgo služil. lužil pa nam je tudi do sedaj. V začetku februarja naj bi proizvedel 200.000.000 kWh (dvesto milijonov) električne energije. Če pogledamo v proizvodnjo in porabo Slovenije to ni veliko, vendar za Novole-sove razmere ogromno. V vsem tem obdobju smo z našim turboagregatom pokrivali naše potrebe krepko več kot polovično in našemu podjetju prihranili marsikateri dinar in tolar pri izdatkih za električno energijo. Porabili smo tudi skoraj vse manj vredne lesne ostanke, kot so lubje, lesni prah, žagovina, furnir in ostale lesne ostanke in s tem manj bremenili naše okolje. "Tbrboagregat ima moč skoraj dva MW in v zadnjem času obratuje pet dni v tednu. Stoji le ob prostih sobotah in nedeljah, ko je poraba elektrike premajhna in obratovanje ni možno in ekonomično. Ko bomo kupili in montirali novo merilno opremo, bomo lahko obratovali v štirih izmenah, to je neprekinjeno. Viške proizvodnje pa bomo oddajali v elektroenergetski sistem. Viški proizvodnje se pojavljajo v nočnem času in ob koncu tedna. , Sovoles je še vedno eno redkih slovenskih lesno predelovalnih podjetij, če ne edino, ki izkorišča moč vodne pare za proizvodnjo elektrike. Soproizvod-nja (kogeneracija) toplotne in električne energije je energetsko učinkovita tehnologija, ki jo propagirajo in priporočajo vse energetsko dobro osveščene države. Del energije vodne pare izkoriščamo v parni turbini za proizvodnjo elektrike, odpadno paro pa koristimo za ogrevanje in tehnologijo in s tem povečujemo izkoristek lesne mase in omogočamo manjše stroške No-volesove proizvodnje. 200.000.000 kWh proizvedene elektrike je lep dosežek in mejnik, ki se ga izplača dostojno proslaviti, obuditi spomine, se zamisliti in kreniti novim ciljem nasproti. Zaposleni v Energetiki in vzdrževanju bomo napeli vse moči, da ta mejnik ne bo zadnji. Skupaj z vodstvom Novolesa pa že uvajamo nove izboljšave (novi pregrevalniki, kondenzator, nova merilna oprema), ki bodo še izboljšale učinkovitost in upravičenost turboagregata. S ponosom, odgovornostjo in znanjem gremo novim kWh nasproti. A.K. VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM SPLOŠNO Od junija 1998 v podjetju NOVOLES opravlja strokovne naloge s področja varstva pri delu in požarne varnosti VAR-ING Novo mesto. Le ta zaposluje štiri varnostne inženirje. Služba za varstvo pri delu ima pisarno v prvem nadstropju upravne stavbe Novoles-a, kjer se nahajamo vsak torek in četrtek med 7.00 in 15.00 uro (interna tel. št. 307). Vse ostale dneve pa smo dosegljivi na sedežu VARING-a, Košenice 68 Novo mesto, tel. 068 378 701 oz. 068 378 702. Glavni namen službe za varstvo pri delu je, zagotoviti varno in zdravo delo vseh zaposlenih s preventivnimi varstvenimi ukrepi. Rezultati analiz poškodb za leto 1999 v primerjavi z letom 1998 kažejo, da se je število lažjih poškodb pri delu zmanjšalo za 16 %. Na žalost pa smo imeli v lanskem letu eno zelo težko poškodbo pri delu. V letu 1999 ni bilo v objektih Novolesa nobenega večjega požara. I. VARSTVO PRI DELU POROČILO ZA LETO 1999 V letu 1999 seje v NOVOLES-u, lesna industrija Straža, d.d., IP d.o.o., Bor Krško d.o.o, in Ploskovni elementi d.o.o., izvajalo: • periodično izobraževanje iz varstva pri delu (vsi delavci imajo veljavne preizkuse iz varstva pri delu), • praktično izobraževanje delavcev na delovnih mestih, - izvedeno je bilo v sodelovanju z vodji oddelka posameznega profitnega centra oz. družbe, • dodatno izobraževanje iz varstva pri delu delu za delavce premeščene iz enega v drug profitni center, • izobraževanje iz varstva pri delu za novo zaposlene delavce, • periodični pregledi sredstev za delo, kontrolni pregledi z izdajo obratova Inih dovoljenj (skoraj vsa sredstva za delo imajo pridobljena obratovalna dovoljenja), • izdelava razdelilnikov osebnih varoval nih sredstev, • izdelava navodil za varno delo (75% delovnih mest je opremljenih z na vodili za varno delo), • raziskava ter prijava lažjih in težjih poškodb pri delu, • sodelovanje z inšpektorji, službo za