V. b. b
V NAŠEM ČLOVEKU MORAMO VZBUDITI PREPRIČANJE, DA NI ROJEN ZA SUŽNJA, TO JE PRVENSTVENA IN BISTVENA NALOGA SLOVENSKE LJUDSKE PROSVETE NA KOROŠKEM.
LETNIK VI
CELOVEC, V CETETEK, 24. V. 1951
ŠTEV. 35 (404)
Koroški Slovenci smo živ del slovenskega naroda
Govor iov. dr, Francija Zwitierja na občnem zboru SPZ
Najprej je v uvodnih besedah orisal zgodovino slovenskega naroda in zgodovino koroških Slovencev še posebej ter ugotovil, da je nedvomno najstrašnejša dediščina naše preteklosti ponižna hlapčevska miselnost, pomanjkanje samozavesti, otopela narodna zavednost. Zato pa je treba — je poudaril — v našem človeku vzbuditi prepričanje, da ni rojen za sužnja, to je prvenstvena in bistvena naloga slovenske ljudske prosvete na Koroškem.
Temeljno izhodišče pa nam mora biti, da
smo živ del slovenskega naroda in so naše jezikovne meje tudi meje vsega slovenstva. Ker to najbolj krvavo čutimo, moramo to najbolj glasno naglašati! Kakor smo stoletja sodoživljali usodo vsega slovenskega naroda, jo časoma tudi oblikovali in usmerjali, tako moramo tudi danes in v bodoče biti tesno povezani z življenjem in ustvarjalnim poletom našega matičnega naroda.
Slovensko ljudstvo se je v trpljenju in ognju narodno-osvob. borbe preoblikovalo ne samo v tem smislu, da je postalo samozavestno, da je vrglo raz sebe hlapčevsko miselnost temveč je tudi prvič v zgodovini začelo živeti samostojno, svoje lastno državno življenje, če so mu doslej tuji gospodarji krojili usodo in ga vzgajali v duhu manjvrednosti, pokorščine, poslušnosti in suženjske udanosti, je odslej začel samostojno oblikovati svoj značaj in živeti samoniklo, svobodno gospodarsko in kulturno življenje brez kakršnega koli duhovnega in političnega pokroviteljstva. In k tej slovenski kulturi se kot živ del slovenskega naroda priznavamo tudi mi koroški Slovenci v zavesti, da ni ga življenja brej sokov in korenin.
Ko tako odločno poudarjamo življenjsko nevarnost cepitve slovenske kulture, kulturna enotnost za nas ni le krilatica, temveč dokument nerazdružljivosti slovenskega naroda. £e nas že ločijo politični mejniki, nas nikdar ne smejo ločiti od matičnega naroda kulturni mejniki. Te bomo podirali vedno in povsod, kdor koli jih hoče kjer koli in kakor koli postaviti.
Slovenske koroške kulture kot neke regionalne kulture namreč ni niti je biti ne more, ker je slovensko kulturno delovanje na Koroškem sestavni del slovenski, kulture; pač pa obstoji problematika, ki daje našemu kulturnemu udejstvovanju poseben značaj in posebno kulturno in družbeno poslanstvo.
Ob spoznanju in poudarjanju kulturne enotnosti in priznavanju k pridobitvam NOB, katere prva in poglavitna je enotnost, pa nikakor nočemo voditi kakoršne koli svetovno-nazorne borbe. Nasprotno je SPZ pustila in pušča svojemu članstvu, da se v okviru svo-
Pokrajinski odbor DFDL je zasedal
Celovec, dne 19. maja 1951. Na svoji današnji seji je Pokrajinski odbor DFDL po vsestranskem pretresu izida zadnjih volitev ugotovil, da je večina koroških Slovencev s svojim glasovanjem potrdila pravilnost stališča DFDL in sklenil, da tudi pri prihodnjih volitvah podpre kandidaturo dunajskega župana dr. Kornerja.
V zvezi z ljudskim štetjem dne 1. junija 1951 je na podlagi zgodovinskih izkušenj in nejasnega postavljanja vprašanja po jeziku izdal proglas, v katerem odreka kakršni koli iz tega štetja izvirajoči statistiki narodnostnega stanja na Koroškem veljavnost in priznanje.
Iz sekretariata DFDL
jih političnih organizacij orientira popolnoma svobodno. Pozivamo vse društvene odbore in vse članstvo društev, da napnejo vse sile, da se politični spor ne zanese tudi v društva sama. Politična neenotnost, ki nima primere v naši zgodovini, ne sme zavirati in rušiti prosvetnega in kulturnega udejstvovanja slovenskega ljudstva na Koroškem. To je naše ljudstvo in so naša društva v ogromni večini tudi spoznala, o čemer priča najbolje neokrnjena organizacijska povezanost naših SPD, ki se brez razlike priznavajo k najvišjemu načelu naše ljudske prosvete, ki je enotnost slovenske kulture!
Zato bomo po tej začrtani poti nadaljevali borbo za ohranitev slovenskega naroda na Koroškem. Ohranili ga bomo samo, če bomo s
svojim delom vzgajali človeka, ki bo čutil in doživljal z matičnim narodom, ki bo zaverovan v svoje lastne sile in se ne bo naslanjal na tujca, ki bo črpal moč in hvaležno sprejemal pomoč od matičnega naroda — ne pa iskal pomoči, ne politične, še manj pa kulturne pri sovražnikih, ki delajo na tem, da bi nas krajevno in duhovno odtrgali od narodne celote.
Stoječ z obema nogama v današnji slovenski stvarnosti smo močni dovolj kljubovati vsem tem poizkusom, še prav posebno vsem jeznim viharjem nebrzdane nemško-nacional-ne nestrpnosti, ki dobiva spet vedno bolj vidne in konkretne oblike kot so: hujskaška gonja proti današnji šolski odredbi, ogreva-(Nadaljevanje na 2. strani)
PROGLAS
Demokratične fronte delovnega ljudstva k rednemu ljudskemu štetju
1. junija 1951
Dne 1. junija 1951 bo v vsej državi redno ljudsko štetje, ki je obvezno za vse prebivalstvo v državi.
Mimo dejstva, da ,.občevalni jezik" nikakor ne more služiti kot podlaga narodnostni statistiki, Demokratična fronta delovnega ljudstva izjavlja, da vnaprej odreka vsakršnim iz kakoršne koli izjave pri ljudskem štetju izvirajočim zaključkom o narodnostnem stanju na Koroškem veljavnost in priznanje.
Koroški Slovenci imamo iz komaj pretekle dobe pretežke izkušnje, ko so narodnostne izjave bile vzrok vsesplošnemu preganjanju našega ljudstva.
Po takih izkušnjah za nas koroške Slovence nobeno ljudsko štetje in nobena izjava nikdar ne more biti več podlaga za ugotavljanje narodnostnega stanja ali za reševanje nacionalnega vprašanja na Koroškem.
Pri rednem ljudskem štetju 1. junija 1951 pa je predvideno edino le vprašanje po „ob-čevalnem jeziku", to je jeziku, katerega se
človek v vsakdanjem življenju izključno ali vsaj pretežno poslužuje.
Številni naši rojaki, ki so prisiljeni služiti si svoj kruh v nemških krajih, bodo mogli navesti le nemški občevalni jezik, ker je v popolnoma nemški okolici občevanje v drugem jeziku nemogoče.
Za vse naše ljudstvo do malih izjem pa je zaradi neenakopravnosti našega jezika v javnem življenju in uzakonjeni dvojezičnosti v šolah po vsej nujnosti „obževalni jezik" dvojen, pri čemur tudi navedeni vrstni red ne igra vloge in je kakoršno koli ugotavljanje oziroma zaključevanje o narodnostni pripadnosti neuporabno in nemerodajno.
Ljudsko štetje 1. junija 1951 zato tudi iz tega razloga ne more nikdar služiti kot podlaga za narodnostno statistiko ali kakoršno koli presojo nacionalnega stanja na Koroškem.
Celovec, dne 19. maja 1951.
Demokratična fronta delovnega ljudstva
JIesaiudfa
Občni zbor Slovenske prosvetne zveze, najvišje kulturne prosvetne organizacije koroških Slovencev, ugotavlja:
šest let po zmagi nad nacifašizmom, za katero je slovenski narod toliko žrtvoval, je na Koroškem ostalo vse pri starem. Slej ko prej se odreka slovenskemu jeziku enakopravnost ( in se celo v občinah, ki so to same sklenile, preprečujejo dvojezični napisi, da bi sc na ta 1 način zabrisalo dejstvo, da na tem ozemlju živijo Slovenci.
