Svoje pravice bodo uveljavili železničarji te z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ
Potom boja do zmage.
Kaj imamo mi organizirani povedati neorganiziranim.
Neoporeeeno dejstvo je, da je še veliko število železničarjev danes neorganiziranih in ravnodušno pušča, da se mu jemljejo pravice, nekoč od organizacije in organiziranih železničarjev izvojevane, ali pa se organizira pri nedelavskih organizacijah, ki mu trobijo o stanovstvu, svojo meščansko strankarsko pripadnost pa zakrivajo z glasno irazo »samo strogo strokovna, nepolitična organizacija« itd. S tem take železničarje zazibljejo v spanje, podobno spanju kadilcev opija, ki mu čara lepe slika in nade ter mirno živi v teh nadah, čakajoč potrpežljivo, še bolj potrpežljivo, kot nekbč tlačanski kmetje in sužnji, da bo' nekdo za nje nekaj naredil. Ta nekdo je po njih mnenju organizacija, ki je »stanovska« in »nepolitična, strogo strokovna itd.«, in s tem prijateljica kapitalizma, za kar mu bo kapitalizem in stan dal lepše življenje. Zato pa se ne briga, da bi sam s svojo organizirano močjo kaj zahteval in se brigal za socijalno-politične pravice.
Po mnenju, ali bolje po volji žoltih organizacij, je zahtevanje socijaino-politične pravice že politika in to organizacija ne sme, ker ima ona člane samo za to, da se za te pravice ne brigajo, nego da lepo poslušajo, a ko pridejo volitve, politično-strankarske volitve, tedaj pa naj lepo volijo kandidate tiste stranke, h kateri spada ta »stanovska« organizacija po svojih voditeljih. In ti »člani« takih »delavskih, stanovskih, strokovnih organizacij to store in delajo — ter tako podpirajo koristi drugih, sebi in svojemu stanu v resnici nasprotnih elementov, ker je nemogoč sporazum med Delom in Kapitalom.
Zato si mora vsak razredno-zavedni, svojega položaja se zavedajoči železničar, vedno in vedno staviti vprašanje: Kako se naj ta škodljiva in nevarna nezavednost,
kaf^ rm^orPitdPpoš aŽmezmiF^nar eS T^n^oci-na t0 vprašanje moramo stati na stališču, da vsak posamezni železničar v današnjem produkcij skemi procesu kot posameznik ne pomeni nič in nima kot tak prav nobenega, niti najmanjšega vpliva na spremembo ali zboljšanje svojega položaja. Kapitalistični produkcijski sistem — in sem Prav gotovo spada tudi promet — zaposluje železničarja samo zato, ker potom njegovega dela in izvrševanja prometa hoče imeti dobiček in ga tudi ima. Življenske potrebei železničarjev so podjetniku popolnoma neza-nimiya zadeva in mu ne delajo nobenih SKrüi Za stanovanje, obleko, živila, kulturo m izobrazbo železničarja niti ne misli, kaj sele, da Ij-i mu to napravljalo kakšne težnje Deiavec-zelezničar pač za kapitalista in kapitalistično podjetje — sem spada gotovo tudi promet — ni nič drugega nego objekt, nekaka vrednost in profit ustvarjajoči faktor, ki se ga ravnotako, kakor stroje, orodje in materijal mora postaviti v proračun in po obrabi vreči brezobzirno med staro že-lezje.
Kot posamezen človek je delavec, ka-
t.?drinnaHC-l!?tnem- ^ospociarskem	tako
tudi pri železnici izročen podjetniku in od
§ !n njegovega razreda odvisen ne
o di vnH-SPad^k-stanu’ h kateremu spada
J°dla Pometla in njegovi pomočniki. Kar se posebno jasno vidi pri železnici. Iz odvisnosti se pa ne da zbežati, in to je usoda celega delavskega razreda, in to tako
dokIe.r bo obstojal kapitalistični dru-
delati mfi n1“ spoKfnanie Pa nas ne sme
‘ ma,°dusne Naj bo odvisnost delav-ik/V^6^0(? kapitalistov še tako ve-kapitalki',v.endarIe zopet Pribito, da se ima
btf e iS uaZred Za svoi obstoi zahvaliti le delavskemu razredu in če mu ti
odreče dobičkanosno delo. se zruši. Torel red >aPHahSt ln,nje£°v kapitalistični razi m.di’+aP-i^156'1.’ dasi ravno ta odvisnost ne
Sredf““' Jih ^1"-
cvnim tega sledi, da ima tudi delavec v celo m n,kal- 0r0Žie Pr°ti kapitalistu, da, voimv fr-56 orozte> ker lahko z njim iz-
kapUalk" °)0t 0SV°b0ditev in s tem mhč zf a™: Ta mogočnost sicer ne obstoja
Skupino i? Sa delavca ali posamezne
kot razred v ^ c,e,okuPno delavstvo Kot razred. Vsi uspehi, katere izvojuie de-
Sevnkan'frnih- Ribanjih in stavkah, so
lavs va kot 3 '8*1“6 moci in ojačanje de-lavstva kot celote in moč strokovne orga-
nizacije delavcev. Akoravno je res, da ka-Ptahzem sam sebi koplje grob in svoj po-
kf Si,i Vedno bolt' s spojim v pror 1 • s’stemom z vsemi človeštvom mota	Je,ndar bi hü« nsodepolna po
talizem ° bl-,du^stvo mislil0- da bo kapi-mizem lzg m kolikor toliko avtomatično in
ua se Do- delavstvo istotako nekako avto-
^vohnd'tSVobodila Delavstvo ne sme svoje osvoboditve čakati križem rok, nego. jo mo-
vsev^u PPsPoševati s tem, da se loteva Vseg^’ kar v°di k temu cilju.
Važen faktor v osvobodilni vojni delavstva so strokovne organizacije. To zna kapitalizem prav dobro, zato snuje »tudi« de-
lavske strokovne organizacije.'ki jih vodijo hlapci kapitalizma, ki na široko kričijo nezavednemu delavstvu, da so te njihove organizacije »stanovske, strogo strokovne, nepolitično pobarvane itd.«. Gorje delavstvu, ako bi jim verjelo in nasedalo. Tako pa delavstvo celo podzavestno čuti, da ni tako in da je tu boj, ki se bije neprestano, boj lačnih s sitimi. Močna strokovna organizacija, razredno-zavedna (taka je, ako ima večino organiziranih, ako razpolaga z bogatimi denarnimi sredstvi, in ima dobro disciplinirano in razredno-zavedno članstvo), je sposobna boriti se uspešno proti izkoriščanju in izvojevati za delavstvo boljše življenske pogoje. Da je to res, železničarji lahko pokažemo, kako je bilo pred vojno in kako jei v nekaterih sosednih državah, ko je bilo po večini železničarstvo organizirano, in kako je danes, ko mnogo železničarjev gleda stran 'in nima zavesti, kaj treba storiti. Tu se vidi, kaj premore močna organizacija in kaj slaba in če so še v tei trenja za oslovsko senco in če se: v nji lotevajo gotovi člani bombastičnih idej, ko pa treba pokazati in javno nastopati, pa jih ni. To je sicer povojna bolezen pretresenih možganov, ki pa je vedno škodila moči organizacije in mnoge železničarje naredila malodušne, ali jih pa potisnila v malomeščanske vrste in v kapitalistično-delavske strokovne organizacije, ki jim pravimo tudi »žolte«.
Neorganiziranost mnogih železničarjev in njih malodušnost ter nekaka brezbrižnost povzroča, da je borba organiziranih železničarjev zelo težka in počasna ter so uspehi malenkostni. Je. kakor da bi skozi Karavanke delalo tunel ie par delavcev, tisoči bi pa gledali in čakali, ali bo že kmalu prevrtan ali sploh kedaj in kakšen, bo, ako bo kedaj. Število resnično razredno-zavednih, na boj pripravljenih in energičnih žeiezni-"ČU i j e V Jl!' O täTC'R ' JflT 'JT relikt I n, da bi se'zahteve izvojevale kar tako. Zadnje volitve v bolniško blagajno so to pokazale in celo tisti, ki se trkajo na prsa kot edino raz-redno-bojevni, revolucijonarni borci, niso storili svoje dolžnosti in njih firma (naj' mi oproste ta naslov, nerad zapišem, ali moram povedati resnico), ki ji je ime »nezavisna organizacija«, mesto da bi pognala na volišče vse svoje, pristaše in simpatizerje tega ni storila: in tako je ta inštitucija ostala še naprej v rokah kapitalistov. Pozneje so se skesali, a ta svoj kes so zapisali v naravnost balkansko-uličnih psovkah na Savez, kot edino pravo razredno-bojevno organizacijo, ki hoče že danes doseči in izvojevati nekaj, četudi malenkost za železničarje. Dokaz pravilnosti te taktike, ki jo ima Savez, je viden vsak dan pri ljubljanski oblastni upravi humanitarnih fondov, kjer ima Savez večino.
To omenjamo tako mimogrede, da čitatelji primerjajo resničnost gornje trditve, da borbenost ni v revolucijonarnih gestah, nego v revolucijonarnih dejanjih, pa četudi se ta od gest zelo razlikujejo.
To treba vedeti in se po tem ravnati. Od podjetnika — pa torej tudi od uprave prometa — ni brez boja ničesar dobiti. In če se ne da1 »odščipniti« velik kos naenkrat, treba »odščipniti« manjšega, samo da se »odščipne« in da se s tem nadaljuje taktično, resno in vztrajno.
Zato je prva in največja dolžnost železničarja, da stoji v bojnih vrstah, in da je organiziran pri »Savezu« kot edini razredno-zavedni strokovni organizaciji. Ker le ta organizacija nudi tudi za nevarnost uspehe.
Ni pa samo in prva dolžnost razredno-zavedne strokovne organizacije boj za. osvoboditev proletarijata, za boljši, socijalistični družabni red, nego, kakor smo že v predzadnji številki v uvodniku povedali, da se bori v prvi vrsti za vsakdanje koristi železničarjev. Tu so razni pravilniki, predvsem delavski pravilnik, odloki, uredbe in kakor se že vse te razne odločbe, ki več ali manj železničarskega delavca bičajo ali mu ne nudijo zaščite. Te lahko izboljša in uzakoni volja močne strok, organizacije. Železničarsko delavstvo ima v svojih rokah moč, da si lahko ustvari že danes boljši življen-ski položaj, ako samo zahoče. In to. le, če ie organizirano v razredno-bojevni strokovni organizaciji. Neorganizirano je pa prepuščeno strašnemu izkoriščanju. Podjetniki — in prometna uprava je tudi podjetnik — nastopajo, ako gre proti delavstvu, vedno združeni, organizirano, pa bodisi, da je še toliko nesoglasja med njimi. Življenski interesi podjetnikov — čim večji profiti — so vedno večji kot medsebojne diference, zato proti razredu, ki jim je nevaren, to je, delavski razred, nastopajo združeno, soglasno in energično.
