PREPROSTE
B E 'S E P E
GLASILO OSNOVNE ŠOLE DR. PAVLA LUNAČKA _ ŠENTRUPERT
OB REFEREN1UMU ZA PODALJŠANJE .KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
Šentl*upert, v februarju 1986
It ZzH-Oi

SPOŠTOVAN! KRAJANI,
Šentrupert, v februarju 1986
pred nami je obračun za preteklo obdobje, hkrati pa tudi načrti za naslednje obdobje.
V	krajevni skupnosti Šentrupert smo bili med prvimi, ki smo spoznali, da bomo hitreje napredovali le, če si bomo tudi sami prizadevali. Tako smo že 1971« leta uvedli krajevni samoprispevek. Od tedaj do danes se je marsikaj spremenilo. Z zadovoljstvom pa lahko gledamo tudi na rezultate zadnjega krajevnega samoprispevka.
S samoprispevkom, ki smo ga sprejeli 1981. leta, smo načrtovali, da bomo tretjino sredstev namenili za izgradnjo telefonskega omrežja na vsem območju naše krajevne skupnosti, tretjino za vzdrževanje cest, tretjino pa za društva in vaške odbore. Tako se je v teh letih zbralo preko 20.000.000 dinarjev. Ta sredstva pa smo obogatili s prispevki občanov (za telefon) in širše družbene skupnosti, tako da smo v tem obdobju vložili v naš kraj preko 60.000.000 din. To pa pomeni, da smo na vsak naš dinar, zbran s krajevnim samoprispevkom, dobili še dva dinarja zraven. To pa so prav gotovo lepi rezultati, še posebej, če pomislimo, da živimo z zaostrenih gospodarskih pogojih, ko ne moremo napredovati, kot bi želeli.
Res se nam ni treba sramovati, kar smo skupno ustvarili: iz popolne nerazvitosti pri telefonskem omrežju nam je v tem obdobju uspelo povezati s svetom vsako vas v naši•krajevni skupnosti - zdaj ima več kot polovico gospodinjstev telefon.
V	tem obdobju smo polovico asfaltiranih cest zaščitili s prevleko in še posebej usposobili nekaj hribovskih cest,' da smo jih lahko oddali v družbeno upravljanje in vzdrževanje.
Tudi društva so v tem obdobju napredovala, vaški odbori pa so marsikje vložili sredstva tudi za ceste.
Krajevna skupnost ima glavni vir dohodkov samo s krajevnim samoprispevkom; če tega ne bi bilo, tudi krajevna samouprava nc bi imela kaj početi, saj se vsega ne da rešiti le z besedami.
Da bi ohranili to, kar smo z odrekanjem vseh v preteklosti ustvarili, pa da bi tudi v prihodnje vsaj malo napredovali, je nujno, da se odločimo za podaljšanje samoprispevka. Tako
se je odločila skupščina kraj/vne skupnosti, družbenopolitične organizacije in takšno odločitev so podprli tudi Številni krajani na sestankih vaških odborov in na zboru krajanov-Z načrtovanim samoprispevkom bi v petih letih zbrali približno 75.000.000 dinarjev. Če predvidevamo, da bi zbrana, sredstva skušali oplemenititi vsaj še s polovico predvidenih sredstev, je to vsota, o kateri moramo temeljito premisliti, ce jc hočemo zavreči.
Načrtu j omo, da bi tudi v novem obdobju, precejšnjo pdzvmost posvetili cestam; treba je še na polovico asfaltiranih cest položiti asfaltno prevleko, da preprečimo prehitro uničevanje cest, šo nekaj cest pa bi tako usposobili, da bi jih prevzeli v družbeno upravljanje. S tem bi se lahko še bolj posvetili manjšim lokalnim cestam.