Proti odredbi o dvojezičnem šolstvu se načrtno goni nebrzdana gonja s sklicevanjem na tako imenovano pravico staršev, kar pomeni obnovitev stare koroške taktike proti slovenskim zahtevam v šolskem vprašanju. Hkrati pa kljub številnim pismenim in ustmenim urgencam prosvetno ministrstvo zavlačuje rešitev naše zahteve po ustanovitvi slovenskega učiteljišča in slovenske gimnazije, medtem ko se čudno hitro rešujejo prošnje nekdanjih nacističnih učiteljev za službovanje na našem ozemlju. Zato zahtevamo priznanje spričeval in diplom vseh naših študentov, ki so vsled pomanjkanja slovenskih srednjih šol v Avstriji bili primorani študirati v Jugoslaviji.
Kljub tisočim podpisom slovenski kmetje še zaman čakajo na ustanovitev slovenske kmetijske šole. Slovenska prosvetna zveza zahteva, da se utemeljena zahteva slovenskega kmečkega prebivalstva čim prej uresniči.
Slovenska prosvetna zveza od začetka svojega obstoja pa do danes še ni prejela niti groša iz javnih sredstev za svoje uspešno kulturno delovanje, pač pa dobijo podporo tako imenovane „Dorfgemcinschaften“, ki imajo pod vodstvom zveznega „Vo!ksbiIdungsrefe-renta" na našem ozemlju predvsem „kulturno misijo",, da s pomočjo nemških kulturnih prireditev in nemške pesmi ponemčijo slovenski živelj. Ugotavljamo, da imajo iniciativo in vodstvo skoraj brez izjeme učitelji, ki so na ta način spet obnovili heiniatbundove narod-no-politične načrte, proti čemur ostro protestiramo.
To so le nekatere zahteve Slovenske prosvetne zveze, ki naj jih merodajne oblasti — to je naša odločna zahteva — čim prej pozitivno rešijo.
Celovec, Ine 19. maja 1951.
Tudi v nedeljo bomo koroški Slovenci volili Kornerja
Na svojem zasedanju v soboto, dne 19. maja 1951, je Pokrajinski zbor Demokratične fronte delovnega ljudstva ponovno razpravljal o volitvah državnega prezidenta in sklenil, da bo tudi to pot podpiral kandidaturo dunajskega župana dr. Kornerja.
Izid zadnjih prezidentskih volitev je pokazal pravilnost stališča DFDL, ki si ga je osvojila tudi večina koroških Slovencev. Po teh volitvah je postalo še vse bolj jasno, da gre pri prezidentskih volitvah predvsem za borbo med silami reakcije in gospodarskih privilegirancev in med silami demokratičnih množic v Avstriji.
Koroški Slovenci bomo tudi pri prihodnjih volitvah podprli predstavnika miroljubnih demokratičnih delovnih množic Avstrije, ki je kandidat Komer, ne bomo pa dali svojega glasu GleiBnerju, ki je kandidat Karischa, bivšega SS-Sturmbannfiihrerja in Maier Kai-bitschevega namestnika Karla Fritza in Stci-nacherjn, ki ne zamudijo priložnosti, da ne bi nastopali proti upravičenim zahtevam koroških Slovencev.
Izrecno poudarjamo, da v kadidatu Kor-nerju podpiramo predstavnika miroljubnih demokratičnih množic, nikakor pa ne kandidata Socialistične stranke. Koroški Slovenci pa bomo volili Kornerja tudi kot človeka, ki kljub šovinistični gonji brez oklevanja poudarja, „da sega njegovo nikdar zamolčano spoštovanje in prijateljstvo do slovenskega naroda nazaj v njegova mladostna leta in da sploh nikdar ni imel narodnostnih presodkov ali bil sovražnik kakršnega koli drugega naroda"
PRI NEDELJSKIH VOLITVAH GRE ZA ZELO VAŽNO ODLOČITEV!
Tokrat se bo odločilo ali bo stal na čelu države predstavnik avstrijske gospode, bankirjev in trgovskih magnatov ter veleposestnikov dr. GleiBner ali pa bo prevzel krmilo države v svoje roke predstavnik delovnih množic in preizkušeni demokrat dr. Komer.
PRI TEJ ODLOČITVI JE VAŽEN VSAK GLAS IN ZATO KOROŠKI SLOVENCI NE SMEMO STATI OB STRANI.	za od-
dajo neveljavnega glasu je škodljiv«, km k«
risti samo nasp Jtniku. Danes je še prav posebno dolžnost vsakega miroljubnega človeka, da podpira razvoj in krepitev demokracije v državi, kar konkretno pomeni izvolitev kandidata Kornerja. KOROŠKI SLOVENCI ZATO NE BOMO NASEDLI TEM ŠKODLJIVIM POZIVOM niti ne bomo nasedli frazam o nevarnosti za vero, s katerimi danes trguje po naši zemlji tudi že Steinacher kot apostol za svoje prednostne postojanke trepetajoče OVP. Ne bomo pa nasedli tudi ne paroli, da Demokratična fronta voli istega kandidata kot kominformn, KER JE DEMOKRATIČNA FRONTA VOLILA KORNERJA ŽE, KO SO KOMINFORMISTI SMATRALI ŠE ZA POTREBNO RAZBIJATI AVSTRIJSKE DELOVNE MNOŽICE.
Koroški Slovenci bomo v nedeljo glasovali vsi strnjeno za Kornerja, da doprinesemo svoj del k borbi za mir, krepitvi demokracije in k ustvarjanju dobrega sosedstva med slovenskim in avstrijskim narodom v smislu načel velikega Prešerna, h katerim se je ob odkrivanju spominske plošče našemu pesni-šUmu prvaku priznal tudi kandidat Komer!
Občni zbor Slovenske prosv. zveze
Zadnjo soboto so se zbrali v Celovcu na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze delegati in gostje posameznih društev, da pregledajo delo svoje vrhovne kulturne organizacije ter si začrtajo smernice za delo v bodoče. Navzoča pa sta bila tudi zastopnika Slovensko-hrvatske prosvetne zveze iz Trsta, tov. Tončka tokova in dr. Kosovel, medtem ko se zastopniki Ljudske prosvete Slovenije občnega zbora niso mogli udeležiti, ker niso pravočasno dobili potrebnih potnih dovoljenj. Pročelje Rothove dvorane sta krasili sliki največjih slovenskih umotvorcev, Ivana Cankarja in Franceta Prešerna, vmes pa so se svetile besede „Ne z zlatimi, s krvavimi črkami je pisana knjiga slovenske kulture." Najprej je zbrane pozdravil predsednik SPZ tov dr. Franci Zvvitter in dejal, da je navzočnost tržaških gostov „najlepše potrdilo pravilnosti na*c poti, ki jc in more biti le v nerazdružljivi enotnosti vsega slovenskega naroda". Z enominutnim molkom so navzoči prosvetaši počastili spomin vseh onih, ki so pred nami gradili slovensko prosveto na naši zemlji in jih ni več med nami, nato pa je bilo izvoljeno delovno predsedstvo. V imenu tega je tov. dr. Mirt Zwitter izrazil veselje, da se je na občnem zboru zbralo mnogo ljudi, ki jih že dalj časa nismo videli na tem mestu, posebno pa je pozdravil navzočo duhovščino.
Tov. dr. Kosovel je pozdravil zbrane pro-»vetaše v imenu Slovensko-hrvatske prosvetne zveze in se spomnil svojih mladih let, ko so tržaški bratje z največjim zanimanjem spremljali življenjsko borbo slovenskega ljudstva na Koroškem. Omenil je vodilno vlogo Slovenske Koroške kot zibelke slovenstva in pouda-
■HaivaBsnaniiBiiRisMKaaBMaBntraBB
Opozorilo volivcem
V nedeljo, 27. maja bodo druge volitve — ožje volitve — zveznega prezidenta. Objavljamo, da opozarja glavna volivna oblast, da obstoja na podlagi zakonitih določb tudi .0-krat volivna dolžnost. Župani morajo pristojni upravni oblasti javiti volivne upravičence, ki bi svoje volivne dolžnosti ne izvedli.
Neupravičen izostanek od volitev lahko stane do 1000 šilingov globe ali zapor.