To treba vedeti vsakemu delavcu in vsakemu železničarju. Zato treba vse te strokovne organizacije raznih barv in brez-barv, ki jih železničarji imamo, združiti v eno enoto, v Savez, in naš položaj bo zboljšan.
Zato mora biti naloga vsakega posameznega, da neprestano in povsod dela, da se
neorganizirani organizirajo v Savezu. Da se oni v meščanskih organizacijah preorgani-zirajo v Savez. Da vsak seb.e šteje v energičnega borca in da vsak, ki nastopa tako, da to kapitalist čuti in ne tako, da čuti samo sodrug in pa štiri stene.
Tako delajmo. In verige bomo zlomili. ! Nov položaj bomo ustvarili. Nov družabni I red bomo priklicali.
Zato vsi v »Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije!«
Zato vsi na delo!
Položaj na
(Govor sodr. Josip Petejana i
(Ko
Posebne vrste slučaj imamo n. pr. v Mariboru, kjer so delavci v kurilnici zahtevali, da se jim ne znižajo provizije in da se jim izplača denar, ki jim je bil ukraden, in ki ga jim po izreku sodišča železniška uprava more povrniti. Ko so pa hoteli, to svojo pravico uveljaviti in se v to svrho podali k svojemu šefu, da mu predložijo svoje zahte-se, so bili dotični zaupniki, namesto, da bi bili dosegli to, kar jim je bilo odvzeto, povrne, za kazen odpuščeni iz službe. Gospodje, torej 11 delavskih zaupnikov je železniška uprava eksemplarično kaznovala samo zato, da si ne bi delavci upali še 'kedaj ponoviti svoje upravičene in od sodnije potrjene tirjatve in še so te žrtve malomarnosti železniške uprave, ki se ni pravočasno pobrigala za to, da bi delavci dobili, kar jim gre, brez službe in trpijo krivico in vsa prizadevanja dotičnikov, da se odpust prekliče, niso nič pomagala, čeravno se je bila pri sodniji izkazala njihova popolna nedolžnost, in ni bilo torej nobenega povoda ali razloga, da se jih vrže na cesto. Tako postopanje pač ni na mestu in ni najmanj v stanu u-stvariti razpoloženje, ki je potrebno pri prometu, kakršen bi moral biti v urejeni državi in kakršen je v drugih državah, ki imajo več posla nego ga imamo pri nas.
Ko smo dobili novi prometni pravalnik, po katerem se je osobje prevelo od starega na novi zakon, so
ostale neizplačane razlike v plači onih u-šlužbencev, ki bi }e Imeti dobiti
za nekaj let in še danes ni bilo mogočnosti, da bi dobili to, kar jim gre po zakonu. Ta krivica je naravnost vnebovpijoča, če se pomisli, da bi pri vsakem privatnem kapitalističnem podjetju uživali uslužbenci in nameščenci vsaj to prednost, da so prvi na vrsti tedaj, kadar gre za izplačilo njihovih zakonitih dohodkov. Kako pa postopa država kot delodajalec s svojimi železniškimi uslužbenci? Ona, ki bi morala dajati dober vzgled,
zahteva samo dolžnosti, pravice si pa pridržuje,
S takim postopanjem se pač ne more u-stvarjati pri osobju onega razpoloženja, ki bi bilo nujno potrebno.
Da se dotaknem še tretjega slučaja, ki tudi moralno vpliva v javnosti in na sam personal,
naj omenim vprašanje tistih nesrečnih starih južno-železniških upokojencev.
Glede teh starovpokojencev imamo takozvani rimski pakt med južno železnico in nasledstvenimi državami. Po tej pogodbi so jasno določene in očrtane pravice in dolžnosti, ki jih prevzemajo države naslednice napram prevzetemu železniškemu osobju samemu. Med drugim imamo tudi to jasno določbo, da morajo vsi prejšnji vpokojenci dobiti svoje prejemke na podlagi kurzne vrednosti fanc. franka onega dne, ko se je pogodba sklenila, oziramo stopila v veljavo. Od tistega časa je minilo že nekoliko let, toda ti siromaki,
ti staro-vpokojenci se nahajajo danes v naj-bednejšem stanju, k isi ga sploh človek more zamisliti.
Recimo, da je tak vpokojenec bil svoje dni strojevodja, sprevodnik, ali kaj drugega. Po pravilih junžo-železniške uprave je živel življenje, dostojno človeka; danes pa je primoran živeti ob penziji, ki znaša jedva par sto dinarjev mesečno in naravnost strada, dasi je zvesto opravljal svojo službo skozi 35 do 40 let, in jie v zlati valuti plačeval svoje prispevke, da bi proti koncu svojega življenja dobil primerno penzijo. V svoji neskočni, nepopisni bedi so ti reveži romali od ministra do ministra, od stranke do stranke, da bi zboljšali svoje stanje, m pri vseh volitvah se jim je zagotovaljalo, da se bo njihovo pereče vprašanje v najkrajšem času ugodno rešilo. Toda, do danes se njihovi zahtevi ni ugodilo in kdo ve, kako dolgo jim bo še usojeno čakati, da se jih država končno vendar usmili in jim da, kar je njihovo. Radi nujnosti te zadeve sem bil sam pred kakimi šestimi dnevi pri gospodih ministrih saobraćaja in financ, da urgiram rešitev tega vprašanja,- toda gospodje refe-fenti so mi rekli, da tega vprašanja ni mogoče rešiti,
»jer nema zakonskog osnova za to«. Najprej se mora gospodina ministra pokrenuti, da podnese Narodnoj Skupštini zakonski osnov, po kojem se ti penzijoneri prevode na novi zakon. Danas ih još nije moguće prevesti.«
železnicah.
a 95. seji Narodne skupščine.) lec.)
In zato je bilo treba šest let čakati, da se jim da sedaj odgovor, češ, da sploh ni zakonske možnosti, da bi se jih prevedlo na ono stanje, do katerega imajo že davno pr\ xr.
Istotako, gospodje, bi si dovolil podčrtati, da je
vse graje vreden način, ki se hoče pri nas napram železniškim uslužbencem uvesti.
Namesto da se personalu gre v vsakem oziru na roko da se mu nudi vse, kar mu je potrebno, oziroma da mu se da vsaj ono, do česar ima pozitivno pravico, se mu hoče nadomestiti to z disciplinarnimi kaznimi, s terorjem, s preganjanji itd.
Namesto kruha se ga daje v disciplinarne preiskave, namesto da dobi obleko, se ga premesti, namesto, da dobi kaj drugega, se ga preganja.
Ta način občevanja s personalom ne bo u-stvaril razpoloženja, ki je potrebno med železniškem osobjem in s takim postopanjem si uprava ne bo pridobila tako zelo potrebne popularnosti in ugleda pri svojih nameščencih.
V tem oziru bo treba temeljitih in dalekosežnih sprememb. Zato bi apeliral na to,
da se od uslužbencev sme tirjati točno vršenje službenih dolžnosti samo tedaj, ako se jim dajo tudi njihove pravice.
Nihče vendar na bo tirjal od gladnega, raztrganega in nagega železničarja, da naj vrši svojo službo po predpisih, če nima niti hrane, niti sredstev za svoje preživljanje in vzdrževanje. Zato bi se morali postaviti na stališče, ki ga zastopajo vse moderne države, da je najprej treba dati pravice, potem šele zahtevati vršenje dolžnosti. Samo na tej podlagi bomo zamogli ustvariti pri našem železniškem osobju razpoloženje, ki ga zahteva pravilni razvoj našega saobraćaja, in napraviti razmere, ki bodo ugodno vplivale na našo javnost ter vzbujale zadovoljstvo v vseh krogih železniškega usluž-benstva. Le na ta način bodo vsi državljani imeli od tega svoj dobiček in delež na napredku, in uverjem sem, da si niti en pripadnik naše države ne bo upal zahtevati, da bi 30.000 do 40.000 železniških uslužbencev moralo stradati na korist 12 milijonov državljanov, to že iz tega razloga ne,
ker imajo v rokah usodo teh 12 milijonov ljudi, za katerih življenje so odgovorni.
Takšen personal se ne sme pustiti stradati, temveč nasprotno, gledati je treba, da se temu personalu da to, do česar ima pravico, da se mu omogoči ono zadavoljstvo življenja, ki mu je petrebno za izpolnjevanje naporne in odgovorne službe. Žal, gremo pri nas naravnost obratno, rakovo pot; pri nas se hoče s šikanami in disciplinarnimi preiskavami nadomestiti pomanjkanje kruha in svobode. V zadnjem času smo imeli priliko opazovati, kako se je iskalo in preganjalo komunizem tam, kjer se ga ne bi smelo in moglo iskati, to je pri železničarjih. Uprizarjale so se preiskave pod pretvezo, da imajo izvestne osebe tajne odnose s komunističnimi elementi in da obstoji vsled tega v gotovi meri nevarnost komunizma in da so preiskave v tem pravcu ne samo na mestu, ampak tudi potrebne. Gospodje! Kolikor so meni razmere znane, je bil ta strah neopravičen, neopravičen vsaj gelede nevarnosti od onega komunizma, ki je doma v Rusiji, dočim sem mnenja,
da ravno narobe preti nevarnost od tistega komunizma, ki ga vi tu ustvarjate, in ta boljševizem je veliko bolj nevaren za promet, za red in mir v državi,
nego oni boljševizem, ki nam preti od zunaj, ki se vendar ne more preko noči prenesti k nam in nima življenskih pogojev, da bi se mogel pri nas tako brzo razviti. Ako hočete torej odpraviti to nevarnost, potem začnite od zgoraj ustvarjati razpoloženje, tako razpoloženje, da bodo vsi državljani imeli občutek, da se nekdo briga zanje, da so vsi državljani enakopravni, ne pa da imamo državljane raznih razredov
in da so uslužbenci ne samo za to tu, da bi trpeli komanjkanje in delali, temveč da lahko tudi kaj zahtevajo.
Dobro mi je znano, da marsikaki krivici ni kriv samo generalni direktor, niti sam minister saobraćaja. Prepričan sem celo, da v 99 odstotkih slučajev nesreč, ki se dogajajo na železnicah, gospod minister nima niti pojma o stvarni krivdi, temveč, da
so v veliki meri sokrivi lokalni faktorji, oziroma viši iuakcijonarji, ki na lastno pest postopajo krivično in protizakonito napram podrejenemu oSobju.