Prav tako bodo v tem obdobju namenjena sredstva za vaške odbore. Z iznajdljivostjo in s prizadevnostjo članov vaških odborov so že marsikje odpravili bistveno pomanjkljivosti v posameznih vaseh - nikoli pa ni vse tako dobro, da ne bi mogli še Sesa izboljšati.
Pokopališče v Šentrupertu ima izredno lepo lego, v preteklosti pa smo premalo skrbeli, da bi bilo kar najlepše urejeno. V tem obdobju želimo, da bi največje pomanjkljivosti odpravili in dokazali, da nam ni vseeno, kakšon je kraj poslednjega počitka-
Sušno obdobje v poletnem času nas je še posebej opozorilo, da v nekaterih predelih naše krajevne skupnosti primanjkuje vode. Zato jo nujno, da v novem obdobju poskrbimo za zadosten, dotok vode» Morda nam bo pri tem pripomogla tudi občinska raziskava vodnega vira - potok Bistrica»
Postopoma bo treba urejevati tudi kanalizacijo, saj je. bilo to delo v preteklosti premalo načrtno»
Dopolniti bo treba še PTT omrežje; čeprav je ogromno družin že dobilo telefonski priključek, je še vedno precej takih, ki bi to še radi uresničili» To pa bo možno samo s povečanjem ATO v Šentrupertu» Tudi v novem obdobju ne bi pozabili na društva, prizadevali pa bi si tudi, da bi se pri naši šoli nadaljeval' pri izgradnji športnega igrišča»
Seveda pa si moramo prizadevati, ca "bi kraj tudi drugače napredoval, marsikje so posamezni predeli na cestah premalo pregledni, treba bo večje skrb za prometno varnost, podpirati bo treba prizadevanja, da bi se tudi v našem kraju trgovina bolje razvila. Skratka, načrtov ne manjka, od nas samih pa je odvisno, ali bomo zastavljene cilje tudi uresničili.
V nedeljo, 16. februarja, ko se bomo v vsej krajevni skupnosti na referendumu odločali &a podaljšanje samoprispevka, ponovno dokažimo svojo 1jubeaen do našega kraja in pripravljenost, da bi kar največ storili za ta naš kra ji
Že Zdaj pa hvala za vse, kar ste dobrega storili za napredek naše krajevne skupnosti ; entrupert!
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTRUPERT KRAJEVNA KONFERENCA SZDL ŠENTRUPERT
%
- 4- -
osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št» 23/77) in vx'-zvc,zi z dragim odstavkom 125' člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77» 22/81 in 36/85) je
Za izvedbo referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v
krajevni skupnosti Šentrupert, ki bo v nedeljo, 16. februarja
1986, od 7- do 19. ure, se določijo naslednja volišča:
1,	v Prelesju pri Antonu Berku za vasi Prelesje in Bistrica;
2.	v D. Jesenicah v gasilskem domu za G. in D. Jesenice;
3„ v Slovenski vasi v bloku št. 17 za vasi Ralcovnik in
Slovenska vas;	.	-	;
4. na Straši pri Mihu Bre z ni kar ju.za-vani--St raža JLn JBrinj e
od hišne številke 10 do 38;
5„ na Trsteniku pri Stanetu Tratarju za vas Trstenik;
6.	v Zabukovju pri Viktorju Ruglju za vas Zabukovje;
7.	na Okrogu pri Silvi Urbič za vasi Zaloka in Okrog brez zaselka Maček;
8.	v Škrljevem pri Ivanu Stanetu za vasi Ravnik, Škrljevo in zaselek Maček;
9= v Dragi pri Rudiju Medvedu za vas Draga;
10.	na Homu pri Jožetu Grmu za vas Hom za hišne številke: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 10, 12, 13, 15, 16, 13, 23;
11.	v Karanju pri Janezu Hribarju za vas Kamnje in del vasi Hom - hišne številke: 14, 21, 24, 25, 29, 30, 32, 34;
12.	na Hrastnem pri Ivanu Gorencu za vas Hrastno in del vasi Hom - hišne številke: 35, 36, 37, 39, 40, 42, 43, 44, 45;
13<- na. Vrhu ori Ladu. Grozdetu za vas Vrh;
14, v Šentrupertu v domu društva upokojencev za vasi Šentrupert in Brinje od hišne številke 1 do 9.