medicino dela pri njihovih pregledih, I—^ novoles o i—^ • sodelovanje pri določanju pogojev dela za posamezno delovno mesto, • sodelovanje pri razporejanju delavcev z omejeno delazmožnostjo na ustrezno delo, • opravljanje raznih nalog, ki so se sproti pojavljale. Vletu 1999 se je v NOVOLES, lesna industrija d.d., Straža, IP d.o.o., Bor Krško d.o.o in Ploskovni elementi d.o.o., zgodilo 75 lažjih poškodb pri delu od tega tri težje poškodbe pri delu. Največkrat so bili vzroki za poškodbo urezi, udarci, odleti, sledijo pa padci oseb ter padci predmetov. Po poškodovanih delih telesa pa lahko ugotovimo, da so si delavci največkrat poškodovali prste - dlani, roke ter noge. Analiza poškodb pri delu za leto 1999 pokaže, da se je največ poškodb pri delu zgodilo v drugi polovici delovnega tedna (sreda, sledi petek in četrtek). Sodeč po urah prebitih na delu do poškodbe, pa v prvi polovici delovnega dne. (1-4 ur) II. POŽARNA VARNOST VARING Novo mesto opravlja tudi strokovne naloge s področja varstva pred požarom. V letu 1999 smo opravili naslednje naloge s področja požarne varnosti: - izdelali smo požarne rede oziroma požarno varnostne načrte za tri poslovne enote NOVOLESA, -opremili smotri objekte z varnostnimi opozorilnimi znaki, - pri vseh usposabljanjih iz požarne varnosti smo v sodelo vanju z gasilci NOVOLESA prikazali praktičen prikaz upo rabe gasilnih sredstev pri gašenju požara. III. NAJPOGOSTEJŠE POMANKLJIVOSTI, KI SMO JIH UGOTOVILI PRI DOSEDAJNEM DELU - delavci posegajo v nevarno območje strojev med obratovanjem - delavci pri delu ne uporabljajo varnostnih naprav, ki so nameščene na strojih - varnostne naprave na strojih so nepravilno nastavljene Primerjava št. poškodb pri delu za leto 1998 in 1999 POSLOVNI SISTEM NOVOLES O ali pa blokirane - neposredni vodje del (izmenovodje, preddelavci, vodje oddelkov) ne povejo oziroma ne pokažejo delavcem kako se pravilno dela, uporablja varnostne naprave. To je predvsem pomembno, ko delavci določeno delo opravljajo prvič. - delavci ne uporabljajo zaščitnih sredstev proti ropotu - neposredni vodje del premalo kontrolirajo svoje delavce oziroma jih ne opozarjajo na nepravilnosti - veliko strojev, kot tudi tehnologije je zastarelo, tako, da je zelo težko zagotoviti varno delo. Delavci predvsem z rokami prihajajo zelo blizu rezil. - na veliko delovnih mestih je potrebno dvigovati sorazmerno velike teže, -veliko pomanjkanje je tudi raznih dvižnih pripomočkov oziroma dvižnih miz IV. GLAVNI CILJI SLUŽBE ZA VARTVO PRI DELU NOVOLES ZA LETO 2000 - zmanjšati število lažjih poškodb za 20% - zmanjšati število težjih poškodb za 50% - pričetek izdelave ocene tveganja in izjave o varnosti (na podlagi novega zakona) - dokončati izdelavo navodila za varno delo za vsa delovna mesta - dokončati izdelavo požarnih redov oziroma požarnih načr tov - izvajati periodično izobraževanje iz varstva pri delu in požarne varnosti za zaposlene delavce, ki jim bo potekel veljaven preizkus - za vsa sredstva za delo pridobiti oz. ažurirati poročila oziroma obratovalna dovoljenja, - izvajali bomo vse ostale naloge, ki se zahtevajo na osnovi novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu in Za kona o varstvu pred požarom Pripravil: VARING Novo mesto PE NOVOLES LETO 1998 LETO 1999 PC Vezan les 29 17 PC Drobno pohištvo 15 16 PC Lepljeni elementi 13 18 PC Storitve 4 2 PC Novi program 2 4 PC Plastificiranje 5 4 IP d.o.o. 5 4 BOR Krško d.o.o. 11 4 Ploskovni elementi 5 6 SKUPAJ 89 75 BOR Krško d.o.o. PC Vezan les PC Drobno pohištvo PC Lepljeni elementi IPd o.o Roskovni elementi d o.o. PC Storitve PC Novi program Rastificiranje o novoles POVZETEK ANKETE 0 ZADOVOUSTVU KUPCEV -1999 S koncem leta 1999 smo tretjič zaporedoma poslali anketo o zadovoljstvu kupcev. Poslali smo 45 anket, tako domačim kot tujim kupcem. Anketne vprašalnike je vrnila slaba tretjina kupcev. Naši kupci so vpisovali oceno poslovnih dosežkov za Novoles ter konkurenco in istočasno podali svojo oceno glede pomembnosti naslednjih