GEOGRAFSKI OBZORNIK POKRAJINSKE ENOTE OBČINE MORAVČE Maja Topole UDK: 911.6(497.4 Moravče) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Pokrajinske enote občine Moravče Členitev občine Moravče na manjše homogene regije je bila narejena v okviru projekta Celostnega urejanja podeželja in obnove vasi (CRPOV]. Omo- goča lažje vrednotenje zemljišč za različne tipe rabe tal. Podlaga zanjo so geografske analize najpomemb- nejših naravnih in nekaterih družbenih pokrajinskih prvin. Občina Moravče obsega dve glavni mezore- giji: podolje in hribovje. KUUČNE BESEDE občina Moravče, Moravška dolina, regionalizacija, regije ABSTRACT The regions of Moravče Municipality The division of Moravče Municipality to smaller homo- geneous regions was made within the frame of The Project of an Overall Development of Rural Areas and the Revitalization of Villages. It provides easier eva- luation of land for various types of land use. The divi- sion is based on the geographical analyses of the most important natural and some social landscape elements. Moravče Municipality extends over two main mesoregions: lowlands and highlands. KEY WORDS Moravče Municipality, The Moravška Dolina valley, regionalization, regions AVTORICA Maja Topole Naziv: dr., univ. dipl. geografka in etnologinja, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 1257793 Telefon: +386 (0)1 1256068 E-pošta: majatop® alpha.zrc-sazu.si 3 U v o d . Obdelava temelji na geografskem informacijskem sistemu, ki omogoča prekriva- nje kart, pa tudi uporabo najrazličnejših mate- matično-statističnih metod. Rokopisne karte strokovnjakov z različnih področij smo za ta namen digitalizirali. Nekatere smo tudi izpe- ljali iz osnovnih tematskih kart, karto rabe tal pa smo izdelali na podlagi letalskih posnetkov iz leta 1998. Vsaka karta je prekrita z mrežo kvadratkov velikosti 5 0 x 5 0 m. Celotno obči- no Moravče (61 km2) sestavlja 2 4 . 5 4 7 kvadrat- kov. Občina Moravče - regionalnogeo- g r a f s k i o r i s . Občina Moravče je 61 km2 veli- ka upravna enota, katere jugovzhodni konec sega prav do geometričnega središča Sloveni- je. V celoti leži v zahodnem delu Posavskega hribovja. Ta je del alpskega, natančneje vzhod- nega predalpskega sveta. Zanj je značilno niza- nje gub z osmi v alpski smeri od zahoda proti vzhodu. Od severa proti jugu si tako izmenič- no slede antiklinalni svodi in sinklinalne ulek- nine. V okviru naše občine se v razdalji okrog 8 km zvrstijo le tri take enote z relativnimi viši- nami 3 0 0 do 4 0 0 m: Trojanska antiklinala, po kateri teče severna meja občine, Moravško-Laš- ka sinklinala - podolje, ki z nadmorskimi viši- nami 3 2 0 do 4 7 5 m predstavlja osnovno prometno ži lo občine in njeno naselbinsko os, in Litijska antiklinala, po kateri je speljana juž- na meja občine. Severna meja poteka po severnih poboč- jih Ferlevca (516 m), Limbarske gore (773 m) in Velikega hriba (763 m), bolj ali manj viso- ko nad levim bregom Radomlje. Strma pobočja Črnega grabna, ki ga je proti zahodu tekoča Radomlja vrezala v antiklinalo, pripadajo delo- ma že občini Lukovica. Južna meja moravške občine se prek strme stopnje Murovice (743 m), Ciclja (736 m) in Slivne (880 m) spusti daleč navzdol proti Savi in v grapi Dašenskega potoka lahko izmerimo najnižjo nadmorsko viši- no občine, 2 6 0 m. Dno savske doline spada že v občini Dol pri Ljubljani in Litija. Moravš- ko podolje se na zahodu na nadmorski višini 3 2 0 m odpre v široko Kamniškobistriško ravan oziroma v Ljubljansko kotlino. Na stiku se je obli- kovala meja z