■BBBSBBBBBBMSBBMIBBBONHiaSMB
ril potrebo po tesni povezavi vseh zamejskih Slovencev. Slovenski narod je samo eden, pa čeprav so nasprotniki hoteli prepričati svetovno javnost, da Slovenci v zamejstvu nismo Slovenci, marveč samo neka tujerodna skupina, ki govori sicer lepo govorico, ki pa je slovenščini ]e malo podobna. Zaradi naše ži-lavosti in odločne borbe pa jim kljub temu ni uspelo, da bi nas izbrisali. Zato sc moramo tudi danes zavedati, da smo samo veje celotnega naroda, da smo v bistvu vsi eno in isto, biti moramo enotni in si prisvojiti, kar je našega. Naše ljudstvo se mora vedno bolj zavedati svojega slovenstva in k temu moramo prispevati vsak svoj delež, glavno pa je, da ostanemo tesno povezani z vsem slovenskim življem.
Z navdušenim odobravanjem so navzoči sprejeli izvajanja tržaškega gosta, nato pa je predsednik SPZ tov. dr. Franci Zwitter spregovoril o Ljudski prosveti na Koroškem, tajnik SPZ tov. Tonči Slaper pa je poročal o dosedanjem delu Slovenske prosvetne zveze (oba govora objavljamo na drugem mestu). Ko so navzoči delegati z glasovanjem izrekli odboru priznanje za njegovo delo in sprejeli
Prvi dokumentarni film o razvoju jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja
V	Kopru so končali s snemanjem prvega dokumentarnega filma, ki prikazuje gospodarski, politični in kulturni razvoj jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja.
V	tem filmu so prvič prikazani zadružniki iz Buj, ribiči z zapadne obale Istre, delavci iz tovarne sardin v Izoli ter učenci italijanskih, slovenskih in hrvatskih šol. Prikazane so tudi ruševine, ki jih je zapustil okupator in novi zadružni domovi ter nove šolske zgradbe, zgrajene po osvoboditvi. Film bo ozvočen na slovenskem, hrvatskem in italijanskem jeziku, da ga bodo lahko razumeli vsi prebivalci istrskega okrožja.
razrešnico staremu odboru, je bil nato soglasno izvoljen novi odbor. Izvoljeni so bili
za
predsednika dr. Franci Zwitter
1.	podpreds. Janko Ogris
2.	podpreds. Janez Weiss tajnika Tonči Slaper nam. tajnika Rado Janežič blagajnika Simen Martinjak osredn. pevovodjo Zdravko Hartman
ter za ostale odbornike zastopniki posameznih Slovenskih prosvetnih društev. Po izvoli-
nje očitkov iredentizma, odrekanje najosnovnejših nacionalnih pravic, neupoštevanje upravičenih narodnostnih zahtev.
Stoječ z obema nogama v današnji slovenski stvarnosti pa smo tudi predvsem poklicani kot posredovalci slovenske kulture narodu — sosedu. Zavestno priznavanje k lastni kulturi namreč ne sme nikdar biti ločnica med narodi — sosedi, temveč nasprotno naj-plodovitejše sredstvo medsebojnega zbliževanja.
Nato je ostro obsodil vsiljevanje nemške kulture z namenom odtujitve od ostalega slovenskega naroda in ugotovil, da tudi pod krinko avstrijstva delujoče ..Dorfgemeinschaf-ten", katerih delovanje je sila podobno onemu nekdanjih „Heimatkreisov“ pod vodstvom Maier Kaibitscha, ne bodo uspele s svojo posebno „kulturno misijo", ki je ponemčevanje slovenskega življa.
Ko je potem govoril o vprašanju našega šolstva, je tov. dr. Franci Zvvetter dejal, da rešitev perečega vprašanja ni v tej ali drugi papirnati odredbi, temveč v vzgoji zavednega slovenskega učiteljstva. Le v svojem narodu in v enotni slovenski kulturi zasidrani učitelj je garant za to, da bo naša mladina rastla in se vzgajala v ljubezni in spoštovanju do vsega kar je pristno naše: do lepote našega jezika in naše zemlje, do velikih umotvorov slovenske duše.
Poudaril je, da to, kar zahtevamo, ni nič posebnega, je samo to, da se nam priznajo iste pravice, kot jih ima naš sosedni narod v deželi. Naša borba je kulturna borba za uveljavljanje resnične demokracije in s tem za mir v deželi. Zato mora biti naše prosvetno delovanje usmerjeno na utrjevanje miru, to se pravi v domačem jeziku, na ustvarjanje narodne enotnosti med nami in odpravo narodne mrž-nje, — kratko: boriti se moramo za enakopravnost vseh, tudi malih narodov v svetu, ki jim veliki tako radi odrekajo življenjsko pravico.
tvi pregledovalcev računov in določitvi članarine je občni zbor sprejel in odobril resolucijo uradu zveznega kanclerja, koroški deželni vladi in prosvetnemu ministrstvu (objavljamo na drugem mestu) nato pa je predsednik zaključil občni zbor z zahvalo za zaupanje ter poudaril, da bo Slovenska prosvetna zveza tudi v bodoče dosledno izvajala svoj program, ki je bil iznesem v referatu.
(Vsled pomanjkanja prostora bomo objavili poročilo tajnika SPZ v prihodnji številki).
Referent je poudaril še potrebno, da moramo biti vsi prefinjeni z narodno zavednostjo ter da je treba za svoj narod doprina-šati tudi žrtve, nato pa je spregovoril o tržaških bratih in dejal:
Čeprav ubogi in revni se kot živ del slovenskega naroda celote vendar ne smemo izključiti iz velike skupne kulturne akcije vsega slovenskega naroda. Ves slovenski narod je danes združen v zbiranju sredstev za slovenski kulturni dom v Trstu. Naj bo izraz naše medsebojne solidarnosti, odraz našega'živega zanimanja za usodo naših bratov ob morju današnji sklep, da hočemo tudi koroški Slovenci po svojih močeh prispevati k izgraditvi Slovenskega kulturnega doma v Trstu. Naj draga tržaška gosta sporočita ta naš današnji sklep odboru za zgraditev kulturnega doma in preko njega vsem našim bratom v Trstu, ki jim je kakor nam, fašizem uničil bogato kukfturno življenje!
Potem ko je ugotovil, da bomo cilje in naloge slovenske ljudske prosvete na Koroškem izpolnili le, če bomo v najtesnejši povezanosti z matičnim narodom, v zavesti trdne kulturne skupnosti enotni v borbi za naše pravice, je tov. dr. Franci Zvvitter zaključil svoj referat z naslednjimi besedami Ivana Cankarja:
„Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Ce kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. — Strahopetec je, kdor -daj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarsih načel in njegovega svetovnega naziranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: „Kdo si? Kako misliš? Ali si brat ali nebrat?" — Zdaj pa je vrsta ena, je prapor en sam!"
Na počitnice v Jugoslavijo
Pokrajinski odbor Zveze slovenskih žena nas prosi za naslednjo objavo:
Mnogi naših otrok se gotovo *e dobro spominjajo lepih tednov, ki so jih iredlansko in lansko leto preživeli v Jugoslaviji. Kdo izmed udeležencev počitniških akcij se ne spominja več krajev skupnega veselja, kakor so Ribnica na Dolenjskem, Crikvenica in Su-šak — Pečine c’ sinjei Jadranskem morju, Banjola v Istri in podobno. Se se vsi spominjamo nepozabnih tednov, ki smo jih preživeli v Jugoslaviji.
In tudi letos nam je poslal Rdeči križ Slovenije povabilo, naj pošljemo večje število so ialno in zdravstveno potrebnih otrok, ki jim bo v najlepših krajih omogočeno večtedensko brezplačno okrevanje. V poštev za to akcijo pridejo otroci v starosti od 7 do 14 let. Rr deljeni bodo na dve skupini in je treba za prv»< skupino prijaviti Pokrajinskemu odboru Zveze slovenskih žena v Celovec, Salmstrasse 6, najkasneje do 5. junija 1951. Prijavi morajo biti priloženi:
Osebna izkaznica otroka (uko je še nima, jo dobi na občinskem uradu domače občine), zdravniško spričevalo,
izjava očeta ali varuha (Vonnund) na posebni tiskovini, ki se dobi na Pokrajinskem odboru Zveze scenskih žena v Celovcu, ter 25 šilingov za vsakega otroka (za nabavo potnega dovoljenja, vožnjo do državne meje in nazaj ter druge pristojbine).
Zveza slovenskih žena Pokrajinski odbor
Morrison v Avstriji
Zadnji torek je prispel v Avstrijo Angleški zunanji minister Morrison, ki ga spremljata državni podtajnik Henderson ter referent za nemška in avstrijska vprašanja v britanskem zunanjem ministrstvu sir Donald Gainer. Na Dunaju je obiskal Morrison zveznega kanclerja Figla, vicekanclerja dr. Schiirta in zunanjega ministra dr. Gruberja.