postavk: 1. Kakovost proizvodov 2. Popolnost asortimana 3. Dobavni rok(dolžina) 4. Pravočasnost dobav 5. Sposobnost odziva na izredna naročila 6. Korektnost pri obravnavi reklamacij 7. Usposobljenost prodajnega osebja 8. Plačilni pogoji 9. Drugo Glede pomembnosti zgoraj navedenih postavk so tako lani kot letos naši kupci postavili na prvo mesto kakovost proizvodov in pravočasnost dobav. V nadaljevanju sledijo korektnost pri obravnavi reklamacij, dobavni rok (dolžina), sposobnost odziva na izredna naročila, plačilni pogoji in popolnost asortimana. Če na kratko podamo rezultate ankete, lahko rečemo, daje Novoles glede na lansko letos prejel višjo oceno pri korektnosti obravnav reklamacij ter popolnosti asortimana. Slednja postavka je tudi edina, pri kateri se je poboljšala konkurenca. Novoles znatno prednjači pred konkurenco pri usposobljenosti prodajne- ga osebja, dobavnih rokih (dolžina) ter pri obravnavi reklamacij. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, daje bila konkurenca pri postavkah, katerim kupci pripisujejo največji pomen, to sta kakovost proizvodov in pravočasnost dobav, bolje ocenjena kot Novoles. Daje No-volesova ocena za pravočasnost dobav znatno nižja od lanske, pripisujemo predvsem ocenam kupcev za vrtni program. Naredili smo tudi analizo za domači in tuji trg posebej. Kupci iz tujine so pripisali najvišjo oceno našemu prodajnemu osebju ter obravnavi ob reklamacijah. Na domačem trgu pa smo prejeli najvišje ocene pri kakovosti proizvodov, pri obravnavi reklamacij in pri usposobljenosti prodajnega osebja. K. K. USPEŠNA ZUNANJA PRESUJA SISTEMA KAKOVOSTI PO ISO 9000 Osemnajstega januarja 2000 sta v Novolesu izvedla t.im. presojo sistema kakovosti zunanja presojevalca iz certifikacijske hiše BVQI (Bu-reau Veritas Quality International, slovenska izpostava firme, ki ima sedež v Londonu). Novoles je od njih prejel svoj certifikat (spričevalo) za sistem kakovosti že junija 1997. Od takrat prihajajo presojevalci na kontrolne presoje v polletnih presledkih in sicer v začetku in v sredi koledarskega leta. Presojevalca sta po uvodnem razgovoru z generalnim direktorjem pregledala delovanje več organizacijskih enot po lastni izbiri: podjetje Ploskovni elementi v Trebnjem, PC Vezan les, PC Drobno pohištvo, PC Trgovino, dejav- nost izobraževanja v kadrovski službi in službo nabave. Iz njunega poročila je razvidno, da nista našla nikjer resnejših napak. Nedavna kontrolna presoja je zadnja v triletnem pogodbenem obdobju, ki se končuje junija 2000. Takrat bo na vrsti nova temeljita presoja za tako imenovano “recerti-fikacijo”. V pripravi pa je na mednarodni ravni tudi nova izdaja standardov družine ISO 9000. Novi standardi bodo v naslednjih letih zaostrili zahteve za certifikacijo sistema kakovosti in zato od zaposlenih v Novolesu (in v drugih certificiranih podjetjih) terjali nekaj dodatnega napora in pozornosti. B. P. JANUARSKI EVROPSKI POHIŠTVENI SEJMI Evropska pohištvena industrija svoje najpomembnejše pohištvene programe vsako leto predstavlja na pohištvenih sejmih, ki potekajo v mesecih januarju in februarju. Na teh sejmih so predstavljene osnovne smeri razvoja pohištvenega trga, ki praviloma zaznamujejo tekoče prodajno leto, prav tako pa lahko na osnovi predstavljenih programov z veliko verjetnostjo predvidimo temeljne srednjeročne smernice razvoja evropskega pohištvenega trga. Seveda pa so ti sejmi tudi priložnost za navezovanje stikov z novimi kupci, kakor tudi za sklepanje konkretnih poslov s kupci, s katerimi že sodelujemo. V januarju smo obiskali najpomembnejše evropske pohištvene sejme in sicer: mednarodni pohištveni sejem v Kolnu (Nemčija), pariški pohištveni sejem (Francija) in birminghamski pohištveni sejem (Velika Britanija). Mednarodni pohištveni sejem v Kolnu je najpomembnejši svetovni sejem pohištva, na katerem se predstavljajo razstavljalci iz vseh delov sveta. Na sejmu je prevladovalo predvsem: - pohištvo izdelano iz drevesnih vrst bukve, ameriške jelše, češnje, javorja