Gospodje, tudi to je treba primemo kritizirati, ker stojim na stališču, da mora pri nas zavladati absolutna enakopravnost, da se mora pri nas traktirati železniške uslužbence
ne po načelu partijske pripadnosti, temveč samo po sposobnosti.
Omeniti moram na tem mestu slučaj, ki je zašel celo v časopisje in vzbuja do jem, da se pri nas godijo stvari, ki so v sramoto naše uprave. Neki železničar iz Like piše:
»Bil sem premeščen, ker moja hčerka ni hotela imeti ljubavno razmereje s šefom stanice in ker je nisem hotel in möge na to pripraviti.«
Zato, ker oče ni hotel prisiliti svoje hčerke, da bi imela ljubavno razmereje s postajena-čelnikom, je moral trpeti pomanjkanje in preganjanje.
Taki in slični majhni slučaji se dogajajo v provinci dnevno, kar jasno dokumentira < nezdrave razmere in neznosno stanje, v katerem se nahajajo v posameznih uradih u-službenci z ozirom na njihovo odvisnost od šefa.
Hotel sem navesti teh p ir slučaj-.v, du povem svoje mnenje ob priliki razmotrivanja vzrokov številnih železniških nesreč in na kak način bi se dale te nesreče preprečiti v interesu nas vseh, zlasti tudi v interesu našega ugleda v inozemstvu, ker država, ki nima urejenih prometnih razmer, si ne more pridobiti spoštovanja v zunanjem svetu. Kajti prometne razmere so zrcalo zdravja države, so merilo sposobnosti vsega, kar država zmore in če država ne ume napraviti reda v prometu in ga vzdrževati na višku, se ne more iponašati pred svetom.
In ravno tu je iskati vzrok našega slabega ugleda pred inozemstvom v zadnjem času, radi katerega se je vladna večina zamanj trudila, da dobi posojilo pri kaki sosedni državi.
Radi tega bi na koncu svojega govora pc,-vdaril to-le: Politika saobračajnega ministra mora v bodoče iti drugim potem, nego je šla do sedaj. Varčevanje z državnim budžetom bi se ne smelo vršiti na račun produktivnih in prometnih sredstev.
Varčevanje se ne sme vršiti na ta način, da se pusti nepopravljenih na tisoče vagonov in na stotine lokomotiv, ki stoje na raznih progah in se ne dajo uporabiti.,
ker nismo imeli dovolj volje in moči, da bi zaposlili naše delavce in izkoristili njihovo delavno silo za popravo našega vozovnega parka, Rajše ste tisoče in tisoče teh delavcev odpustili, rajši ste puščali, da je razpadal materijal in proge s tem, da ste personal reducirali.
Ako boste, gospodje iz vladne večine, nadaljevali v tej smeri, potem ne bodo železniške nesreče nič manj številne kot so danes,
in potem bo pač težko za one, ki so prisiljeni voziti se po'naših železnicah.
Na drugi strani bi se morala voditi taka politika, da bo personal ž njo zadovoljen, da bo imel občutek, da ima tudi pravice, ne pa samo dolžnosti.
Zato imamo moralno obvezo, da izvršimo najprej mi svojo dolžnost s tem, da damo železniškim uslužbencem to, kar jim po zakonu pritiče.
Dokler tega ne storimo, ne moremo od u-službenstva zahtevati, da izpolnjuje svoje dolžnosti. Torej še enkrat: Izpolnimo najprej mi svoje dolžnosti, potem šele zahtevajmo od personala, da vrši svoje dolžnosti, kakor mu veleva zakon.
Naši sodrugi so položili mandate v bolniški blagajni zagrebške direkcije.
Kakor je vsem znano, so se izvršile dne 10. IX. 1928 tudi na območju zagrebške direkcije volitve v bolniško blagajno, pri katerih je poleg zvezarjev in Radičevcev tudi naš savez postavil svojo listo.
Nezavisni se teh volitev niso udeležili, ampak so pozvali železničarje, da naj se volitev ne udeleže ter so tako podprli zvezarsko listo. Povodom volitev se je izvršilo nešteto goljufi) in prevar ter je ves službeni aparat deloval za zvezarsko listo, ki je na ta način dobila večino. Proti tem volitvam smo takoj vložili utemeljen protest z zahtevo, da se razpišejo ponovne svobodne volitve. Med tem pa je direkcija izvršila imenovanje imenovanih skupščinarjev, ker poleg izvoljenih skupščinarjev imenuje direkcija enako število železničarjev v skupščino bolniške blagajne. Med temi je direkcija imenovala tudi 6 naših sodrugov.
Naši sodrugi so takoj odklonili to imenovanje s sledečo motivacijo:
Prvoj redovnoj skupštini bolesničkog fonda saobraćajnog osoblja Direkcije drž. željez. kraljevine SHS
Zagreb.
Iz akta Direkcije drž, želj. kr. SHS u Zagrebu od 26. aug. o. g. br. 45803-A-28. saznao sam, da sam imenovan kao član skupštinar ovoga fonda na listi iste Direkcije.
Potpisani slobodan sam naslovu saopćiti, da toga mandata, za koji nisam nikad privolu dao niti za istu bio pitan, ne mogu primiti. Razlozi tome su slijedeći: iz stručne željezničarske a i dstale dnevne štampe izvješten sam, da je velika večina željezničara sa dne 10, sept, o. g. provedenim izborima skupštinara u taj bolesnički fond nezadovoljna i podnjela protiv istih protest: što izbori nisu izvršeni po pravilu, kojim bi bio zagarantovan objektivan ishod, te jer su se dešavale činjenice, kojima se uplivi-salo na iskrivljenje izbornog rezult ta, te konačno, jer je sistemom izbora večina željezničara ostala bez ikakvog zastupstva u bolesničkome fondu. Osim toga, izvješten sam, da je protiv takovog načina i ishoda izbora podnio dokumentovanu žalbu Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije izravno na Ministra Saobraćaja, sa zahtjevom, da se spomenuti izbori ponište i raspišu novi.
Dok protiv ove skupštine postoje ovakvi prigovori i dok se opravdanoj žalbi Ujedinjenog >Saveza Željezničara Jugoslavije ne udovolji, potpisani smatram, da moja sa-radnja u forumima, protiv kojih postoje do-kumentovani prigovori, ne može biti ni plodna ni korisna, to sam se riješio, da moj skupštmarski mandat, bilo kao redovni ili zamjenični član, u potpunosti otklonim.
Nezavisni pa so kljub temu tudi to priliko porabili, da so zlili v posebnem letaku golido napadov in blatenja na nas — kakor je njih navada.
Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo Žiko brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »Žika«, ki je zakonito zavarovano.
Kal moramo železničarji ukreniti, da nam
bo boljše?
(Konec.)
Nočem ravno naravnost trditi, da bi bila vzgoja nepravilna. Ali med naše članstvo se je zaneslo, in to namenoma od naših nasprotnikov, mržnjo proti politiki. Ta trik je imel nepričakovan uspeh. Naše stalno članstvo je vedno in povsod mrzilo vsako politično razmotrivanje, kaj šele udejstvovanje v političnem pokretu.
Temu pojavu pravimo politična nezrelost. Delavstvo in nameščenci vseh strok in naravno tudi železničarji, moramo brezpogojno vedeti že enkrat to, da je edino mogočna del. razredna stranka edina izvršite-Ijica naših strokovnopolitičnih, gospodarskih, socijalnih in kulturnih zahtev, za katere se mi združujemo in potem združeni borimo. Če pa mi tej politični stranki, od katere pričakujemo, da nam bo na merodajnih mestih zastavila svoj vpliv in moč, tega vpliva in moči ne damo, kako moremo potem pričakovati uspehov in napredka? Kako moremo pričakovati, da bo nekdo za nas nekaj naredil in izvojeval, če mi tega foruma, te stranke niti ne poznamo ali celo ne maramo? Mi smo še celo tako nevedni in politično nezreli, da mislimo, da bodo gospodje, ki imajo vso moč in oblast v rokah, pač sami izprevideli, da nam skrajno slabo gre, tu nam bodo že sem in tje našim zahtevam ugodili. To je usodna zmota. To je tako težka zmota, da je že skrajni čas, da se tega enkrat za vselej otresemo. Otresti se moremo enkrat za vselej tudi te napake, da vedno škilimo za onimi meščanskimi strankami, ki so slučajno na vladi. Velik del železničarjev misli, da se da kaj doseči, če se nekoliko priliznemo tem strankam, ki znajo tako krasno delovno ljudstvo za nos vleči, ko rabijo njih glasove, da si utrdijo zopet politično moč, s katero izvajajo svoj meščanskopolitični program, kateri za delovno ljudstvo ni bil nikoli, odkar svet obstoja koristen in sprejemljiv. In delovno ljudstvo in železničarji pomagajo vsled svoje politične rezrelosti vedno tem strankam do moči. To se pravi, da si sami navezujejo vrv okoli vratu, ki jo mogotci po potrebi, enkrat manj drugič zopet bolj zadrgnejo. To je posledica našega brezbrižfa za politiko. Kajti, kadar se bomo zanimali tudi za politiko, bomo spoznali njen pomen. Spoznali bomo škodljivo delo meščanskih .strank ter tudi spoznali, kje je edini izhod iz tega zla,
v katerega smo oklenjeni. In ko smo enkrat to spoznali, ne bo več mogoče, da bi strokovno organiziran član razredne organizacije ob volitvah glasoval za meščansko stranko, to je ravno proti samemu sebi. Proti vsemu temu, za kar se on v svoji razredni strokovni organizaciji leta in leta bori.
Do sedaj smo železničarji v velikem številu tako postopali. Ni torej čudno, da se nam tako sijajno godi. Tako in še slabše, se nam bo godilo tako dolgo, dokler bomo tako brezbrižno životarili in samo pričakovali, da nam bo nekdo iz usmiljenja, ker smo reveži, nekaj dal. Izkoriščani bomo vse dotlej, dokler bomo vsled nevednosti in brezbrižja pomagali do politične moči onim, katerih življenski interes obstoja edino v tem, da se na račun naše bede in na račun naše nevednosti redijo. Naš življenski interes je ta, da si potom organizacije ustvarimo mogočen razredni politični pokret po vzgledu drugih držav, katere za njih uspehe po pravici lahko zavidamo. Boljše pa je, če jih posnemamo.