Danes pa je prispel Morrison z Dunaja v Celovec, kjer bo obiskal deželnega glavarja Wedeniga.
Evropsko gospodarstvo ima težkoče
Gospodarska komisija OZA za Evropo je objavila obširno poročilo o gospodarskem položaju v Evropi. Po poročilih AFP je osnovni sklep te komisije, da bo pomanjkanje surovin v Evropi onemogočilo povečanje industrijske proizvodnje v tem letu za 13 odst. glede na proizvodnjo v letu 1950. V poročilu ugotavljajo, da se je proizvodnja glavnih surovin na evropski celini neznatno povečala v primeri z industrijsko proizvodnjo, medtem ko se je znatno zmanjšala glede premoga, žvepla, lesa in železa.
\Vashington. — Združene države Amerike, Velika Britanija in Francija so sklenile po enotiti nad 400 vojaških predmetom Med tem materialom je tudi ameriški lahki tank
Gleissner se je rokoval z MAIER -KA1BITSCHEVIM nameelnikom Fritzem!
Torej jo za njega Fritz več kot koroški Slovenci 1
in nekaj ameriških topov različnih kalibrov. Podrobnosti o tem poenotenju pa ameriško obrambno ministrstvo ni objavilo.
Karachi. — V Karachiju so aretirali pakistanskega generala Nazir Ahmeda, ki se je komaj vrnil iz velike Britanije, kjer je bil v generalštabni šoli. Obtožujejo ga sodelovanja v vojaški zaroti, ki je bila pred kratkim odkrita v pakistanski vojski.
Najboljši ljubljanski ljudski inšpektorji nagrajeni
Ljudska inšpekcija, ki izpolnjuje zelo važ-ne naloge ljudske oblasti se je v Sloveni j močno utrdila. Samo v Ljubljani dela že 389 skupin, ki imajo nad 2000 članov. Nedavno je bila v Ljubljani konferenca ljudskih inšpektorjev, na kateri so bili najbolj prizadeti za svoje delo nagrajeni. Skupine so prejele denarne nagrade od 5.000 do 10.000 din, posamezniki pa so bili nagrajeni s 1000 do 3.500 din.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10 Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kamtner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
O ljudskem štetju 1. junija 1951
Hkrati z rednim ljudskim štetjem bo izvedel j zik avstrijski statistični centralni urad dne 1. junija 1951 pregled podjetij in kmečkih obratov, nadalje hiš, stanovanj in drugih prostorov. Nas tukaj zanima predvsem le ljudsko štetje v ožjem smislu, katerega predmet po zakonu je ugotovitev števila in sestava prebivalstva na zveznem ozemlju. Pri tem so dovoljena vprašanja po imenu, spolu, rojstnem kraju, družinskem stanju, veroizpovedi, občevalnem jeziku, državljanstvu, šolski vzgoji, izučenemu poklicu, poklicu,, zaposlenosti in bivališču. Prav tako so možna tudi vprašanja po številu slepcev, mutcev in pohabljencev.
Po zakonu so vse osebe primorane, da dajo potrebna pojasnila. Če objasnit od štetih samih ni mogoče dobiti, so možni odgovori tudi od strani drugih, predvsem svojcev ali sostanovalcev.
Vsak je dolžan, da na vprašanja po svojem znanju in vesti odgovori resnično.
Organi, ki imajo opravka z ljudskim štetjem, so obvezani k najstrožjemu molku. Podatki pri ljudskem štetju se smejo uporabiti izključno za statistiko in nikakor ne za obdavčenje.
Ljudsko štetje se izvede lahko na ta način, da vsak sam izpolni potrebne listine ali pa se vrši štetje po števnih komisarjih, ki jih določi občina.
§7 ljudskega štetja izrecno vsebuje: Kdor ne zadosti kaki dolžnosti po tem zveznem zakonu, predvsem kdor zavestno poda neresnične in nepopolne izjave ali kdor z dejanjem ali opuščanjem ogroža pravilnost in popolnost štetja in njegovo izvedbo sploh, ali kdor krši uradno tajnost, ga kaznuje okrajno glavarstvo v denarju do .30.000 j>ilingov ali z zaporom do šestih mesecev.
Ljudsko štetje predvideva 25 vprašanj, od katerih je za nas pojasnila potrebno le vprašanje v 14 rubriki pod naslovom ..občevalni jezik". Komentar k tej rubriki pravi: „kot občevalni je-
navesti jezik, katerega se oseba, ki se šteje, v vsakdanjem življenju izključno ali vsaj pretežno poslužuje.
V krajih, kjer govorijo 'navadno dva ali več jezikov kot občevalni jezik, je navesti jezik alt jezike kot občevalni jezik, ki jih oseba, ki se jo šteje, pretežno poslužuje.
Pri otrokih, ki še ne znajo govoriti, in pri mutcih je treba navesti občevalni jezik, ki ga govorijo v družini, ali v pomanjkanju take v okolici."
Koroški Slovenci se slej ko prej še vedno borimo za enakopravnost slovenskega jezika. V nobenem javnem uradu nam ne dajo odgovora na slovensko vprašanje. Tudi pretežna večina javnih nameščencev, na našem ozemlju je nemške
Sieinacher, Ferlilsch, Fritz, Karisch, Meinitz in MaYrhofer naj volijo Gleissner ja,
ra burna volili KfifMlja!
narodnosti, ki ne razume slovenskega jezika. Voznega listka na postaji ni mogoče dobiti v slovenskem jeziku, v avtobusu šoferji večinoma ne razumejo slovenski. Že najmlajši otroci so s prvim dnem vstopa v šolo primorani, da govorijo z učiteljem tudi nemški in je dvojezičnost v šolah celo uzakonjena.
Zaradi te neenakopravnosti slovenskega jezika je za pretežno večino koroških Slovencev v trenutnih razmerah občevalni jezik po uradnem komentarju po vsej nujnosti dvojen, to sc pravi slovenski in nemški. Zato bomo v to rubriko zapisali resnici na ljubo oba deželna jezika. Drugačna izjava bi bila neresnična in kazniva.
Koroški Slovenci smo živ dol slovenskega naroda
26.	maj, sobota: Filip
27.	maj, nedelja: Janez
28.	maj, .ponedeljek: Avguštin
29.	maj, torek: Maksim
SPOMINSKI DNEVI
26. 5. 1942 — Ustreljen v Šibeniku narodni heroj Rade Končar.
<’7.' 5. 1910 — Umrl bakteriolog dr. Robert Koch.
— 1766 — Rojen znameniti ruski mehanik 1.1. Polzunov, ki je prvi na svetu sestavil parni stroj. — 1926 — Umrl v Tomaju pesnik Srečko Kosovel.
28.	5. 1884 — Rojen Edvard Beneš, predsednik
ČSR. — 1651 — Rojen Ivan Vajkard
Valvazor.
29.	5. 1943 — Trinajst selskih žrtev fašizma,
koroških Slovencev, obglavljenih na
Dunaju. — 1830 — Rojen v Mengšu Janez Trdina.
Naš binkoštni izlet v Postojno
Prosvetašj, pevci in tamburaši iz Šmihela, Rinkol, Dobrle vesi in St. Vida so z veliko radostjo sprejeli vest, da se jim bo želja ob binkoštnih praznikih ogledati si kos slovenske zemlje, s središčem Slovenije Ljubljano in ciljem izleta svetovno znano Postojnsko jamo zares uresničila. S hrepenenjem smo čakali na dan odhoda.
Petinštirideset nas je bilo, ki smo na binkoštno soboto popoldne, polni drhtečega pričakovanja odpotovali iz Koroške. Potne formalnosti v Podrožčici so opravili hitro in reči moram zelo vljudno. Nato smo prispeli na Jesenice, prvo jugoslovansko postajo, kjer sta nas že pričakovala dva tovariša od Ljudske prosvete, ki sta nas spremljala vso pot in oskrbela vse potrebno. V nemali meri je njuna zasluga, da je naš izlet nad vse pričakovanje lepo uspel.
že v prvih razgovorih s sopotniki od Jesenic do Ljubljane smo si osvojili vtis, da gleda slovensko ljudstvo vedro in optimistično v bodočnost. Odkrito in s ponosom so nam pripovedovali ljudje — domačini o delu in naporih . a vseh področjih, pa tudi o težkočah in neizogibnih napakah, ki pa so šola, iz katerih se učijo in jih odstranjujejo.