in breze - pohištvo obdelano v natur ali svetlih fi-niših, velik del pohištva je bil oljen ali voskan - pohištvo modernih designov: kombi nacije les - kovina - steklo... Poleg sestankov s svojimi tradicionalnimi kupci smo na sejmu navezali precej stikov z novimi kupci, s katerimi bomo v prihajajočih mesecih poizkušali realizirati konkretno sodelovanje. Za razliko od kolnskega sta na pariškem in birminghamskem sejmu prevladovala tradicionalni francoski in angleški stil pohištva. Na pariškem sejmu je bilo razstavljeno predvsem pohištvo tradicionalnega francoskega stila izdelanega iz hrasta in češnje. Vsi pomembnejši Novolesovi kupci so na sejmu razstavili tudi pohištvo, ki ga izdeluje Novoles, reakcije kupcev so bile pozitivne, tako da v letošnjem letu pričakujemo še večjo prodajo pohištva (predvsem miz) na tem trgu - v primerjavi z letom 1999. Tudi na birminghamskem pohištvenem sejmu je prevladovalo tradicionalno angleš- ko pohištvo, čeprav je bilo na sejmu razstavljenega veliko pohištva modernih designov, kar dokazuje, da angleški potrošniki odstopajo od svojega tradicionalnega pohištvenega stila in vse bolj iščejo pohištvo modernih designov. Kljub temu, da pohištveni sejmi izgubljajo svoj pomen, saj jih nadomeščajo predvsem hišni sejmi posameznih proizvajalcev, ki so cenejši in učinkovitejši, tradicionalni sejmi še vedno predstavljajo osnovne smernice razvoja evropske pohištvene industrije. Na podlagi analize zadnjih pohištvenih sejmov smo se odločili, da pripravimo poseben program prodaje pohištva na francosko tržišče in pa program obdelave strateških kupcev ali potencialnih kupcev na nemškem tržišču. V februarju pa nameravamo obiskati še stockholmski pohištveni sejem in pa sejma kuhinjske galanterije v Frankfurtu in Milanu, v mesecu aprilu in maju pa še najpomembnejši pohištveni sejem v High Poin-tu (ZDA) ter sejem namenjen opremam restavracij in hotelov v Las Vegasu (prav tako ZDA). A. N. o [fi]®W®D@§> novoles ii i cf 'M. 4M f ■ 1 jjUr 'j jfc. • V c coBiss a Poleg kogeneracije, soproizvod-nje toplotne in električne energije v Straži, je Novoles d. d. lastnik tudi dveh malih hidroelektrarn, ki se nahajata na reki Krki v Soteski z nazivno močjo vsake po 40 kW. Mali HE je zgradil Auersperg že pred II. svetovno vojno. Prvo je postavil leta 1927 inje proizvajalca G. F. Schnei-terja iz Škofje Loke. Električna energija je napajala potrebe bližnjega gradu. Drugo, ki jo je proizvedel Ganz, Avstrija, pa je postavil leta 1929, koje zgradil žago in je služila za njen pogon. Obe poganjata Fran-cisovi turbini, na eni je ulita letnica 1906. Obe elektrarni dolgo časa nista obratovali, ker ni bilo niti znanja, niti interesa, da bi ju usposobili. Zato je SOTESKI ELEKTRARNI Novoles “Pavlinovo elektrarno”, kot se popularno imenuje, koncem osemdesetih let dal v najem gospodu Kersniku za dobo desetih let, ki jo je tudi obnovil. To je spodbudilo soteske žagarje, da so že 92. leta začeli s pripravami na obnovo njihove elektrarne na desnem bregu reke Krke. Delo je potekalo počasi s pogostimi prekinitvami. Zato je bila pred dvema letoma določena ekipa novolesovih strokovnjakov, daje obnovo zaključila. Mala HE na žagi je stekla v redno obratovanje konec leta 1998. Pridobljena so obratovalna dovoljenja, koncesija ministrstva za okolje in prostor za koriščenje vodnih virov in podpisana pogodba z Elektro Novo mesto za odprodajo viškov električne energije. V tem času je poteklo tudi najemno razmerje, tako daje Novoles ponovno upravitelj obeh elektrarn. Danes elektrarni delujeta brezhibno. Prioriteta odjema je napajanje proizvodnje PC Plastificiranje, viški pa se oddajajo v javno omrežje. V preteklem letu sta proizvedli skupaj 218.000 kWh električne energije, od tega je bilo 113.000 kWh porabljene v proizvodnji, 105.000 kWh pa prodane Elektru v vrednosti 1,015 milijonov tolarjev. Mali hidroelektrarni nadaljujeta in ohranjata dolgoletno tradicijo kulturnega in industrijskega razvoja Soteske in okoliške doline. D. J.