■ Delavstvo celega sveta, med te spadamo tudi železničarji, se bo otreslo neznosnega izkoriščanja in zapostavljanja, ter bo doseglo človeka vredno življenje edino le tedaj, ko bo v stanu prevzeti politično oblast v svoje roke, To si pri nas predstavljajo še za utopijo. Po drugih državah, kjer delavstvo politike ne mrzi, kot pri nas, pa to ni več utopija, ampak se bliža uresničenju. Dolžnost nas vseh je, da pri tem uresničenju sodelujemo ter si tudi pri nas ustvarimo mogočen delavski političen pokret. Le tak pokret bo lahko z uspehom ščitil naše interese, nam izvojeval boljše življenske pogoje, na katerih bomo nadalje gradili na preosnovi človeške družbe, kjer ne sme biti več izkoriščanja človeka po človeku.
To je cilj in program delavskega razrednega pokreta. Naša najsvetejša življen-ska dolžnost pa je, da za ta cilj delujemo, da po svojih močeh prispevamo k čimprejšnjemu uresničenju tega ideala. Pri tej borbi naj nam bo v spodbudo to, da delavstvo v v svojem boju za osvobojenje nima ničesar za izgubiti, pridobi si pa lahko celi svet.
Zatorej: Vstanite sužnji iz prokletstva!
Sprevodnik Janez.
Zopet žrtev brezmejnega izkoriščanja železničarjev.
Kljub vednim opominom in neštetim protestom proti čezurnemu zaposlenju pro-metneg'a osobja se merodajni laktorji še do danes niso odločili izvesti osemurni delavnik, kar je za posledico žrtev za žrtvijo železničarskega osobja. V pondeljek se je na postaji v Novem mestu, ker je Savez še-le pred kratkim interveniral in zahteval uvedbo osemurnega delavnika, kar pa je uprava odklonila) ponesrečil naš sodrug premikač Filip Šemerl. Po prenapornem 17-urnem
službovanju je prišel pod vlak, kateri mu je odrezal obe nogi,
Ta ponovni slučaj zopet kaže na nevzdržno razmerje, ki vlada po naših progah, kaže pa tudi vso brezmejno izkoriščanje ter nesposobnost odločujočih faktorjev. Za gornji slučaj zahtevamo, da državno pravdni-štvo nemudoma uvede preiskavo ter krivce postavi pred sodišče.
Naš Savez se bo s to stvarjo podrobno pečal ter obširneje prihodnjič poročal.
Dopisi.
Stična, in prišli so trije kralji tudi k nam v Stično, pridigovat nam pravo vero in izpreobračat nas iz poganstva. — V so-I boto so sam g. progovni mojster v Stični napisali neke odloke, da naj se vsi progovni delavci v nedeljo zberemo v Stični, kamor bo prišel nek gospod iz direkcije, da nas bo o vsem pravem poučil. In šli smo trumoma iz vseh krajev od Grosuplja do Trebnjega v Stično ter se nas je zbralo 17 ljudi, vštevši one tri gospode, ki SO' nas prišli razsvetlit. Poslušali smo govorance, ki^ so se končavale s prošnjami, da naj se vpišemo k »Zvezi«. — Vendar pokazali nam niso nove boljše poti in vsled tega ostanemo vsi trdno
v našem »Ujedinjenem savezu železničarjev Jugoslavije«, zavedajoč se, da si bomo naše pravice morali priboriti, da pa si jih nikdar ne bomo izprosili.
Dravograd. V nedeljo dne 18. novembra 1928 se vrši pri naši podružnici izredni občni zbor radi prilagoditve naših pravil »Ujedinjenemu savezu«. Ob tej priliki bo poročal delegat centrale o delu v bolniški blagajni, predlogih za finančni zakon in delavski pokojninski zavod. — Zato je dolžnost slehernega organiziranega sodruga, da se občnega zbora, ki se vrši v prostorih gostilne Hattenberger v Meži točno ob 15. uri (3. uri popoldne), sigurno udeleži. Pridejo tudi sodrugi iz Slovenj gradca ter si bomo ta dan tudi razdelili delokrog in odstopili
Beseda o knjigi Dr. T. K. Fodora: „Medicina in družba.
(Vzeto iz »Borbe«.)
Že v začetku letošnjega leta je izšla ta knjiga -dr. Fodora: »Medicina in družba«, Beograd 1928, Medicinske biblioteke »Le-kar« prva knjiga, str. 106, cena 22 Din, tiskana v latinici, torej v hrvaškem jeziku. Bila je popolnoma neopažena od meščanskega časopisa, ker je diktat pač tak, da se o tem, kar je proletarskega in kar je namenjeno delovnemu ljudstvu in zdravniškemu položaju, ne sme pisati. Kajti v tej knjigi se govori strogo znanstveno, s statističnimi tabelami, kakšni so socijalni in kulturni rezultati vladavine gospodov kapitalistov. Desetero tisočev, ki čitajo dnevno meščansko časopisje niso s tem bili opozorjeni na knjigo, v kateri se razlaga, kaj se dela z njimi.
Hočemo v »Delavcu« nekoliko sprego-■ voriti o nji, da delavstvo vidi, kakšno knjigo ima na razpolago in iz katere se lahko nauči mnogo.
V prvem poglavju »Razredno obiležje medicine« stavi pisatelj marksistično trditev, »da je medicina kot znanost refleks družabnih ekonomskih odnošajev,« Podaja kratko zgodovino in pregled razrednega pečata medicine od pamtiveka do danes. Znanost in umetnost in vsako kulturno in socijalno in ekonomsko delovanje v družbi razredov služi razredu, ki ima oblast, še le v trenutkih, ko v razredni borbi zatirani razredi postajajo močni, popuščajo oblastniki, tolažijo, verige se razbijajo. Javljajo se razna »pacifistična« društva in ustanove »dobrotnikov« itd. Tudi v medicini obstoja taka socijalna maska: to je meščanska »socijalna medicina«. Stvarno je ta »socijalna medi-
cina« z ene strani ventil kapitalističnega parnega kotla, ki preti,, da eksplodira, ventil narejen iz potrebe, a ne radi kakšnih drugih vzrokov. A z druge strani ie to nekaka popravljalnica, da bi navsezadnje vendarle ne pomrle od tuberkuloze, alkohola in lakote mase, ker kdo bi potem delal, kdo se boril za imperijaliste?!
»Nobena vojna ne dokazuje tako prepričevalno, kakor je svetovna, da so mase tiste, od katerih zavisi izhod in da samo tisti narod ima izgled za uspeh in vztrajnost, ki ogromne mase močnih ljudi lahko pošlje na bojno polje, «dokler doma preostali del prebivalstva mora še nadalje gledati, da obdrži v »redu« narodno gospodarstvo in prehrano naroda.«
Tako je pisal 1915. leta najbolj znani nemški socijalni medicinec prof. Grotjan. On je nehote priznal, da je ta »socijalna medicina navadni liferant Kanonenfutterov in da je ustvarjanje takih antituberkuloznih in antiveneričnih in raznih drugih ambulato-rijev in dispanzerjev in higijenskih domov, borba proti alkoholu, zahteva po povečanju porodov, da je vsemu temu v kapitalistični državi samo eden cilj: čimveč vojakov. In dobro pravi dr. Fodor: »Tako socijalno me-diciniranje se nam zdi, kakor da se na smrt obsojenega «zločinca zdravi od te ali one bolezni, da bi «potem čez «nekaj dni kolikor mogoče umrl zdrav na vešalih.
Vsemogoče «delajo in priporočajo »socijalni« medicinarji: te »religiozne moči«, to »bogaboječnost, ta »etični preporod«, samo enega ne vidijo: »da so gibalna moč tega zla današnji produkcijski in družabni odnošaji« (str. 19, te knjige). »Opazujoč ta posel socijalnih medicinarjev se «moramo spomniti Strindbergovega vola, ki ogledavaje zvezdnato nebo skozi «daljnogled ni mogel odkriti pravilnosti v zmešnjavah planeta.« (Str. 20.)
Drugo poglavje »Patologija sedanjosti«
govori o epohi razvoja kapitalizma, o rezultatih, ki jih je prinesel, posebno z gledišča zdravnika. O «ulogi stroja, o tem, kako se dela in koliko se dela, o mezdah, o «hrani, o gladovanju. Straihovite statistične tabele. Podatki zbrani iz domače in tuje literature po vseh socijalnih vprašanjih «so tukaj nanizani po enem sistemu. Nikdo ne more tako strahovito jasno opisati krvavi pot kapitala «kakor te številke: »V tistem razdobju, v katerem je izginilo 9 generacij angleških tkalcev so umrle «samo 3 generacije ostalega prebivalstva Angleške.« »Delovni čas je bil neomejen. Otroci, ki so «komaj shodili, so morali delati 14, 16, v nekaterih slučajih tudi 23 ur nepretrgano . , . Od 419.560 tovarniških «delavcev Anglije leta 1839 je bilo odraslih moških delavcev samo 96.589, torej skoro polovica.« (str. 28.) To je bilo na Angleškem «pred 89 letmi. Medtem v Srbiji pred vojno so delali mesarski delavci 10—-20 ur, natakarji 12—20, čevljarski delavci 10—<18 ur. (str. 31.) »Docela enaki odnošaji, kakor v Angliji leta 1828, so v kolonijah. Tako se na Kitajskem v industriji dela 12— 16 ur dnevno. Dela se brez nedeljskega počitka, brez praznikov. Otroci stari 5 in 6 let «delajo v tovarnah vžigalic (beli fosfor) in to stoječi in ponoči. V četrti inozemcev v Šangaju dela 22.800 otrok. Ali zato so dividende inozems-kih bank na zavidljivi višini. Honkong, Šangaj, Benking in K-orporešn je plačalo zadnja leta samo 80°/o «dividend!« (Str. 33.)
A pri nas? Najskromnejši proračun za vzdrževanje male družine «žene in otrok znaša, po podatkih beograjske Delavske zbornice, na leto 32.445 Din, medtem «ko cela plača našega »dobro« «plačanega kovinarja znaša vsega 16.912 Din,
Po «preiskavi dr. Bogiča so razmere pre-
hrane naroda v Jugoslaviji naravnost obupne, Ne samo da vsako leto celi kraji (Hercegovina, Dalmacija, Zagorje) gladujejo, nego tudi v ostalih «krajih te »žitorodne in bogate« države »široki sloji «naroda žive v stalni, kronični lakoti.« To pomeni: količine porabljene hrane niti iz daleka ne odgovarjajo minimumu, ki je potreben, da človek ostane zdrav.