Med takimi zanimivimi razgovori smo prispeli v metropolo Slovenije, v Ljubljano. Srce nam je bilo krepkeje, predvsem je bil za mnoge mlajše nad vse radosten dogodek, ko so se znašli v srcu slovenskega naroda. Kar takoj smo se ob toploti slovenskega, gostoljubja počutili čisto domače in neprisiljeno. Po v Jli so nas v hotel Union, kjer so nam nakazali lepe sobe za prenočišče. Nato je bila v hotelu večerja in komaj smo se vsedli se je zbralo vse polno znancev in sorodnikov okrog nas, s katerimi se nekateri že leta niso videli. Potem so si nekateri ogledali Ljubljano, nekateri so šli na nebotičnik, nekateri k šmarnicam v ljubljanske cerkve in še h kakšnim sorodnikom, nato smo se podali h kratkemu počitku, ker zgodaj zjutraj sta nas že čakala pred hotelom Silvo in Boris.
V krasno, sončno pomladansko jutro nas je potegnil vlak proti Postojni in po dve in pol drugo urni vožnji smo prispeli na cilj. Naše Rinkolane je že čakal stric Andrej, ki ga že dolgo ni bilo doma. §e kakšna dva kilometra in znašli smo se pred znamenito Postojnsko jamo.	*
Ogledali smo si Postojnsko jamo. čudo, Prečudo, nobeden izmed nas si ni niti predstavljal takšne veličastne lepote. Mogočne vtise teh naravnih, čud nisem v stanu z nobeno besedo popisati, vse to je treba videti in doživeti. Slovenski svet je poln krasote, a Postojnska jama je edinstvena, ki jo občudujejo vsi narodi. Saj smo srečali v jami Avstrijce, Nemce, Angleže, Italijane, ki so to 'epoto slove aske zemlje občudovali. Tisoče '^letnikov raznih narodov in slojev je bilo ta dan v Postojnski jami in kdor jo je enkrat v>del, mogočnih vtisov ne bo pozabil, kakor jih tudi mi ne bomo.
Drugi dan, bil je binko*tni ponedeljek, pa je lahko izrabil vsak po svojem okusu. Po-Polnoma neutemeljeno je, kakor trdijo nekateri pri nas, da bi sami ali posameznik ne ‘Riel iti kamor bi hotel. O tem se je lahko Vsak izmed nas sam prepričal, ker neovirano s> se gibal, kjer koli si se hotel. Nihče nikomur ne zabranjuje obiskati božjo službo in tudi mi smo bili pri maš' v frančiškanski cerkvi, kjer je bila tudi birma.
Naša iskrena zahvala velja Slovenski prometni zvezi v Celovcu, ki je naš izlet organi-z*rala, nič manj pa tovarišem od Ljudske Prosvete v Ljubljani in vsem dragim rojakom v Sloveniji za prisrčen sprejem in izkazano gostoljubje.	France Kr.
Maršalu Titu za 59. rojstni dan
Tudi letos je zastopnik koroške slovenske mladine, organizirane v Zvezi slovenske mladine, ponesel preko Labuda, Ljubljane in od tam v Beograd čestitke, ki jih bo osebno izročil maršalu Jugoslavije Titu, ob njegovem 59. rojstnem dnevu.
Naša mladina, posebno ona v Zvezi slovenske mladine, in z njo vse slovensko ljudstvo na Koroškem vidi v maršalu Titu vedno svojega voditelja, vzornika in tovariša, ki je povedel jugoslovanske narode v svobodo. Ti odnosi izvirajo iz narodnoosvobdilne borbe, ko se je Tito postavil na čelo gibanja, ki je prevzelo mladino z vsem njenim žarom idealizma. Ta borba je slonela na prijateljski uda-nosti, ki so jo čutili borci do svojega vrhovnega voditelja in poveljnika. Med borci med vojno in borci po vojni in njim, Titom, ni bilo nobenega prepada, nobenih obzirov, nasprotno vse je družila ena sama vez: Prepoditi okupatorja in osvoboditi domovino in za tem urediti dom po načelih pravice in ! pravičnosti, urediti socialno noto, podrediti posameznika skupnosti, odstraniti za vedno leglo družabne nesreče: izkoriščanje človeka.
Ob teh nalogah je obvladovala prav vse zavest, da je tudi mladina s svojim voditeljem Titom .sposobna izvesti ta ogromni program. Za trajne in tovariške odnose med Titom in mladino je značilno tudi to, da kakor je govoril Tito mlademu rodu tedaj, ko je bil v gozdovih in na terenu, tako ji govori danes in tako bo govoril mladim rodovom čez deset in deset let. Mladina bo vselej njegova, ker vidi v njem človeka, Id uresničuje smele načrte, ki jih je sposoben uresničevati le tisti, v katerem tli vedno zavest mladosti.
Naslednje čestitke je izročil zastopnik mla- j dine maršalu Titu:
Dragi maršal!
Za Vaš rojstni dan Vam pošilja mladina Slovenske Koroške naiskrenejše čestitke in borbene pozdrave.
Ob tej priložnosti Vam zatrjujemo, da bomo še nadalje vztrajali v naši borbi za nacionalne pravice in po svojih močeh pomagali ustvarjati sožitje med obema narodoma i na Koroškem.
Skrbimo za inteligenčni naraščaj
Sprejemni izpiti na celovški državni realni gimnaziji, realki in učiteljišču
Sprejemni izpiti v prvi razred realne gimnazije (angleško od 1. razreda, latinsko od 2. razreda, slovensko od 5. razreda) in realko (angleško od 1. razreda, italijansko ali latinsko od 5. razreda, tudi za dekleta) bodo dne 13. junija 1951.
Pismene ali ustmene prijave sprejemajo do 12. junija dnevno od 9. do 14. ure v uradu 1 ravnateljstva v Marijanišču, Velikovška cesta 36, pritličje, soba 21. Predložiti je treba krstni in domovinski list. Razen tega naj pošlje ljudska š ola na ravnateljstvo realke popis učenca. Pismene prošnje morajo biti kolkovane s kolekom za 4 šilinge.
K izpitu se morajo učenci javiti v sredo, dne 13. junija ob 8. uri zjutraj v zavodu, Velikovška cesta 36. Za sprejemni izpit v realko bo zbirališče učencev v II. nadstropju, soba 36, za izpit v realno gimnazijo v I. nadstropju, soba 36.
Sprejemni izpiti v moški in ženski prvi letnik učiteljišča se bodo pričeli dne 26. junija zjutraj in bodo trajali do 28. junija. S 4 šilingi kolkovane prošnje morajo biti vložene do 10. junija pri ravnateljstvu. Priložiti je treba z 1 šilingom kolkovane listine: življenjepis, krstni list, domovnico, spričevalo o
cepljenju, uradno zdravniško spričevalo in zadnje šolsko spričevalo, šolska vodstva morajo vposlati opis učenca. Pomanjkljivo opremljene in po preteku roka dospele prošnje ne bodo upoštevane. Sprejemni pogoji:
4 razrede glavne ali srednje šole ali pa osma stopnja ljudske šole. Glasbeni posluh je za sprejem pogoj. Navesti je treba znanje jezikov in glasbenih instrumentov. Pristojbina ; za izpit v znesku 15 šilingov mora biti vpla- j čana pred izpitom. —
Slovenski starši, dajte vaše nadarjene si- ; nove in hčerke študirat v srednje šole in učiteljišče! Koroški Slovenci potrebujemo ljudsko inteligenco, ki nam bo voditeljica in kažipot v borbi za naše življenjske pravice.
Ob enem obveščamo roditelje, da bo do prihodnjega šolskega leta oskrbljeno, da sc bo mogla nuditi našim dijakom primerna oskrba, stanovanje in prehrana, in to po znosnih cenah. Za tozadevne informacije se obrnite na vrhovno kulturno organizacijo koroških Slovencev, Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, Gasometergasse 10.