občino Domžale. Okrog 1 3 km GEOGRAFSKI OBZORNIK vzhodneje je preval Kandrše (476 m), kjer poteka meja z občino Zagorje ob Savi. Ujema se z razvodnico med Drtijščico, ki teče na zahod, in Kandrščico, usmerjeno proti Mediji na vzhodu. Najvišji vrh v občini, Pivkelj turn v planoti Slivne, seže 880 m visoko. Višinska razlika med skrajnima točkama je torej 620 m, povprečna nadmorska višina občine pa zna- ša 485 m. Zaradi velikega deleža karbonatnih kamnin je v pokrajini skoraj 4 0 % kraškega in 15 % fluviokraškega tipa reliefa. Iz literature je znan termin »moravški osamljeni kras«, v ka- terem je razvitih več kraških jam. Neprepust- ne silikatne kamnine sestavljajo 4 6 % občine. Na nekaj več kot tretjini površja (37%) sta pre- vladujoča procesa rečna erozija in denudaci- ja. Ker vodotoki tudi poplavljajo, opazimo ob njih marsikje rečno-akumulacijski tip reliefa. Sku- paj zavzema 9 % površja, največji obseg pa ima ob Drtijščici. Povprečni naklon v občini meri 1 3° - v podolju 7°, v hribovitem delu občine pa 17°. Celotno območje je sicer del porečja Save, a vode Moravške doline delajo velik ovinek. Zbi- rata jih predvsem Drtijščica in Rača. Drtijščica izvira pri Kandršah, teče proti zahodu, nato pa se sredi Moravške doline obrne proti severu. Z ozko sotesko se prebije skozi antiklinalni svod in se tik pred Lukovico izli je v Radomljo. Rača, ki izvira v dveh krakih dokaj nizko pri Morav- čah, le 500 m zahodno od zavoja Drtijščice, pa vijuga od srede podolja proti zahodu na Kamniškobistriško ravan, kjer se ji pri Dobu z de- sne pridruži Radomlja. Rača se pri Domžalah izlije v Kamniško Bistrico, ta pa že južno od Dola pri Ljubljani v Savo. Bistveno krajšo, večinoma manj kot 2 km dolgo pot po strmih grapah opravijo vode, ki izvirajo na južnih pobočjih Murovice, Ciclja in Slivne. Iztekajo se neposredno v Savo. Regija ima vlažno celinsko podnebje s pov- prečno letno temperaturo okrog 9°, januar- sko - 1 julijsko pa 19° ter nekaj nad 1200 mm padavin. Temperature so v zimskih mesecih Slika 1: Pogled izpod prevala Crmače na jugu prek Osrednjega ali Moravškega podolja proti prebojni dolini Drtijščice v Trojanski antiklinali (foto: Maja Topole). 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK zaradi temperaturnega obrata rahlo višje, poleti pa rahlo nižje kot v Ljubljanski kotlini. Raz- like počasi rastejo z nadmorsko višino in s po- mikanjem proti vzhodu. Dobro polovico površja zavzema gozd; prevladujejo različni bukovi gozdovi. V kmetijstvu je najpomembnejše trav- ništvo oziroma živinoreja; travniki pokrivajo 1 7 % občine. Danes ima Moravška dolina dokaj zatišno lego med prometnima Črnim grabnom in doli- no Save, kjer teče tudi najbližja železniška pro- ga. Skozi Moravče pelje le stranska cesta med Ljubljansko kotlino in Zasavjem. Pomemb- nejši položaj je imelo območje v preteklosti, predvsem v ilirski dobi, od 8. pa do 4. stol. pr. Kr. Tu čez naj bi od Baltika proti Sredozemlju tedaj domnevno vodila jantarska pot, obstajale pa so tudi prečne poti, ki so povezovale trgovce od Padske nižine do Panonije. Na naravno dobro zavarovanih vzpetinah visoko nad doli- no Save so v vsej železni dobi obstajala utrje- na naselja. Razcvetela so se predvsem zaradi bližine nahajališč železove rude oziroma bobovca in s tem povezanega železarstva. Za eno najpomembnejših železnodobnih arheološ- kih najdišč v jugovzhodnih Alpah velja območ- je Vač tik ob jugovzhodni meji moravške občine. Najdbe iz keltske in rimske dobe so red- kejše. V srednjem veku je skozi dolino vodila pomembna tovorniška