To so, evo, samo nekatere fotografije' naše sedanjosti.
V tretjem poglavju:	»Dva razreda ali
dva plemena? slika pisatelj, «kako živi na zemlji nekoliko človeških «plemen, ali kapitalizem je danes vse te porazdelil v dve fronti: na buržuazijo in proletarce, v izkoriščevalce in v izkoriščane. Ta razdelitev je danes zapečatena še «preje, nego se človek rodi: »Oplojeno proletarsko ]ajce kaže že prve znake razrednega razvoja in prihaja oškodovano na svet: kot proletarec. Nejednaki start za dirko skozi življenje ’ začne se torej že preje nego je proletarski otročiček zagledal svet. Biti proletarec ne pomeni samo dihati proletarsko ozračje, jesti proletarsko hrano, nego tudi živeti v proletarski maternici.
Mali buržuj, «ki zagleda svet po sanatorijih ima svojo težino od 3376 gramov in mero od 51.29 centimetrov. Njegov proletarski tovariš, rojen na vulgarni kliniki, je težek samo 3216 gramov in je dolg 49.92 cm. Buržujski otročiček je torej že težji za 160 gr in 1.37 centimetrov večji. ^ (Str. 53.) In od tedaj, od rojstva, ta razredna razlika, utrjena v številkah, od znanosti, raste vedno bolj. v pogledu morbiditeta (obolevanja) in mortaliteta (smrtnosti) v pogledu odpornosti in vsakem drugem pogledu.
(Dalje prihodnjič.)
one sodruge. ki spadajo pod Slovenjgradec, tei novi podružnici. — Sodrugi na delo! V organizacijo, ako nočemo, da nam bo leto 1929 prineslo novih udarcev.
Phii. Občni zbor radi spremembe pravil se vrši v Ptuju v nedeljo dne 18. nov. 1928 ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne »Pri pošti«. — Poleg običajnega dnevnega reda je na dnevnem redu še poročilo o bolniški blagajni (poročat pride član upravnega odbora boln. fonda) ter predelava naših predlogov k. raznim pravilnikom. — Udeležba za vse organizirane sodruge obvezna!
Ljubljana gl. kol. Na naši postaji sta dve kategoriji, ki se jih smatra za manjvredne in katerim se lahko krati vse pravice. — Svetilničarji in vozopisci so ti ljudje. ki morajo delati službo v turnusu 12 ur in zlasti prvi (svetilničarji) so tako nagrajeni, da so uvrščeni v »dobro« kategorijo »služiteljev« ter vsled tega žive v izobilju. — Tajnik postaje je neomejen gospod nad njimi in gorje, ako kdo omeni, da bi rad imel prost dan. »Kaj pa mislite? Kje Vam to pripada?« in slično privre iz ust tajnika, tako da se uboga para nemo pobere, odkoder je prišla, zavedajoč se, da so ji oblastniki predpisali le delo, na jelo in pravice pa so pozabili. — Vprašamo gospoda načelnika, ali res nima to osobje nikakih pravic in bo vedno obveljala le izjava tajnika?
Maribor kor. kol. Iz naše postaje se mc ne siiši ter zgledamo kot najbolj zadovoljni ljudje. Imeli smo pri nas turnuse s prostimi diievi, sedaj pa je načelnik prišel na pametno idejo, kako ljudem vzeti še to zadnjo ugodnost. — Odredil je, da se prosti dnevi ukinejo vse dotlej, dokler ne bo osobje izrabilo rednega dopusta. In šele po dopustih bo prišel odmor. Tako bomo izgubili 12 prostih dni — pri tem pa seveda lepo molčali, da bo to ja prišlo v navado. Pri brzovozu, vratarji in svetilničarji protestiramo proti vpeljavi 24/24 urnega turnusa brez prostih dni ter zahtevamo, da tu poseže vmes direkcija — ali pa naj. ona izjavi, da prevzame vso odgovornost — ker ni ga sodišča, ki bi nas moglo za slučaj kake nezgode obsoditi, ako imamo upeljan 12 urni delavnik skozi vse dni v mesecu. — Poleg tega bi radi poznali tisto kunštno glavo, ki je sestavljala pravilnik o službeni obleki. Odločila je razne kategorije, katerim pripadajo inventarni kožuhi. Mi svetilničarji in vozopisci smo stalno zunaj na mrazu in snegu, a nam inventarni kožuhi ne pritičejo. Gotovo je gospod mislil, da svetilničar prižiga »kake lampe« po pisarnah, saj za kretnice ne ve, da jih moramo tudi mi prižigati; ali pa je mislil, da se kretnice vsak večer javijo na »raport« v svetilničariji, da se jih prižge. Ali pa je še ta možnost: Gospod je mislil, saj imajo itak z ognjem opraviti, torej se lahko segrejejo. — Pa šalo na stran. Vsak pameten človek bo uvidel, da pri nas nimamo, po-kritih	Kjor oi oni vsaj nekoliki) zava-
rovani proti mrazu in bi vozopisec lani po-pisaval vozove. Naj bo dež. sneg in. najhujši mraz, on mora skakati okoli in pisati številke ves premražen. Pričakujemo, da bo uprava, sedaj ko nastopa zima, uvidela, da brez kožuhov ne moremo vršiti službe ter im odredila, da se postajam tudi za svetilničarje in vozopisce podele kožuhi.
Ormož. Vsemu članstvu USŽJ javljamo, da nas je za vedno zapustil naš dobri sodnic in trpin Fr. Balažič, progovni delavec na progi Ormož—Ljutomer. Smrt ga je nenadoma iztrgala iz naših vrst ter se je vršil pogreb dne 6. nov. 1928. Ohranimo mu blag spomin!
Grobelno. Izredni občni zbor radi spremembe pravil se bo vršil v naši podružnici v nedeljo dne 2. dec. 1928. Kraj in uro objavimo z letaki. — Vse člane, tudi iz Ponikve in sodruge iz Poljčan, vabimo, da se v čim večjem številu odzovejo.
Iz intervencij.
Intervencija za zavirače in utice.
Na našo intervencijo je saobraćajno odelenje dalo sledeči odgovor:
Štev. 11.010/11—28. 30. oktobra 1928 v Ljubljani.
Ujedinjenemu Savezu Železničarjev Jugoslavije, Centrala Ljubljana, Turjaški trg 2. Na vlogo z dne 8. 10. t. 1., št. S V 21 glede zavornih hišic in službene obleke zaviračev. Vam sporočamo:
Glede zavornih hišic so bile službene edinice Mašinskega odelenja ponovno opozorjene, da naj se ob priliki tekočih popravil utice vedno pregledajo, eventuelni nedo-statki odpravijo, vstavi šipe, ako manjkajo itd., da se s tem olajša položaj zaviračev.
Glede obleke za zavirače je v toliko Preskrbljeno, da imajo vsi zavirači inventarne kožuhe. — Druga obleka, odnosno Pavšal za službeno obleko, jim pa po reše-nju öeneralne direkcije z dne 28. 2. t. L, br. 1607, ne pritiče.
Načelnik Saobračajno-komerc. odelenja: Benedek.
2a čistilce baterij radi pavšala za obleko.
Na gradbeno odelenje smo oddali iadj čistilcev baterij, kateri niso do-bni pavšala za službeno obleko, sledečo intervencijo:
Lbrekcija državnih železnic, gradb. odelenje
Ljubil an
I ri dodelitvi pavšala za službeno obl v znesku Dm	se pavša] ni po,
tdcem. baterij. Izplačilni organi so i ' ‘u?3 Jlro	ne pripada,
va , r Pravilnik o službenem odelu na , da pripada službena obleka vsemu ] kovnemu osobju. ki v času vršenja si ‘ izbe prihaja v dotik z občinstvom, n-a vršl eksekutivno službo, je jasno.
pripada pavšal tudi čistilcem baterij, ki pridejo vendar pri vršenju svoje službe največ v dotiko z občinstvom, ko imajo dodeljen velik rajon proge. Na pr. čistilec Rebec ima dodeljeno progo od Kresnic do Laškega ter se vozi po tej progi stalno z osebnimi vlaki in tudi z brzimi. Isto je slučaj pri ostalih čistilcih baterij. Ako se bodo čistilci vozili po vlakih v slabi, raztrgani in umazani obleki, bo to gotovo škodilo ugledu železniške uprave.
Na osnovi prednavedenega^ prosimo, da odredite, da se pavšal za službeno obleko izplača tudi čistilcem baterij, katerih je itak malo v staležu.
Ljubljana, dne 7. novembra 1928.
Iz sekcije kretniško-premikalnega osebja.
Vsled večjega prometa se je v postaji Ljubljana gl. kol. upeljala dnevna takozvana četrta rezerva. Ta mora vršiti po odredbah postaje službo od 7, ure zjutraj do 7. zvečer brez vsake opoldanske pavze in brez vseh prostih dni. Tudi ob nedeljah jih služba zadene. Torej na eni največjih dispozicijskih postaj je uvedla uprava iž-urni delavnik za vse dni mesečno. Kako pa je ta skupina sestavljena? Vzeli so enostavno par ljudi 'z skladišča (odločeno je bilo za četrto rezervo troje ljudi) in s tem, da se jih je določilo za premik, je bila že vsa njih strokovna izobrazba v redu.
Gospodje na direkciji! Ali vam je znan ta postopek na postaji Ljubljana gl. kol.? Ali bodete Vi odgovarjali za vse posledice, ki bodo morale nastati, ako se za premik uporablja osobje brez predhodnega daljšega avežba-nja in pri 12-urnem delovnem času?
Zahtevamo, da se ta nezaslišanost takoj ukine in uvede 8-urnik, kakor je že bil pri dnevni rezervi v Ljubljani glavni kolodvor, to je,_ da se dva dni dela po 12 ur, in tretji dan je bilo to osobje prosto. Za to skupino naj se določi 6 ljudi, tako da bodeta dnevno dva prosta.
Premikačem pri tej skupini pa kličemo: Vsi v organizacijo, da Vas bo zastopala in branila. Zavedajte se, da ste tudi Vi ljudje in zahtevajte zase vsaj zakonito zagarantirana prava, to je 8-urnik.
Vprašanje g. načelniku Ljubljana glavni kolodvor.
Ali se spominjate na Vašo obljubo, dano pri sporazumu z osobjem, da se bo začasno dalo osobju po en odmor ter zato nudila ostalim možnost, da izrabijo dopuste po 6 dni. Kje so prosti dnevi? Kje so dopusti/ Vozopisci!