dne 23« januarja 1906 sprejela naslednjo
ODLOČBO
0' DOLOČITVI VOLIŠČ ZA IZVEDBO REFERENDUMA
\
Komisija za izvedbo referenduma za podaljšanje samoprispevka
Krajevna skupnost Šentrupert
G L A S O V W I C A Z A G L A SOVA E J E
•;	•'•p	*	v r. =	_	. •*. ,,
na referendumu 16. februarja 1986 o uvedbi samoprispevka v .denarju za obdobje od 1. aprila 1986 od 31. marca 1991 za
v	"	v:'	'•* '	•	- O *
območje krajevne skupnosti Šentrupert.
e	-1	. t;
::'	. >s--|
G L A S ' U- J E M	" " "
-c.	ŠU j;-	1 'e'A V' vaf
v	"V	aal /.j - . 0T
ZA	' '.V ' V sva,:-.":	■ - ' ,,.r/ ... . • • BIŽOTI'
:	‘ v.; .:■ ■■■ ■■	"a ■■■	^ : ivarv
• ;	.•;> f 'v' r	'	j.y	:	rh' .	■ - •
Glasujete tako, da "obkrožite ZA,, če se strinjate ržA'uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se ne strinjate z-uvedbo
s am op r i sp evka.				■ ' -■		' V -	•r- ...
	‘ r ■			■'■v::	0;		: -.fi ,
			■ ,rt;			■	■■vi
■■ ■■ '	■' ■■ •: . : 9	••	‘ : )	V"	v		"r■		
		Am.. '	:		S» ■		..,>v	.	
	• -"c.:	; O.h •	•	■	!''. 'i	-		.	
■..:vu.r f'M	' '		VVt .	■: i.J	..j			
		;' v • r •	■: .. k		'••■'.'V'.	:	
i '	- i. ■.-	• .		,:A.r	.)'■ .		f	:		 0 " .	■j.
	f: <• ’ _ i' :,;	'.do		.. '•			: ;
	*. j	ir	.i d • ‘		9 .	j. ;	.		; C: v:
Z NAMI JE BIL PREDSEDNIK- ■
SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI
Da bi se tudi mladi seznanili s' pripravami za podaljšanje samoprispevka, smo "člani novinarskega krožka povabili tovariša Alfonza Tratarja, predsednika skupščine krajevne skupnosti Šentrupert* Tovariš Tratar se je rad odzval našemu vabilu, še posebej, ker je hkrati tudi predsednik sveta šole« . "
Ko je tovariš Tratar prišel, je najprej obudil spomin na svoje šolanje. 1949. leta je končal šolo v Šentrupertu, ki se je takrat odvijala kar na petih mestih, saj sta bili obe šolski stavbi 1943. leta požgani. Spominjal pa se je tudi, kako so 1947» leta pričeli graditi sedanjo šolo.
Tovariš Tratar nam je najprej razložil, kaj je krajevna skupnost. Vsaka ureditev zahteva namreč sistem, v katerem občani uresničujejo svoje, potrebe. Pri nas- je to še posebej važno, saj spada krajevna skupnost Šentrupert med največ j-e- v občini - zajetih je 20 vasi, imamo pa 618 gospodinjstev^ .