pot, na varnejših vzpe- tinah pa je zraslo več gradov. Dolina je bila povezana prek Negastrna s Črnim grabnom, prek Grmač pa z dolino Save in njeno plovno potjo. Leta 1991 je v moravški občini živelo 4 0 3 4 prebivalcev ali 66 na km2. Gostota v podolju je bistveno večja (1 38) kot v hribov- ju (24 na km2). Delež kmečkih prebivalcev je bil leta 1991 dokaj visok (9,9%, v Sloveni- ji 7,4). Od leta 1961 se je zmanjšal za štiri petine. Aktivni prebivalci delajo predvsem v sekundarnem sektorju (51%), z 2 2 % je zastopan terciarni sektor, le s 15 oziroma Slika 2: Naselje Zgornja Javorščica (550 m) na položnem severnem pobočju kraške Murovice (743 mJ (foto: Marko Kapus). 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK 1 2 % pa primarni in kvartarni sektor. Moravs- ka dolina močno gravitira proti središčnim krajem Kamniškobistriške ravni z Domžalami kot bivšim občinskim središčem na čelu, delno pa tudi proti središčem v občini Zagorje ob Savi. Edino večje središčno naselje so Moravče; od leta 1995 je tu sedež novonastale občine. Kljub povezanosti s sosednjimi regijami gre v primeru Moravške doline za lepo zaokrože- no in toliko zaprto enoto, da se je tu, na skraj- ni vzhodni meji uveljavljenosti gorenjskega narečja, kot njegova posebna veja razvil moravški govor. Členitev Moravške doline. Podolje zavzema 22,3 km2 ali 3 6 % vse moravške občine. To je 300 do 540 m visok svet (povpreč- je 394 m), ki se ujema z Moravško-Laško sinklinalo oziroma z enim od dolov v sistemu Posavskih gub. V dolžini 12 km se razteza od Kamniškobistriške ravni na zahodu do preva- la Kandrše oziroma do povirja Kandrščice na vzhodu. Največji delež (44%) regije pokriva- jo miocenski pesek, melj, glina, prod in pešče- njak, četrtino srednje- in zgornjetriasni apnenec, 1 8 % pa kvartarne rečne naplavine Drtijščice in Rače ter njunih kratkih pritokov. Med tipi prsti je nad polovica rjavih distričnih z menjavo ran- kerja, okrog 3 7 % pa rjavih karbonatnih in rend- zine. V Zahodnem ali Vrhpoljskem podolju, kjer prevladuje apnenec, se je razvil kraški relief. Svet je tu kamnit, vrtačast in prevotljen. Rača vijuga deloma po ozki, do 45 m globoko vre- zani strugi, na vmesnih razširjenih delih pa pogosto poplavlja. Ker je dno doline marsikje mokrotno, je zatravljeno, marsikje pa uspeva le močvirno rastje. Tu, v najnižjem delu podo- Ija, je pozimi toplotni obrat najbolj občuten. V Osrednjem ali Moravškem in Vzhodnem ali Peškem podolju prevladuje destrukcijski rečno-denudacijski relief, ob vodotokih pa opažamo akumulacijsko-denudacijski tip relie- fa. Ta je najbolj razširjen ob Drtijščici med Moravčami in Drtijo, kjer prevladujejo naklo- ni pod 2°. Sicer ti naraščajo od zahoda proti vzhodu. V podolju zahodno od Drtijščice meri- jo povprečno 7°, vzhodno od nje med 6 in 12°, na skrajnem vzhodu, v območju Muzgoške in Jerčeve gorice, pa zaradi odpornejše kamnin- ske sestave celo med 1 2 in 30°. Povprečni naklon celotnega podolja meri 7°. Skoraj 3 0 % njegovih tal pokrivajo njive, po 2 7 % je gozda in travnikov. Največji delež pozidanih Preglednica I: Občina Moravče - regije. Ozn. Regija Površina Površin. Min. Maks. Povpr. Povpr. Št. Delež Gostota Št. Št. v ha delež nadm. nadm. nadm. naklon preb. preb. preb. naselij preb. v Moravški višina višina višina vst. 1991 1991 1991 1. 