Ta kategorija je na ljubljanski postaji in mislimo tudi drugod, zelo privilegirana. Imajo vse pravice in udobnosti, zato se tudi nekaj vozopiscev vztrajno drži pri »Zvezi«, ki jim je skomandirala tako udobno življenje kar na postaji, da se celo lahko odpovejo vsem udobnostim družinskega življenja.
Službo imamo v turnusu 12/24 — seveda brez prostih dni. Vozopisci, zlasti v Ljubljani, nimamo skoro »nobenega dela«, saj prihaja v Ljubljano le sem pa tje kak vlak. Zato pa se nam je dalo kar celih 500/0 kilo-metraže, torej je s tem dokazano, da najmanj polovico dneva lenarimo na postaji.
Tak vtis bi moral vsakdo dobiti po vztrajnem molku vozopiscev in po njih kilometraži ter dejstvu, da nimamo prostih dni. Kako je pa v resnici?
Naša služba je naporna in odgovorna. Vlak za vlakom, zlasti zvečer, s po 50 do 100 voz prihaja. In ti letaj v mrazu, da popišeš vse vozove in glej, da se boš dobro odločil, ali vzameš preje onega iz Zaloga, ali onega iz Dolenjske, ker lahko se ti pripeti, da se mora vlak hitro umakniti; tedaj ga vzame v roke premikalna skupina in si išči potem vozove po celi postaji. Na nogah smo cel čas in edino pravilno bi bilo, da se nam da 100(,/0 kilometraža. Pozabiti se ne sme, da moramo popisati zopet vse vlake pri prihodu in pri odhodu. Vozopisci! Treba se bo organizirati, ker če bomo le pod vagoni zabavljali — vagoni se nas ne bodo usmilili, gospodje pa tudi ne. Zato je potrebno, da se bo naš glas slišal še kje drugje.
Vlakopre jemniki!
Kaj pa je to za ena »žvav«? Turnus imajo zmešan tako, da se dve turi dela po 12/24 (in bi morda mislil, da ima pri tem proste dneve), a nato pa mora vršiti službo eno turo po 24/24.
I To je mesto prostega dneva. In zakaj je to narejeno? Postaja ne more najti še enega vlakoprejemnika in zato si mora pomagati le s petimi mesto s šestimi.
Vsak tovorni vlak, ki pride v Ljubljano, pade v roke temu vlako-prejemniku. Prevzeti mora račune, popisati vlak, primerjati z računi, pregledati plombe, zapisati številke plomb in popisati vozove, kam spadajo (gor, kol. skladišče, prosti tir, kolinska tovarna itd.) in pri tem tudi nalistkati z dvemi listki: z enim kam spada, in z drugim pa označiti, s katerim vlakom in kdaj je prišel.
Poleg tega so dobili še eno nalogo: to je napisati na poseben list vse vozove, kam spadajo in to morajo oddati vodji premika. Prosimo gospoda načelnika, da bi en dan za poizkušnjo on ali pa g. tajnik izvršil to nalogo (saj to ne bi bilo nič sramotnega in poniževalnega) in nato naj bi odločil, ali je šesti mož potreben, Mi smo sigurni, da bomo takoj nato dobili šestega moža.
Če bo g. načelnik odredil ta poizkus, bomo prihodnjič poročali," kako je iztekel in koliko kazni bo dobil dotični gospod, če bo vse delo redno in točno izvršil, ker bo moral premik lep čas čakati.
Sekcija kretnikov-premikačev.
Za progovne čuvaje.
Ljubljanska sekcija je izdala sledečo okrožnico:
Vsem gg. nadzornikom prog!
Dnevnoi se dogaja, da čuvaji puščajo zapornice za časa mimovoza vlakov odprte, ter s tem zanemarjajo svojo službo. Ker pa tudi ni izključeno, da pride vsled te malomarnosti do večje nesreče, opozarjamo vse, da vestno vršijo svojo službo in pripominjamo, da bo Direkcija vsak prestopek strogo kaznovala, eventuelno stavila krivca pred disciplinsko sodišče.
Vsebino te okrožnice naj potrdi vse prizadeto osobje s svojto podpisom.
Seznam podpisov nam pošljite v tukajšnjo evidenco.
Sef sekcije: Inž. Peteržele.
Na to okrožnico odgovorimo sledeče:
Ni krivda na čuvajih, če so zapornice za časa mimovoza vlakov odprte, in da ni izključeno, da pride zbog tega do večje nesreče. Zato odklanjamo vso odgovornost na upravo Državnih železnic, ker pri turnusu 24/24 je nemogoče, da bi čuvaji vršili službo res brezhibno, posebno pa na prelazih, kjer morajo čuvaji ravno tako zapornice odpirati čez noč, kakor podnevi. Poleg turnusa 24/24 pa je uprava še ukinila proste dneve.
Umevno je, da pri tej mizerni plači, ki jo imajo čuvaji, morajo opravljati še druga dela, namreč za sebe, ozir. za družino, če si hočejo zasigurati dostojno prehrano svojih družin, da ne poginejo od gladu. In tako namesto da bi šel čuvaj k počitku, ko pride iz službe, mora delo izvrševati še doma, če hoče, da^ ima mir v družini, in tako ima mirm počitek le vsako drugo noč.
Pa ne morejo, ker so vsled napora fizično izmučeni, odporno kljubovati proti moči narave; zato ni čudno, če se z vso močjo trudiš, da bi res vestno- vršil službo, ali kljub temu in proti tvoji volji ima noč svojo moč in zaspiš hipno. Uprava smatra to za malomarnost in te kaznuje z globo, ki že presega čez 100 Din, ker si imel za-pormce odprte.
Čuvaji imajo še druga obvezna dela, kakor na pr. čez leto ima vsak čuvai 300 m proge dodeljene, na kateri mora očistiti travo; zapornice mora na tečajih mazati, na prelazih cesto nasipati, žlebove čistiti na prelazih, stolpne signale nažigati in za svetilko hoditi na postajo po petrolej, ne glede na daljavo poti, brez posebne odškodnine.
In če se slučajno čuvaj nahaja na progi, ko svojo dolžnost izvršava, da ni kaznovan, ■in pride na to izredni vlak brez napovedi mimo odprte zapornice, pa si kaznovan zopet radi malomarnosti; torej kazen grozi od vseh strani! Pa se razdeli na dvoje. Nesreče se pripete, a mi progovni čuvaji opozarjamo vso javnost, da krivda za nezgode ni na.naši strani, ampak za nezgode ie in bo kriva edino le uprava, ker mi ne znamo še delati čudežev.
Iz centralne uprave.
Sklicanje delegatske konference v Brod.
V soboto, dne 1. decembra 1928 sklicuje centrala »USŽJ« glasom sklepa širše seje centralnega odbora delegatsko konferenco v Brod. Začetek konference točno ob 8. uri zjutraj. Vsaka podružnica ima pravico delegirati po enega delegata.
Razpravljalo se bo;
1.	Naše stališče k delavskemu pravilniku,
2.	Sprememba zakona o drž. promet. osobju.
3.	Naše zahteve v bolniški blagajni.
4.	Starostno zavarovanje delavstva.
5.	Predlogi za novi budžet.
Po splošni konferenci se bo vršil še sestanek delegatov iz vseh delavnic, ki bo razpravljal o vseh za delavstvo v delavnicah aktuelnih vprašanjih.
Rezultati konference bodo dostavljeni nato vsem podružnicam.
Podružnice pozor! Na okrožnice štev. 30 in 31 je odgovoriti točno do določenega datuma.
Opozorilo izvoljenim delavskim zaupnikom. Od nekega predsednika delavskih zaupnikov smo bili opozorjeni, da se nekateri zaupniki ne udeležujejo redno sej. Dolžnost vseh zaupnikov — članov USŽJ — je, da se vsake seje redno in točno udeleže. Kdor bi bil zadržan, mora to še pred sejo javiti predsedniku. Ako bi kateri izvoljeni zaupnik ne mogel redno vršiti dolžnosti, naj to takojsporoči centrali, nakar se bo mesto njega vpoklical prvi namestnik.
Koledar za leto 1929 smo te dni razposlali vsem podružnicam. Koledar obračunajte v decembru 1928 in januarju 1929.
Podružnični blagajniki — pozof!
Vaša dolžnost je, da v lastnem delokrogu opozorite na izpolnitev članskih dolžnosti vse one člane, ki zaostanejo s članarino za dva meseca. Odslej centrala ne bo več pošiljala prvih opominov, ker povzroča to pre-obilo dela in poštnih stroškov, ampak naj prve opomine izvrše blagajniki in predsedniki podružnic. Centrala bo odslej pošiljala le še II. opomin.
Konferenca, ki jo je sklical Savez radnika metalne industrije in obrta v Beograd za dne I. in 2, decembra 1928 in za katero so baje dobile vabila tudi nekatere naše podružnice, se glasom sklepa L O, USŽJ naši delegati ne udeleže. Ta sklep je obvezen za vse podružnice,
III. redni kongres USŽJ se vrši po sklepu centralnega odbora USŽJ dne 14. in 15. aprila 1929 v Zagrebu.
Začasni dnevni red kongresa je:
1.	Otvoritev kongresa, pozdravi, poročilo poslovne komisije.
2.	Debata k letnim poročilom, ab-solutorij, volitev novega odbora.
3.	Položaj delavcev in splošno socijalno politične naloge sindikatov;
a) bolniška blagajna in starostno zavarovanje.
4.	Zakon o državnem prometnem osobju — pravilniki sporednih pri-nadležnosti.
5.	Delavski pravilnik in osemurni dela\ nik v splošnem.
6.	Savez in kulturne, gospodarske ter politične organizacije.
7.	Finančna vprašanja in sprememba pravilnika.
Centralna uprava »USčJ««
Kongres	,Zedinjenega
Radničkega Sindikalnega Saveza Jugoslavije“.
14. in 15. oktobra 1928 sc je v Zagrebu vršil kongres naše vrhovne strokovne instance v državL
Po ujedinjenju je bil to prvi kongres in vladalo je zanj v delavskih krogih, posebno v strokovnih organizacijah, veliko zanimanje. Zakaj, kongres vrhovne strokovne instance ni vsakdanja stvar in zaveden član strokovnih organizacij zna, kaj pomeni.
Kongresa se je udeližilo 48 delegatov, ki so predstavljali 24 organizacij s 20.000 člani. Iz Slovenije so se udeležili kongresa delegati strokovnih organizacij, in to sodrugi Stanko, Čanžek, Vrankar, Pretnar, Prezelj, Jakomin, Tokan, Erjavec, ki so predstavljali 7125 članov, vštevši do 31. avgusta 1. 1.