Krajevna skupnost Šentrupert se je že takoj na" začetku z- zavzetostjo vključevala v napredek kraja. Bili smo med prvimi, ki smo s krajevnim samoprispevkom pričeli hitreje napredovati * Pobudnik samoprispevka je bil tovariš Peter Zgonc, prejšnji predsednik sveta KS, najbolj uspel pa je bil zadnji referendum Za podaljšanje samoprispevka v 1981* letu. Z dosedanjim delom je naša krajevna skupnost dokazala, da so naša prizadevanja pravilna* To potrjuje tudi Zvezno priznanje SZDL Jugoslavije za razvoj samoupravljanja v krajevni skupnosti, ki smo ga dobili v decembru 1984. Tovariš predsednik nas je seznanil tudi s člankom, ki je bil tedaj objavljen v Delu. Ker nam lepo prikaže razvoj, članek v celoti objavljamo:
DELO, 22. decembra 1984
Anketa DELA: S čim so si krajani zaslužili puiz vu\ .. _ konference SZDL - diplome samoupravljanja - v akciji program krajevnih skupnosti 1981 - 1985
KS ŠENTRUPERT, občina Trebnje: Krajevna skupnost ima 2.180 prebivalcev, ki živijo v dvajsetih zaselkih» Večina se jih ukvarjal s kmetijstvom, okrog 80 je zaposlenih v edinem proizvodnem or ■ ratu v Šentrupertu - Milan Majcen ljubljanskega A vAu . . kaj sto pa se jih vozi na delo na Mimo, Mokronog in Trebnje„ Pred leti so tu imeli tudi opekarno Prelesje, ki pa je zaradi nerentabilnosti prenehala obratovati»
ŠENTRUPERT: LJUDJE SO PRIPRAVLJENI PRIJETI ZA DELO
Krajani smo že zelo zgodaj spoznali, da je mogoče le, če združujemo delo in sredstva, je povedal Alfonz Tratar, predsednik skupščine KS. Prvi referendum za samoprispevek: smo imeli že leta 1971» asfaltirali smo glavno cesto in še nekaj manjših odsekov. Največjo pripravljenost je pokazal četrti refe rendum leta 1981, čeprav so bile razmere že težavnejše.-. Zbrani denar je šel za napeljavo telefonskega omrežja v vse vasi v KS, za nadaljevanje asfaltiranja, tretjino samoprispevka ra smr - -■ menili za delo vaških odborov. Tako smo imeli kare tri velike akcije: napeljavo telefonskega omrežja, ureditev pošte in ATO' Šentrupert. Predračunska vrednost je bila okrog 13 milijonov Za asfaltiranje je bilo namenjeno okrog 10 milijonov din Ker so imeli v nekaterih krajevnih skupnostih težavo pri preskrbi z vodo, smo se, v glavnem s prostovoljnim dolom, lotili širitve vodovoda.
Pričanje smo torej prejeli za izredno razgibano -»v	.
dejavnost v naši krajevni skupnosti, ki se odraža skozi razvejeno krajevno samoupravo» V zadnjih letih smo s pomočjo krajev..
ne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij uspeli rešiti najbolj pereča komunalna vprašanja, kar je vlilo ljudem veliko volje, da so tudi danes, ko so precej težki časi, pripravljeni prijeti za vsako delo, ki ga v glavnem financirano s samoprispevkom.
Kulturna dejavnost ni posebno razvita, vendar je srecH -turnega dogajanja osnovna šola dr. Pavla Lunačke. ki je ' e Lno na voljo vsem krajevnim dejavnikom. V šoli je tudi otroški vrtec, ki lahko sprejme vse malčke iz središča krajevne skupnosti.