CELOVEC
V ponedeljek, dne 21. maja je bil v Ce-lovou tako imenovani pomladanski sejem. Lep pomladanski dan je gotovo tudi pripo-magal, da je prišlo ta dan v Celovec prav mnogo ljudi, ki so si hoteli ogledati vrvenje na r sejmu. Zelo močno so bili zastopani trgovci, ki vozijo svoje blago od sejma do sejma in so napolnili s svojimi stojnicami obširni Novi trg vse do Benediktinskega trga. Ponudba vsakovrstnega blaga je bila velika. Razstavili so raznotere potrebščine in jih z zgovorno spretnostjo ponujali mnogoštevilnim sejmarjem. Velika je bila izbira oblek, srajc, obutve, do naramnic in različnih čistil,
Kdo )e agitiral pri vas za Olelssnerja l SA-SfandartenfUhrer Stetaaeher I
Zato za nas z niim
ni skupne polil * 1
kuhinjske oprave, predvsem pa gore sladkarij, ki so vzbujale poželjenje otrok in tudi večjih sladkosnedežev. Veselja za nakupovanje gotovo ni manjkalo, toda kupna moč kon-sumentov je na tako nizki stopnji, da je bilo sejmišče le bolj šetališče radovednega občinstva, kakor pa pomembno trgovanje. K tej mlačni kupni tendenci je gotovo prispeval tudi že visoki datum v mesecu, ker pač plače delavcev in nameščencev v stalno naraščajoči se draginji ne dopuščajo, da bi si nabavili stvari, ki bi jih sicer potrebovali, ker si pogosto najnujnešega ne morejo privoščiti ter se morajo kljub obilici ponudbe marši' mu odreči. —
BLATO
Za vedno se je poslovil od nas mož. M je predstavljal kos starih Blačanov. .V starosti osemdesetih let je umrl stari Breznikov oče, Fledl Janez. Vsi smo ga imeli radi in spoštovali, saj je bil dober človek in najboljši sosed, ki je ljubil mir na vasi in se izogibal vsakemu prepiru. Njegovo življenje v visoko starost je bilo posvečeno delu na kmetiji pri Brezniku. Ljubil je polje in se družno potil z volmi po blaških njivah in oral svojo zemljo ter z ljubeznijo spremljal mlado rast do končnega zrnja, ki je nudilo njemu in družini pošteno pridelan zdrav domač vsakdanji kruh. V javno življenje ni stopal veliko, to je prepuščal drugim, toda sam je nosil v sebi, živo slovensko narodno zavest in nasproti narodu svojo dolžnost vedno tudi storil.
V sredo, 16. maja, so ga sorodniki in vaščani spremili na njegovi zadnji poti na *mi-Iielsko pokopališče, kjer so ga izročili materi zem’" k zadnjemu ' i zasluženemu počitku. Preostalim naše sožalje!
Ksaver Meško:
NA POLJANI
34. nadaljevanje
Hodil je po svetu modrijan in je opazoval svet in življenje in je iskal velikih čudes in je zapisoval največje v večen spomin. In glej, med največjimi in najlepšimi so bili oni, ki izvirajo iz duše ženskine, ljubeče s prvo, veliko in isrinito ljubeznijo, z ljubavo, ki podira vse ovire, ki trpi vse, vse žrtve za svojo ljubezen, za izvoljenega svojega srca. Ker najsilnejša vseh sil je moč take ljubezni.
Vilma je gledala očeta nekaj časa in je odgovorila mirno: „Ta ali nobeden!"
Zavzel se je Železnik, začudil se, kakor še brž nikoli v življenju.
Zakaj dete, ki mu ni ugovarjalo nikdar, mu je odgovorilo tako odločno in s takim nenavadnim mirom, da je uvidel in čutil jasno: poprej izvoli smrt, nego se izneveri ti besedi.
Zganilo se mu je za hip v srcu; zadrhtelo je v njem spoznanje o moči prve ljubezni, čiste še kakor ljubezen angelska, ne še oskrunjene niti z eno nelepo mislijo. A upor, ki ga ni bil vajen, ga je zadel tako močno, > ’a je zbesnel navzlic- hipni ganjenosti.
..Tako govoriš? Poberi se, vlačuga!"
| Vilma je obledela. Kakor okamenela je
stala pred očetom, tako globoko jo je zadela sirova, umazana beseda, ne zaslužena niti z eno mislijo. Ni mogla govoriti, ne se okre-niti, da odide. Oče jo je prijel za rame in jo je potisnil iz sobe, sopeč v grozni besnosti.
Vso tisto noč sta prečuli in preplakali sestri, ležeči v objemu v postelji Vilmini. Tako pekoče je bilo razžaljenje, tako velika krivica, da jih srci obeh nista mogli nositi.
Tretji dan je ostala Tinka in je plakala samotna v svoji sobi. Ni mogla verjeti, da ie resnica. Sen je, zbudi se prihodnji hip. A glej, bedi: tam po cesti hiti voz. Zmota je, nesporazumljenje! Oče se premisli, pošlje za vozom, pokliče nazaj izgnanko in jo potolaži s prijazno, vsaj s pol prijazno besedo. Bila bi mu hvaležna še za takšno do smrti. A glej, ni zmota, ne premisli se, ne pošlje, ne pokliče je nazaj. Že zavija voz za ovinek.
„Z Bogom, Vilma... O Bog!"
O Trata, umirajoča ...
In onstran ceste?
Za hišo, da bi ga ne videli s Trate, je stal Ivan. Strmel je za vozom, da je izginil za ovinkom pod vasjo. Stal je še dolgo, ko že ni videl več ne voza, ne modre obleke Vilmine. Nenadoma je potegnil z roko črez
čelo, kakor bi se zdramil iz težkih sanj. Zaječal je kakor ranjen na smrt in se je naslonil ob zid: velika lepa zgradba sladkih upov se mu je porušila nenadoma in ga je ranila globoko in nevarno.
Tedaj je stopila izza ogla mati. vedno 1 skrbeča, vedno dobra, vedno pripravljena, da
1 pomaga in tolaži. Nikoli nista govorila še z j Ivanom o lepih sanjarijah mladega njegovega srca; a oko materino gleda bistro in je opazilo vse. Tiho je pristopila k njemu, narahlo in obzirno mu je položila roko na ramo.
..Potolaži se, Ivan, in potrpi. Pride spet, in veselje bo tem večje in lepše
Jeseni po poroki Petrovi je bilo io ko je bila Vilma stara osemnajst let.
VII.
O Trata, umirajoča ...
Stara Katra ni videla odhajati Vilme. Od šla je s Trate nekaj tednov poprej
Tako sta šli dve, ki sta tvorili bistven del Trate, močan kos njenega življenja, zaklad in kras Tratin.
Grozota poročne noči Petrove in žalostna usoda od starke nekoč tako iskreno ljubljene Jerice sta vrgli Katro .a bolniško posteljo. Vstala je sicer črez nekaj dni, a je bila docela potrta in utrujena na smrt, nezmožna za delo. Tedaj je pričela resno misliti na od hod. Ker da Trate ni mogoče več rešit smrti, ji je postajalo jasneje z vsakim dnem
Žlmeviški črnci
SPORED
Slovanskega dneva na Dunaju, dne 2. in 3. junija 1951
Sobota, 2. junija ob 16. uri: Odkritje spominske plošče češkemu skladatelju Antoninu Dvoraku na hiši, Dunaj, IV. okraj, Wiedner Hauptstra(3e 7.
Sobota, 2. junija ob 20. uri: Slovanski večer, s sodelovanjem koroških slovenskih, gradiščanskih hrvatskih in čeških pevskih zborov.
Nedelja, 3. junija ob 11. uri: Odkritje spominske plošče slovenskemu pesniku in pisatelju Ivanu Cankarju na hiši, Dunaj, XVI. okraj (Ottakring), Lindgasse 26, sodeluje pevski zbor Slovenske prosvetne zveze.
Nedelja, 3. junija ob 15. uri: Slovanski dan v parku gradu Potzleinsdorf v XVIII. dunajskem okraju, koncert slovanskih skladateljev, nastop dunajskih čeških Sokolov, Češka beseda, Rej pod lipo, gradiščanski Hrvati izvajajo svoje plese, prosta zabava.
Vožnja je tričetrtinska, t. j. za potovanje od vsake postaje do Dunaja in nazaj se plača ena in pol vozne karte. Prenočišče na Dunaju bo vsem udeležencem preskrbljeno po nizki ceni (5 šil.), prosimo za prijave do 30. maja. Prav tako bo hrana po znižani ceni.
Vstopnine k vsem prireditvam ni, slavnostna značka stane tri šilinge in je naprodaj pri Slovenski prosvetni zvezi ali pa direktno pri prirediteljskem odboru, Wien, I., Dracheng. 3-II-
RADIO PROGRAM
K I N O = P R E D S T A V E,
Vsak deseti Američan — to je danes »e vedno problem za »najnaprednejšo" »najbolj demokratično" in ne vemo še kakšno „naj-bolj“-deželo še. Mnogo je bilo že napisanega in povedanega o tem vprašanju, ki je danes še vedno velik črn madež na ameriški demokraciji. To je vprašanje ameriških črncev.