Naš Savez so zastopali:	Stanko, Čan-
žek, Zima, Pongračič, Kmet, Dropučič in Brlič.
Iz inozemstva so se udeležili kongresa zastopniki internacijonalne strokovne zveze v Amsterdamu je zastopal Mertens, čeho-slovaške strokovne organizacije Tajerle in Macun, nemške strokovne organizacije Grasmann in madžarske Gal.
Težko je delo organizirati v povojni dobi razočarane delavce, razočarane z raznovrstnimi poskusi in eksperimenti, razočarane. nad vsemi gromovitimi govori, besedami in dnevnimi članki, iz katerih se ni rodila niti miš. In delavstvo, ki mu manjka samozavest, marksistične izobrazbe, pa nima niti za abc potrebe, rado ponavlja grmeče fraze, misleč, da one same rodijo zboljšanje, svobodo . . . Naj se mi oprosti, da povem to tako naravnost, ali moram, ker baš to je tisto, kar je otežkočalo in še otežkoča delo za okrepitev, za razširjenje strokovnih organizacij. Zato je razumljivo, če so delegati bili navdušeni in čutili nekak ponos, videč, da kongres vrhovne strokovne instance za-
seda in da se ustvarjajo sklepi, ki bodo strokovno gibanje še bolj oživeli in utrdili.
Vprašanja, s katerimi se je kongres ba-vil, so bila raznovrstna. Res je, da so bili momenti, ko je bila burna atmosfera in razprave žive in ostre. To tudi drugače ni mogoče ako hoče kongres ustvariti dobre sklepe in pokazati napake, ki se imajo odstraniti ali se jih je čuvati. Da ni bilo napak od ujedinjenja sem do kongresa, nikdo ne zanika, ker je URSSJ bil živo telo in je delal. Da pa se povsod, na vseh občnih zborih, konferencah najdejo tudi ljudje, ki hočejo nekaj, kar ni v interesu, samo da pokažejo svojo osebnost, je znano vsem, ki smo člani organizacij. Zato je tudi na kongresih najti take ljudi. Ali to so epizode, to je nekaj, kar huškne mimo kot mrzla sapa, nato pa izgine, oziroma večina izbriše take pojave in jih zlomi, ako se sami ne umaknejo.
Zato se mora konstatirati z zadovoljstvom, da so na kongresu URSSJ taki momenti dvignili delovanje delegatov v resno in stvarno presojanje in sklepanje. Konstatirati se mora, da so se vse te debate gibale na terenu mnogovrstne strokovne akcije in taktike in na terenu strokovnih organizacijskih vprašanj. Ta konstatacija potrjuje istočasno drugi fakt, da je bil kongres na dostojni višini, na kakršni je redko-kedaj kateri strokovni kongres v naših krajih.
Kongres je po vsemu temu, da se je tu in tam tiho ali izzivalno ali ironično šepetalo in govorilo, da se bo odstranila strankarska neodvisnost in da se mora odstraniti, sklenil soglasno z vso odločnostjo, da se linija strankarske neodvisnosti mora upoštevati in braniti, Ta linija URSSJ, proklamirana na kongresu ujedinjenja 1925, je tri-umfirala tudi na tem kongresu 19928.
Točka dnevnega reda; Socijalnopoli-tične naloge združenih strokovnih organizacij, je objela vse one zahteve, katere mora URSSJ postaviti na polju socijalne politike.
Na tem kongresu je bilo pokazano, s kakšno vnemo in zanosom se je treba vreči na čimboljšo okrepitev .strokovnih organizacij, kako treba energično stati za pravo linijo, za razrednim gibanjem, in se ne ustrašiti nobenih zaprek in ovir.
Treba iti v tovarne in delavnice in organizirati vse delavstvo, dati mu kulturno marksistično izobrazbo, da bo njegova zavednost stala na trdnem hrbtišču razredne zavesti.
Kongres je sklenil naposled, da se centrala zopet iz Zagreba prenese v Beograd. V odbor so bili izvoljeni ss, Bračinac kot predsednik, Krekič kot tajnik, Kotur kot blagajnik. Za odbornike ss. Stanko, Hara-mina in Pfeifer.
Širši odbor se izvoli po oblastih po številu članov in tako ima Strokovna komisija za Slovenijo izvoliti 3 odbornike v plenum.
Tako se je končal velikopomembni prvi kongres URSSJ in delegati so odhajali z novo energijo in voljo za delom.
Delavci, delavke, v močne vrste raz-redno-bojevnih strokovnih organizacij!
Naj živi URSSJ!
Vestnik „Svobode“"
Važni sklepi širšega odbora »Svobode«.
V	nedeljo 11. t. m. je imela »Svoboda« sejo svojega širšega odbora, v katerem so zastopane vse važne podružnice »Svobode«. Menda že dolgo ni imela nobena naša organizacija tako enodušne in delovne konference, kakor je bila ta. Vsa debata stvarna, v vsej debati se je izražalo enotno hotenje in vse se je sklenilo soglasno.
V	poročilu centrale se je ugotovilo, da »Svoboda« v celoti napreduje tako po številu članstva kakor tudi po vsebini svojega izobraževalnega dela. Predsednik Zveze pevskih društev s. Selinšek iz Maribora je pri debati o zedinjenju pevskih in kolesarskih društev s »Svobodo« rekel med drugim sledeče; Če bi »Svoboda« vedno tako delala kot v zadnjem letu, bi Zveze pevskih društev sploh ne bilo in če bo »Svoboda« v bodoče tako pridno in pravilno razvijala svojo delavnost, bodo gotovo vsa delavska kulturna društva v Sloveniji prišla prej ali slej pod okrilje »Svobode«. Širši odbor je zato tudi sklenil, da ne prekine pogajanj z Zvezo pevskih in z Zvezo kolesarskih društev, ker upa, da bo z njimi le prišlo do sporazuma. Brez ozira na to bo »Svoboda« razvijala vso svojo delavnost v vseh panogah kulture. Razmerje med centralo in podružnicami je dobro. Edino za podružnico v Litiji je plenum sklenil, da centrala preišče njeno delo in jo skuša obnoviti kot res pravo delavsko kulturno organizacijo.
K točki: Bodoči delovni program »Svobode« je konferenca odobrila tozadeven proračunski predlog centrale. Po tem predlogu se bodo formirale ipodzveze, v kolikor še niso. Sklicali se bodo v kratkem času občni zbori dramatične, knjižničarske, pevske in športne podzveze. Delavske telovadne enote priredijo tečaj vaditeljev iz cele Slovenije. Za dramatično podzvezo je konferenca določila spored iger, ki jih priporoča vsem podružnicam, da jih igrajo. Obenem priporoča konferenca vsem podruž nicam, da pričnejo, z .delovanjem »Sprech-chorov« -— deklamatorskih zborov. »Svoboda« bo pričela organizirati tudi otroke. Za pevske zbore je centrala izdala 12 delavskih pesmi, ki jih bodo podružnice kmalu dobile. O vsem tem pošlje centrala posebno okrožnico vsem podružnicam.
S 1. januarjem začne redno izhajati list »SVOBODA«,
ki bo v svojem prvem delu poljudno propagiral socijalizem itd,, v svojem drugem delu bo pa prinašal materijal za razne podzveze »Svobode«, priobčeval poročila podružnic, povedal, kaj je v njihovem delovanju dobrega in tudi kaj je slabega, eno ■stran v listu se da na razpolago delavskim
kulturnim društvom, ki še niso včlanjena v »Svobodi«, da na ta način dela za medsebojno zbližanje in končno ujedinjenje. Vsako številko bodo krasile slike. List bo redno izhajal, ker se bo tozadevna proračunska postavka vporabljala izključno le za list, List bo izhajal mesečno. Številka bo stala za člane Din 1.—, za nečlane Din 2.— Zato morajo z novim letom vse podružnice odračunavati centrali Din 3.— članarine.
Kongres in slovesna proslava 10-let-nice »Svobode« bosta prihodnje leto v februarju ali marcu.
Za proslavo 10-letnice Cankarjeve smrti in 50-letnice njegovega rojstva je plenum naročil vsem podružnicam, da morajo proslaviti Cankarja na najlepši način, ki ga zmorejo posamezne podružnice. Tozadevno dobe vse podružnice posebno okrožnico. Celokupna zveza »Svobode« pa proslavi spomin velikega Cankarja s tem, da skupno z razrednimi strokovnimi organizacijami ustanovi društvo
CANKARJEVA DRUŽBA, ki bo vsako leto izdala 4 knjige: koledar (delavsko pratiko), 2 leposlovni pripovedni knjigi, to je predvsem socijalne romane in eno poljudno znanstveno knjigo o socijalizmu, naravoslovnih vedah in podobnem, Te 4 knjige bo dobil vsakdo, ki bo plačal Din 20.— letne članarine. Čim bodo izdelana pravila, bo sklican občni zbor Cankarjeve družbe; ki bo v nasprotju s klerikalno Mohorjevo in nacijonalistično Vodnikovo družbo skrbela za izobrazbo najširših plasti delavnega ljudstva v duhu socijalizma. Že danes pozivamo vse »Svobodaše«, da gredo pridno na delo za nabiranje članov, ko bodo dobili tozadeven poziv.
Pri točki razno je plenum odobril sklep ožjega centralnega odbora, da je novi tajnik s, Pezdir in novi blagajnik s. Moretti. Po možnosti naj centrala organizira delavski šahovski turnir za Slovenijo.
V slpošnem navdušenju nad dosedanjim napredkom »Svobode« in za še živahnejše delo v novem letu, ko dobimo lep list »Svoboda« in Cankarjevo družbo, je ob pol 6. uri zvečer zaključil predsednik to uspelo konferenco s »Svobodaškim« pozdravom »Delu čast in oblast«.
Rasno.
Situacijsko poročilo.
V	svojem periodičnem glasilu »Jugoslovanski železničar« 9. številka, so gospodje zvezarji zopet posvetili savezu in zlasti s. Stankotu sledeče članke:
Čujmo, čujmo: vse so dosegli, kaj hočete še več;
Poslušajte železničarji;
Resnica oči bode;
Med in mleko se nam bo cedilo,
To Vam je vojvoda;
Konstatiramo;
Ne dičite se s pavovim perjem;
Med njimi.
Od 28 člankov, ki jih imajo celokupno v svojem časopisu, so nam posvetili 8 članov, torej skoraj eno tretjino svojih duševnih proizvodov.
V	8. številki nam je posvetil 7 člankov od 22 člankov, torej tudi eno tretjino.