1992 na dolini v m v m v m naselje P1 Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 584 9,52 316 402 366 7,0 750 18,59 128 10 75 P2 Osrednje ali Moravsko podolje 806 13,13 343 406 377 5,5 1763 43,70 219 11 160 P3 Vzhodno ali Peško podolje 844 13,75 384 542 431 9,1 565 14,01 67 10 57 P Podolje 2233 36,39 316 542 394 7,3 3078 76,30 138 31 99 HI Hribovje Sv. Mohorja 624 10,17 345 529 424 12,7 252 6,25 40 4 63 H2 Hribovje Limbarske gore 1004 16,36 378 774 585 16,7 157 3,89 16 3 52 H3 Hribovje Murovice, Celja in Slivne 1599 26,06 400 880 586 16,9 283 7,02 18 5 57 H4 Južno podgorje Ciclja in Slivne 677 11,03 260 658 455 19,5 177 4,39 26 6 30 H Hribovje 3904 63,61 260 880 537 16,7 956 23,70 24 18 53 MD Moravska dolina 6137 100,00 260 856 485 13,25 4034 100,00 66 49 82 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Limbarska Gora Negastrn MORAVČE Vrhpolje Regije podotja: P l . Zahodnb te^ Vrhpofjsko podolje P2 Osrednje al i Moravško podolje P3. Vzhodno ali P e š k i podotje Regije hr ibovja: Hr ibovje Svi M o h o r j a ; Hr ibov je l imbarske gore H ^ ^ r i b o v j e Murovice, Cicl ja in S l i ' H 4 . j b ž n o podgorje Cicl ja in S l ivne Avtorja: Mauro Hrvatin, Maja Topole Slika 3: Pokrajinske enote Moravske doline. ( 13 -14%) in ornih površin (28 -37%) imata zahodni in osrednji del podolja, proti vzhodu pa raste delež travnikov. V osrednjem in vzhod- nem delu podolja je kar 43 ha peskokopov ali 6 0 % vseh nerodovitnih površin v občini. Tu namreč pridobivajo kremenčev pesek miocen- ske starosti, ki ga uporabljajo v livarstvu in grad- beništvu ter pri izdelavi ognjevzdržnih materialov. Vzhodno od moravškega jezerca (7 ha) sta zaradi večje razgibanosti za podolje nadpov- prečna delež gozda (34%) in delež površin v zaraščanju (skoraj 5 %). Naselja imajo tu manj ugodno prebivalstveno strukturo in glede števi- la celo nazadujejo. Sicer je v celotnem podo- Iju število prebivalcev v obdobju 1961 -1991 naraslo za 23 %. Leta 1991 je tu živelo v 31 na- seljih dobre tri četrtine vseh prebivalcev občine (gostota 1 38 ljudi na km2), v samih Moravčah z bližnjo okolico kar slaba polovica. Delež kmečkega prebivalstva je znašal 8 , 4 % ; zunaj osrednjega Moravškega podolja je bil še pre- cej višji. Podolje je prometno najpomembnej- ši del moravške občine. Tu čez namreč vodi regionalna cesta, ki se pri Zelodniku (310 m) v občini Domžale loči od magistralne ceste Ljub- ljana—Celje, potem pa se čez 476 m visok pre- val Kandrše nadaljuje v občino Zagorje ob Savi. Ima izreden pomen za dnevne migracije tukajš- njih prebivalcev, ki so pogoste zlasti v smeri pro- ti Domžalam. K hribovju štejemo 39 km2 ali 64 % površ- ja moravške občine. Na severu, v območju Tro- janske antiklinale, zajema višine med 345 in 770 m, v delu južno od podolja, v območju Litij- ske antiklinale, pa med 2 6 0 in 880 m. Pov- prečna višina hribovja je 5 3 7 m, povprečni naklon pa 16,7°. Dve tretjini celotnega hribov- ja sestavljajo čiste karbonatne kamnine: sred- 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Peskokop kremenčevega peska Hudej-Ples v Vzhodnem ali Peškem podolju (foto: Maja Topole). nje- in zgornjetriasni apnenec in dolomit. Pre- pustne kamnine gradijo predvsem Hribovje Lim- barske gore in Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne. Tu prevladujeta apneniški in dolomitni kraški relief brez površinskih tekočih voda. Tu najdemo najvišje vrhove v občini, pa tudi več- je kraške jame. V pobočju Slivne nad Dešnom se na povr- šini 26 ha širi jo kamnolomi apnenca srednje- triasne starosti, ki ga predelujejo v tovarni apna v obsavskih Kresnicah. Hribovje Svetega Mohorja na severozaho- du in Južno podgorje Ciclja in Slivne na jugu pa sta iz neprepustnih silikatnih kamnin, naj- več iz permo-karbonskega skrilavega