Ta problem postaja v Ameriki vedno bolj in bplj obširen in istočasno vedno bolj enostaven. Njegova rast je v tem, da število črncev v Ameriki izredno hitro raste. V zadnjih 150 letih so se pomnožili črnci od 800 tisoč ljudi na preko 14 milijonov. Toda na drugi strani pa je padel odstotek z ozirom na oelokupno prebivalstvo od okrog 20 odst. na manj kot 10 odst.
Pa ne samo v številu črncev se odnos med črnci in belimi v Ameriki spreminja. Znano je, da je bil odnos belcev napram 'svojim črnim sodržavljanom v južnih državah mnogo slabši in nestrpnejši kot v severnih. Zato je najnaravnejša posledica tega odnosa bila, da so se črnci počasi, toda gotovo selili iz juga na sever. S tem je nastala še ena sprememba. Dočim so na jugu črnci večinoma le poljedelski delavci, so na severu počasi pričeli stopati v tovarne in postali industrijski proletariat, nekateri podjetnejši pa celo trgovci, podjetniki, pripadniki svobodnih poklicov in pričeli smo med njimi srečavati advokate, zdravnike in podobno.
Eno najsramotnejših poglavij ameriške demokracije so bili „lynchi“, sadistični umori črncev zaradi najmanjših, često izmišljenih prestopkov, posebno, če je bilo vmes vprašanje bele ženske. Tukaj nam statistika vendar le nekaj pove, česar smo pravzaprav lahko veseli, kolikor je vse skupaj žalostno: v letih 1914 do 1933 je bilo linčanih 715 črncev, kar da povprečno 36 linčanj na leto. V letih 1937 do 1947 pa je bilo ubitih na ta zverinski način „samo“ 44 črncev, kar pomeni letno povprečno štiri... V poslednjih letih pa so linčanja praktično skoro prenehala. Pač pa so v letu 1950 zažgali 170 črnskih hiš, ali jih razdejali z bombami, ker so se njih lastniki upaU naseliti v predelih, kjer so do tedaj stanovali izključno belci. Toda zopet je treba pri tem upoštevati, da se je
70.00	črncev v istem času naselilo v distrik-tih, kjer preje nikoli niso mogli stanovati.
Kakor vidimo, so se razmere »vsemu na-kljub" vendar že precej izboljšale. Seveda je samo dejstvo, da je treba o takšnih stvareh sploh govoriti in pisati, dovolj žalostno. Borba črncev gre sedaj v Ameriki za priznanje formalne in dejanske enakopravnosti, kajti to oboje je v različnih državah zelo različno. Kot smo že rekli, je zapostavljanje črncev mnogo večje v južnih državah, razen tega pa je izredno važno za črnce tudi priznanje enakopravnosti na političnem in gospodarskem področju, nič manj pa tudi v čisto družabnem življenju. Dočirn uživajo črnci v severnih državah sicer politično enakopravnost, postavljajo zakoni mnogih držav na jugu črnce na izredno stopnjo nekakšnih državljanov drugega razreda. Predpisi o volilni pra-
Teden dni po poroki sta pripepljala Železnik in oče Malkin ženo Petrovo nazaj na Trato.
»Kaj počneš zdaj doma?" ji je oponašal oče dom po desetkrat na dan; matere, ki bi svetovala v teh težkih dneh in bi ji pomagala s svojo tolažečo in lečečo ljubeznijo skozi te bridkosti, ni imela več... »Kaj počneš tukaj v trgu? Da le povečaš sramoto! Vse govori samo o tem."
»Kdo je kriv? Ali jaz?"
Vsa duša se ji je vzvalovila in razburkala ob s':rašnem dogodku v poročni noči; In branila se ji je z vsemi močmi v jarem, ki ga je bila po božjih in človeških zakonih zdaj dolžna nositi.
»Kaj kričiš in besniš?"
»Ali me niste prisilili? Prodali ste me!"
A oče je ostal trd. Zadela je nesreča poročne noči pač tudi njega, a srd hčerkin se mu je zdel neutemeljen ... »Svojeglavna j«, kakoršna je bila rajna mati."
»Kar je, je! In saj nisi več otrok. Sicer pa se dogajajo take reči dandanes vsepovsodi. Le da ni konec povsodi tako strašno žalosten."
Na tihem se je srdil na Jerico, da je naredila takšno nespamet, in je stopila isti hip grozeča in očitujoča njena senca med srci, ki bi si naj bili vdani in bi naj bili eno.
»Kakšna tolažba pa je to! Moj Bog, zblaznela bi!"
vici in podobno le premnogokrat popolnoma onemogočajo črncem izvrševati aktivno volilno pravico, kaj šele pasivno — to je da bi bili lahko tudi izvoljeni. Toda tudi tukaj so v zadnjem času, posebno pa po drugi svetovni vojni, dosegli črnci lepe uspehe. Vedno več dobivajo javnih služb, vedno več je po-slancev-črncev in njihova volja se pričenja počasi v javnosti uveljavljati.
Podobno je v gospodarskem življenju. Pred zadnjo vojno je bilo zaposlenih izredno majhno število dobro plačanih črnih strokovnih delavcev, danes se je to že znatno popravilo, čeprav je procent še vedno izredno nizek.
Tudi je vedno več črncev organiziranih v sindikalnih organizacijah in njihovi beli tovariši se zanje prav tako energično zavzemajo, kot za belce, kadar jim hočejo zaradi barve kože znižati plače. Njihovo število je naraslo v času od 1935 do 1945 od 180.000 na poldrugi milijon.
Sploh je vojna, tako prva, kakor tudi druga, mnogo zbližala belce in črnce. V drugi svetovni vojni so celo prvič v bitki za Ardenne umirali beli in črni Američani drug poleg drugega v mešanih oddelkih.
Pa vendar! Ralph Bunche, nosilec Nobelove nagrade za mir leta 1950, katero je dobil, ker je kot opolnomočenec Organizacije združenih narodov v Palestini dosegel pomirjanje in ki je eden najsposobnejših vodilnih uradnikov v Organizaciji združenih narodov sploh, ter istočasno zelo popularen državljan Združenih držav ameriških je odklonil poziv zunanjega ministrstva ZDA, da naj prevzame v VVashingtonu položaj namestnika zunanjega ministra, ker v tem mestu kot črnec ne more dobiti v nobenem boljšem hotelu niti stanovanja, niti prenočišča.
PRIREDITVE =
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo »Svoboda" v Št. Janžu v Rožu bo priredilo v nedeljo, dne 27. maja 1951, ob 14. uri (ne kakor je bilo prvotno javljeno 24. maja) pri Tišlarju prireditev, na kateri bodo igrali pionirčki igro: »SNECULČICA"
Vsi prisrčno vabljeni, posebno otroci!
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci" v Kotmari vesi bo v nedeljo, dne 3. junija 1951, ob 14. uri gostovalo z igro:
»DESETI BRAT"
pri Pušniku v Ločah
Sodeloval bo tudi moški in mešani pevski zbor.
Prisrčno vabljeni k številni udeležbi!
Na zunaj je obremenila Malka z vso krivdo in z vso odgovornostjo očeta in Petra. A v globočini srca je kljubovalo grenko očitanje, ki ga je skrivala skrbno pred svetom ... »Tudi ti nisi brez greha! Tudi ti ,si omadeževala ljubezen ...“ In ni se mogla obraniti moreče misli, da je segla roka usodina ono noč s premislekom tudi po nji in je maščevala tudi njen greh.
Uvidela je kmalu: v trgu ji ni več obstanka. In vdala se je in se je vrnila na Trato.
A vodija je ni z mehko roko tja solnčna ljubezen. Moreč srd je stopal z njo in pekoče sovraštvo, ki je nista zapustila več ves čas, kar je bivala na Trati. Ker ob nesrečo, sedečo na pragu doma, se je zadela, ko je stopila prvikrat v dom, odkod potemtakem vesela, topla sreča?
Mrzela je vse, kar je bilo v kakem stiku s Trato, od moža Petra do bosopetega pastirja. Marala ni tudi Katre. Preveč duha Trati-nega je bilo v mišljenju, v življenju, v duši starkini. In ie to, da je bila ženica tako tesno zvezana s tem nesrečnim, sovraženim domom, že to, da je ljubila, kjer se je ona srdila in sovražila, se je zdela Malki krivica, ki jo je nosila težko. Malki sami ni bilo za gospodinjstvo a hotela je vladati in ukazovati. Zato je šla nazaj na Trato, da se maščuje vsaj s tem nad njo za izgubljeno mlado življenje.
(Dalje)
RADIO CELOVEC
Četrtek, 24. maja
9.05 Znamenita ljubavna pisma — 11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 12.00 Koncert po želji
—	18.30 Koncertna ura — 19.30 Pevska ura.