Ker so zvezarji sedaj izrekli nezaupnico direkciji, pričakujemo, da nam bodo prihodnjič posvetili vsaj polovico svojih produktov, da bo nezaupnica direkciji popolna. USŽJ,
Jedinstvena fronta sodjalpatiriiotov z železniško birokracijo in policijo.
To so bili mili naslovi napadov na našo organizacijo, ki jih je bljuval nezavisni tisk na nas (zagrebški in beograjski »Organizovani Radnik«), ko je naš savez zavzel edino pravilno stališče in šel povsod v volitve za bolniško blagajno. Njih članki so končavali z besedamo, da bo proletarijat pustil »socijalpatrijote in njihov Ujedinjeni savez železničarjev, da se s sodelovanjem] železniške birokracije in blagonaklonijenostjo ter pokroviteljstvom režima davi v lastnem blatu«.
Mi na vse te napade, ki se v ne-zavisnem tisku stalno ponavljajo na naš savez, nismo odgovorajali, ker vidimo sovražnikovo fronto drugje in vemo, da če bomo slabili in napadali lastne delavske vrste, s tem le koristimo našemu razrednemu na-nasprotniku. To taktiko bomo vodili tudi v bodoče. Ukrenili pa smo vedno vse korake, da preprečimo napake, a žal, navadno smo naleteli na gluha ušesa.
Volitve v bolniško blagajno so minule, savez je zbral za svoje liste 10.000 glasov, kjer je ugotovil goljufije, ja zahteval razveljavljenje volitev in pri tem stalno ponavljal našo staro zahtevo, da se uredba in pravilnik o bol. fondu izpremeni. Do sem bi bilo vse v redu )ker napadi brez-plavih ljudi nas ne zadenejo), a sedaj pride najlepše. To, za kar so nas naj-
hujše napadali nezavisni, ta greh bodo sedaj oni sami storili in sedaj to ne bo greh, to ne bo jedinstvena fronta z železniško birokracijo, to ne bo, služenje režimu — ampak, lo bo pravi revolucionaren gest, seveda le za to, ker ga bodo sedaj slučajno izvedli nezavisni, če bi ga pa mi (Ujedinjeni savez), pa bi bil izdajstvo delavskih interesov.
Kaj se bo zgodilo? V beograjski direkciji (kjer je bilo postavljenih 9 list) so bile volitve v bolniško blagajno razveljavljene in so nove volitve razpisane za 18, novembra 1928
In za te volitve pa pišejo nezavisni:
»Ali brez obzira, kaj delajo tri nameravajo te razne radikalske — žute klike in koterije — železničarji morajo v teh volitvah vedeti, kaj je njihova dolžnost. Upravo svojega bolniškega fonda morajo vzeti zavedni železničarji v svoje roke, Vsled tega bo pri teh volitvah postavila svojo listo tudi sekcija željezničara saveza radnika metalne industrije (nezavisna organizacija).
Napisali smo teh par vrstic za to. da pokažemo, kako nepravilni so napadi iz gole mržnje, kjer velja le pravilo: samo da škoduješ svojemu nasprotniku, pa čeprav se poslužiš najogabnejših sredstev. — Veseli nas, da so nezavisni izprevideli napako, ki so jo naredili s svojim proglasom za bojkot volitev; sedaj jim svetujemo še eno: Pošljimo vse naše sile v boj proti našemu razrednemu nasprotniku. Nezavisnim sodrugom v beograjski direkciji pa želimo velik uspeh in zmago pri volitvah.
Čudna taktika nezavisnih.
Nezavisni so izdali proti našemu savezu koncem oktobra 1928 velik letak, poln ustudnih napadov in laži radi tega, ker smo se udeležili volitev v bolniško blagajno in se nismo pustili izigrati Budi Milutinkoviču.
Par dni za tem letakom, kjer se nas je opsovalo, »da radimo na mig željezničke birokratije, da n ečemo borbe, jer bi se time zamerili režimu i krupnoj birokraciji, nadalje, da smo dobili plaču za svoj izdajnički rad, judinu plaču itd.« ter se od vseh železničarjev zahteva »najpuniji prezir prema izdajicama«, se je obrnila centralna uprava njihove organizacije na naš savez, oblastne odbore in večje podružnice, da bi se udeležili od njih sklicane konference, ki bo potem večjega značaja in efekta ter bo »naročito neocenjive važnosti, ako bi se u predviđenoj intervenciji na nadležnim mestima pojavili predstavnici, radnika iz cele zemlje, bez ikakvog delenja i razmimoilaženja«.
Torej najprvo opljuvati in opsovati ter naslikati naš savez kot podpornika direkcije, nas delavstvu označiti kot izdajalca, ki smo dobili judeževo plačo, nato pa naj pridemo na njihovo konferenco ter ji damo pravi efekt. Dobro' so pripoznali nezavisni, da Sami ne pomenijo nič in v sili bi jim prav prišel .naš savez.
Gospodje nezavisni! Bodite dosledni in ne iščite druščine danes s tistimi, ki ste jih včeraj opljuvali! Pa čeprav je težko nastopati Vaši sekciji železničarjev, ki iiha reci in piši 5 po-
družnic v celi državi SHS, medtem ko jih ima naš savez doslej že 67.
Zagotavljamo Vas, da nas vsi Vaši napadi puste mirne ter da bo odslej USŽJ šel preko Vaših neslanosti brez vsake pripombe ter delal za interese železničarjev, Vam pa prepuščamo še naprej frazarenje.
Izkaz izplačanih podpor odpuščenim železničarjem kurilnice Maribor,
Po nalogu seje širšega centralnega odbora objavljamo izkaz izplačanih podpor, ki jih je centrala izplačala iz centralne blagajne ter nabiralne akcije odpuščenim železničarjem v kurilnici Maribor v času od i. V. do 1. X. 1928. Poleg organiziranih sodrugov se je delno podprlo tudi ostale odpuščene.
Prejeli so:
Krajnik Ivan...................Din	3.874.—
Mezgo! Josip....................»	700.—
Šimnic Ciril ...................»	2.513.—
Arzenšek Franc...............»	600.—
Virant Rudolf...................»	1.670.25
Lovrenčič Ivan .................»	1.456.50
Komar Ivan .....................»	1.913.—
Hartberger Franc	....	»	3.038,—
Planinšek Ferdo.................. 1.050. 
Glaser Blaž ..................... J.050. 
Dobič Martin.................»	4QQ. 
Skupaj 18.214.75
Poleg tega je	centrala plačala sodne
stroške in krila tudi koleke za pritožbe, izplačilo provizije in povračilo prispevkov za organizirane sodruge.
Kot za odpuščene delavske zaupnike pa je še »Delavska zbornica v Ljubljani« poleg gornjih podpor prispevala enkrat Din 5000.—, od 1, julija dalje pa prispeva vsem še nezaposlenim po Din 800.— (osemsto):, mesečno in to do konca letošnjega leta.
Centralna uprava USŽJ.
V izobrazbi je mož!
Vsak delavec in delavka, vsak proletarec in proletarka morata skrbeti za svojo' izobrazbo, .Brez knjige je to nemogoče.
Zato je »Zadružna založba« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13, izdala in izdaja knjige proletarske vsebine in kulture in to po taki ceni, da si zamore knjige nabaviti vsak,, komur je za izobrazbo. In za izobrazbo mora biti vsakemu delavcu in vsaki delavki..
Zadružna založba je sklenila znižati za jesen svoje izdaje ter jih je založila v grupe.
In sicer: L grupa: Jack London; Železna peta, obe knjigi dosedaj Din 32.—; Beer: Karl Marsk, njega življenje in nauk, Dio 20.—; L. Kuhar: Povesti, Din 15.—; M. Krleža: Golgota, Din 12.—; »Pod Lipo«, družinski mesečnik. Din 36.—. Dosedaj vse knjige skupaj Din 115.—.
Do novega leta pa je popust in se dobi. ta I. grupa za Din 70.—.
II.	grupa: Beer: Karl Marks, njegovu življenje in nauk, dosedaj. Din 20.—; L. Kuhar: Povesti, Din 15.—; M. Krleža: Golgota, Din 12.—; »Pod Lipo«, letnik 1926, Din 36.—; »Pod Lipo«, letnik 1925. Din 36.—, Odslej sve skupaj Din 60.—,
III.	grupa: Abditus: Idejni predhodniki,
današnjega socijalizma in komunizma, Din 25.—; Ch. Dickens: Božična pesem,	Din
12.—; Jack London: Železna peta, dve knjigi, Din 32.—; M. Krleža: Golgota, Din 12.—; »Pod Lipo«, letnik 1926, Din 36.—. Sedaf vse skupaj Din 60.—.
IV.	grupa: Beer: Karl Marks, njegovo življenje in nauk, Din 20.—; Abditus: Idejni, predhodniki socijalizma in kiomunizma. Din 25.—; Ch. Dickens: Božična pesem, Din' 12.—; Jack London: Železna peta, dve knjigi, Din 32.—; M. Krleža: Golgota, Din 12.—; L. Kuhar: Povesti, Din 15.—. Dosedaj vse' skupaj Din 116.—, odslej Din 70.—.
V.	grupa: »Pod Lipo«, letniki 19-24, 1925,. 1926 in 1927, vsak letnik Din 36.—, vse skupaj Din 144.—; odslej vse skupaj Din 50.—.
Priporočamo sodrugom in organizacijam, da se poskžijo teh ugodnih nakupov.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem celokupnemu osobju postaje Rakek, za znesek Din 315, katerega sem prejel 1. oktobra t. 1, — Ivan Žveglič.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem celokupnemu osobju signalne sekcije za znesek 575 Din, nabran kot podpora za časa bolezni moje žene. — Alojzij Žargi, ključavničar.
Majhno
hišico
kje na Gorenjskem kupi KORNIČ, LJUBLJANA Prečna ulica št. 8
Posredovalcem
dam provizijo
V Ormožu se je otvorila pri mestni tehtnici nova trgovina
Dogša
Anton
trgovina z mešanim blagom
Železničarjem da blago tudi na obroke!
Priporočamo!
ŽRTEV DELA
V pondeljek ob 10. uri zvečer se je na postaji Novo Mesto smrtno ponesrečil naš dragi sodrug
FILIP ŠEMERL
premikat državne železnice
Prišel je pod vlak, ki mu je odtrgal nogo. Preminuli zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. Nesreča se je pripetila po 17. uri neprekinjenega dela.
Žalujočim zaostalim naše sožalje.
CENTRALA USŽJ
(Tiskar Ljudska tiskarna «L d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Uj«dinjei
lezničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Sroazek v Maribora