glinovca, peščenjaka in konglomerata (21 ,6%) , po odstotek pa je kvartarnih rečnih naplavin, kvartarnega pobočnega gradiva in oligocen- skega konglomerata. Tu se uveljavlja destruk- cijski rečno-denudacijski tip reliefa. Mreža potokov je še posebej gosta v južnem podgorju. Nad polovico hribovja ima naklone med 12 in 20°, 22 % med 20 in 30°, 4 % pa celo nad 30°. Pod 12° nagnjenega je 23 % površ- ja. Med tipi prsti so najbolj razširjene rjave pokarbonatne prsti in rendzine, ki se, odvisno od naklona, menjajo na treh četrtinah površja. Na ostali četrtini najdemo rjave distrične prsti in ranker. Dve tretjini hribovja je pokritega z gozdom, kar 11 % površin pa je podvrženih zaraščanju. Gozd je precej pisane sestave; v od- visnosti od naklona in tipa prsti, osončenosti ter višine se tu menja okrog šest različnih gozdnih združb, v veliki večini (90 %) so bukove. V kme- tijstvu je najpomembnejša travniška raba (11%), njiv pa je povprečno 5,5 %. K višjemu deležu prispeva predvsem nižje Hribovje Sve- tega Mohorja s kar 1 4 % zoranega sveta. Na pobočni terasi v Južnem podgorju Murovice, Ciclja in Slivne so ugodne razmere za sadjars- tvo, a zaenkrat obstajajo tu le sadovnjaki sta- rejšega tipa. Regija dobi sicer podpovprečno količino sončne energije (3952 MJ/km2 let- no), a tu najdemo večino najtoplejših (93 % vseh površin z več kot 4 4 0 0 MJ/km2 prejete sonč- ne energije letno) in večino najhladnejših območij v občini (96 % vseh površin z manj kot 3600 MJ/km2). V celotnem hribovju je živelo leta 1991 v 1 8 naseljih 9 5 6 prebivalcev, kar pomeni sla- bo četrtino vseh ljudi v občini in gostoto le 24 prebivalcev na km2. V obdobju 1961 - 1 9 9 1 je število upadlo skoraj za petino, leta 1991 pa jih je bilo tretjino manj kot v začetku stolet- ja. Delež kmečkega prebivalstva je znašal Slika 5: Vrtačast vršni del Limbarske gore [773 m) Ifoto: Marko Kapus). 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Kamnolom apnenca v jugozahodnem pobočju Sliv ne (880 m), spodaj pa na višini 400 do 600 m poseljena, do 500 m široka pobočna terasa iz neprepustnih silikatnih kamnin (foto: Maja Topole). kar 15%. Hribovje je v smeri sever-jug težko prehodno, a od nekdaj je bila pomembna pot iz Črnega grabna prek Negastrna ter ob Drtijščici do Moravč v dolini, potem pa čez pre- val Grmače proti Savi. V železni dobi je ime- lo hribovje velik strateški pomen, danes pa območje zaradi odmaknjenosti, pomanjkanja prostora in slabe prometne infrastrukture naza- duje. 1. Gabrovec, A/l. 1996: Sončno obsevanje v reliefno razgibani Sloveniji. Geografski zbornik, 36. Ljubljana. 2. Hrvatin, M., Perko, D., Topole, M. 1999: Občina Moravče, Geografske podlage za ugotavljanje optimalne rabe tal. Elaborat na Geografskem inštitutu Antona Melika, ZRC SAZU. Ljubljana. 3. Letalski posnetki občine Moravče 21.7. 1998 v M 1 : 17.500, kontaktne kopije. Geodet- ski zavod Slovenije. Ljubljana. 4. Marinček, L. 1975: Gozdna vegetacija Morav- ske doline na miocenskih kamninah. Razpra- ve, 18/1. Ljubljana. 5. Osnovna geološka karta SFRJ M 1: 100.000, list Ljubljana. Geološki zavod Ljubljana. Ljubljana, 1978. 6. Osnovna pedološka karta SFRJ vMl:50.000, list Ljubljana. Katedra za pedologijo, prehra- no rastlin in ekologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Ljubljana, 1985. 7. Stražar, S. 1979: Moravška dolina, Življenje pod Limbarsko goro. Moravče. 8. Vegetacijska karta Slovenije v M 1:50.000 iz let 1973-1974, lista Ljubljana in Celje. Rokopisna karta Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljubljana. 9