Petek, 25. maja
11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 17.10 Popoldanski koncert —
18.00	Kmečka oddaja.
Sobota, 26. maja
11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 15.30 Koncertna ura — 17.10 Veder poljuden popoldne — 18.00 Nekaj za zbiralce znamk.
RADIO SLOVENIJA
Četrtek, 24. maja
5.25	Veseli zvoki — 6.10 Slovenska narodna in umetna glasba — 14.30 Kulturni pregled —
18.00	Samospevi sodobnih ruskih skladateljev — 18.20 Pogovor s pionirji — 18.40 Poje ženski zbor SKUD »France Prešeren" iz Kranja — 20.50 Jezikovni pogovori — 21.30 Pesmi in plesi' raznih narodov — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
Petek, 25. maja
5.25	Narodni napevi iz Srbije — 11.30 Šolska ura za nižje gimnazije — 14.30 Kulturni pregled
—	17.30 Šolska ura za nižje gimnazije — 18.00 Slovenske narodne pesmi — 20.00 Tedenski zu-nanje-politični pregled našega stalnega zunanjepolitičnega komentatorja dr. Egona Tomca —
20.15	Želeli ste - poslušajte! — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
Sobota, 26. maja
5.25	Vedra glasba — 6.10 Jutranji koncert —
13.00	Pester spored slovenske narodne in umetne pesmi — 13.50 Kulturni pregled — 14.30 Fiz-kulturno predavanje — 14.50 Domače napeve izvaja Kmečki1 trio — 15.15 Slovenski samospevi
—	18.00 Naši zbori pojo pesmi borbe — 18.30 Oddaja za pionirje — 18.50 Pester večerni spored — 20.50 Veseli večer — 22.30 Za ples in razvedrilo — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
Nedelja, 27. maja
8.15	Zabavna glasba — 9.40 Slovenske narodne — 11.15 Oddaja za pionirje in cicibane
—	13.30 Želeli ste - poslušajte! — 16.45 Kmetijski nasveti — 18.40 »Svet v satiri in humorju"
—	19.00 Igrajo mali plesni ansambli — 23.15 Lahek glasbeni spored.
Ponedeljek, 28. maja
5.25	Slovenske narodne pesmi — 6.10 Lahek jutranji koncert — 13.00 Glasbena oddaja za pionirje — 13.20 Vedra instrumentalna solistična glasba — 14.39 Kulturni pregled — 17.40 Prof. dr. Bogo Grafenauer: Socialna politična zgodovina Slovencev v letu 1850 do 1914 — 18.30 Gospodarsko predavanje — 21. 15 Za oddih in razvedrilo — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
Torek, 29. maja
5.25	Veseli zvoki — 10.30 Šolska ura za osnovne šole — 12.00 Lahek promenadni koncert — 14.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov... — 15.30 Šolska ura za osnovne šole — 18.00 Želeli ste - poslušajte! — 18.40 Kulturni pregled — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
RADIO SCHMIDT
..hiša malega človeka''
Radio-aparati za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Modema reparatuma delavnica - Študijo za snemanje na plošče. . Celovec, Bahnhoielrasso 22, Tol. 20-48
Zasedanje vojnih žrtev
V soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja so imele koroške vojne žrtve v Celovcu svoj zvezni dan, kjer so opozorili na svoj katastrofalni socialni položaj, ki je nastal predvsem v zvezi z razvojem cen življenjskih potrebščin, ki stalno naraščajo in so invalidi, vdove, sirote in starši, oškodovani vsled vojne, obsojeni na bedno životarjenje, prav po izreku: za življenje premalo, za umreti preveč. Na dnevu so postavili zahtevo po zboljšanju položaja, po 20 odstotnem zvišanju rent in po nakazilu štirinajste mesečne rente.
ŠT. JAKOB V ROŽU
v soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja
»Geheimnisvolle Tiefe"
VELIKOVEC
v petek, 25. do nedelje, 27. maja
„Der dritte Mann"
v ponedeljek, 28 in v torek, 29. maja
»Abenteuer am Konigshof" v sredo, 30. in v četrtek, 31. maja
„Ich liebe alle Frauen"
BOROVLJE
v soboto, 26. do ponedeljka, 28. maja »Kleines Herz in Not" v sredo, 30. maja in v četrtek, 3. junija
„Die Flamme von New Orleans"
ŽELEZNA KAPLA
v petek, 25. do nedelje, 27. maja »SchloB Hubertus" v torek, 29. in v sredo, 30. maja „Vogelfrei“
Novi 10. šilinski bankovci
Avstrijska Narodna banka javlja, da bodo z 26. majem pričeli z izdajo novih bankovcev po 10 šilingov. Bankovci nosijo datum 2. januarja 1950. Bankovci z datumom 2. februarja 1946 z sliko ženske glave na sprednji strani bodo ostali še nadalje v prometu. Novi bankovci kažejo na prvi strani špansko jahalnico in jezdeca-učitelja. Na drugi strani je razviden grad Betveaere?’ 1
NOVI VOZNI mo
Dne 20. maja je stopil v veljavo nov vozni red za železnice in avtobuse. Danes prinašamo izvleček voznega reda za železnice, v prihodnji številki pa za avtobuse.
Celovec—Pliberk
Odhod iz Celovca ob: 6.00, 9.10 (po posebni odredbi), 12.15 (od 30. VI. do 16. IX. in samo do Sinče	vesi), 13.40,	15.20	(od 30. VI.	do
16. IX.	in	samo do Sinče vesi),	17-15 (do 30.	VI.
in od	17.	IX. dnevno,	od 2.	VII. do 15.	IX.
samo ob delavnikih), 18.12. Odhod iz Pliberka ob: 6.18, 7.22( po posebni odredbi), 10.50, 13.27 (samo	od	Sinče vesi),	15.20,	17.30( samo	od
Sinče vesi), 18.25.
Sinča ves—Železna Kapla
Odhod iz Sinče vesi ob: 6.48, 9.54, 14.25, 18.55. Odhod iz Železne Kaple ob: 5.20, 9.45, 14.20, 17.20.
Celovec—Podrožčica
Odhod iz Celovca obs 7.35 (ob nedeljah), 9.15,
13.35,	18.15. Odhod iz Podrožčice ob: 6.20, 11.30, 16.05, 18.10 (ob nedeljah).
Svetna ves—Borovlje
Odhod iz Svetne vesi ob: 7.00. 8.10 (ob nedeljah), 9.50, 12.10, 14.20, 16.50, 18.50. Odhod 'V-Borovelj ob; 6.40, 7.50 (ob nedeljah), 9.30, 11.50, 13.50, 16.30, 18.30.
Beljak—Podrožčica
Odhod iz Beljaka ob: 8.00, 10.15, 12.43 (pred nedeljami in ob nedeljah), 13.43, 17.14 (brzi)> 18.12. Odhod iz Podrožčice ob: 6.25	11.43,
12.37 (brzi), 14.06 (pred nedeljami in ob nedeljah), 17.20, 19.27.
Beljak—Podklošter
Odhod iz Beljaka ob: 4.35 (brzi), 5.55, 9.03,
13.36.	14.15 (brzi), 16.30 (brzi), 17.28, (od ponedeljka do petka), 18.31, 21.09 Odhod iz Pod-kloštra ob: 0.14 (brzi), 6.51, 9.10, 11.40 (brzi), 11.58, 12.34 (brzi), 6.27, 18.18 (brzi) — od 23. Vido 16. IX. dnevno, ostali čas samo od ponedeljka do petka), 19.30 (od 23. VI. do 16. IX. in le od ponedeljka do petka) 20.30, 23.03.
Celovec—Beljak
Odhod iz Celovca ob: 3.32 (brzi), 4.36 (brzi) — (od 29. VI. do 3. IX), 6.10, 7.30, 9.24 (brzi), 9.47	(brzi),	11.28,	12.00	(brzi),	12.40	(brzi),
13,20	(brzi),	13.30,	14.20,	15.10	(brzi),	16.00,
17.13 (brzi), 17.24, 18.35, 19.29, 20.38, 21.43, 23.49. Iz Vrbe do Beljaka ob 6.18. Odhod Beljajka ob: 0.50 (brzi), 5.37 (samo ob delavnikih), 6.20, 7.50 (brzi), 8.05, 9.02, 10.10 (brzi). 11.42,	12.14	(brzi),	13.04,	13.32	(brzi),	14.10.
15.35	(brzi),	16.23,	17.25	(brzi),	17.34	18.28,
19.15	(brzi), 20.19 (brzi), 22.30, 23.45.