Anketo pripravil 33avko V;ki
*	. 3 ~
Svet krajevne skraproot Šentruperl- o e .je tudi zdaj odločil za podaljšanje samoprispevka, zanj ti zbirali sreds'kva tako kot doslej, za vzdrževanje cest pa ti pritegnili tudi številne lastnike vikendov- ki niso iz naše krajevne skupnosti=
V naslednjem obdobju bi bilo največ sredstev namenjeno za vzdrževanje cest, saj jih je v naši krajevni skupnosti zelo veliko, Tudi v ten obdobju bi skoraj vretjino sredstev imeli vaški odbori, ki bi poskrbeli, da bi. napredovala vsaka vas, V tem obdobju bi bolj kot doslej poskrbeli za urejenost pokopališča, Ne bi smeli pozabiti na vodovod, saj je v nekaterih vaseh preskrba z vodo zelo pičla.. Tudi kanalizacijo bo treba urediti. Čeprav je krajevna skupnost v tem obdobju dobila okoli. 380 telefonov, bo tudi. v prihodnje treba skrbeti za razširitev ATO Šentrupert, saj je še precej takih, ki bi radi ime li telefon. Tudi v tem obdobju bo del sredstev namenjen za društva, nas pa je še posebej razveselilo, ker načrtovalci novega samoprispevka niso pozabili na naše športno igrišče.
Tovariš predsednik je poudarni, da je osnova za vsako delo tudi v krajevni skupnosti solidarnost; povedal je, da se je ta v preteklem obdobju pri nas res lepo pokazala: vsi so enako prispevali za telefon, ne glede na to, koliko so oddaljeni od ATO,
S svojim delom pa lahko tudi mladi pripomoremo, da bi bil ta samoprispevek uspešen; razložili bomo staršem, naj načrte podprejo, saj bo tako tudi za nas bolje.
Za konec pa je tovariš predsednik ponovno obudil spomin na šolo - na radosten dogodek, ko 'so- 1917» leta dobili žogo. Eno samo žogo, ki jih je zelo razveselila. Hi pa se sprašujemo: le kaj bi lahko danes storili, če bi imeli eno samo žogo?! Mar ni to tudi potrdilo, da se je v vseh teh letih marsikaj izboljšalo?! In če bodo starejši razumeli potrebe kraja, se ni bati, da ne bi napredovali tudi v prihodnje.
Uredniški odbor glasila Preproste besede
RAZGOVOR S P R E D S E D N I K O M ODBORA ZA NAPELJAVO TELEFONSKEGA OMREŽJA
..Pogovarjal sem se z inženirjem Francijem Bartoljem, podpredsednikom sveta KS, ki je imel v zadnjem obdobju izredno odgovorno nalogo; bil je predsednik odbora za napeljavo telefonskega omrežja v naši krajevni skupnosti.
"Leta 1981 je referendum za podaljšanje samoprispevka uspel in takrat je bilo sklenjeno, da bo tretjino zbranih sredstev namenjeno za izgradnjo telefonskega omrežja,, Ko smo začeli to veliko akcijo, nismo pričakovali, da bo toliko težav, kot se je kasneje pokazalo.
Pri napeljavi telefonov smo bili ob uvedbi samoprispevka popolnoma nerazviti, saj ni bilo v naši krajevni skupnosti niti toliko telefonov, kot je prstov na eni roki.
Sprva za napeljavo ni bilo ravno največjega zanimanja. Le počasi se je prijavilo 50 naročnikov. To pa je bilo že tudi dovolj, da smo se začeli pogovarjati s PTT Novo mesto, da je akcija stekla. Težav res ni manjkalo. Ko se je nabralo nekaj denarja od samoprispevka, smo nabavili del kablov; vsaka nabava kablov pa je bila izredno težavna, saj se ga je izredno težko dobilo, poleg tega pa so prav v tem obdobju cene kablu skokovito raslo.
Tudi ljudi, ki. bi bili pripravljeni delati v tej veliki akciji, je bilo bolj malo. Ko pa je akcija stekla, se je število naročnikov naglo večalo in tako je bilo sklenjeno, da bo PTT Novo mesto postavilo ATO s 160 priključki; kraji, ki so bliže Mirni ali Mokronogu, pa naj bi bili priključeni na ATO na Mirni ali v Mokronogu. Tedaj je bilo dogovorjeno, da bodo najprej priključili v Šentrupertu, kmalu za tem pa tudi na Mirni oziroma v Mokronogu.
Ko pa so bili položeni prvi metri kabla in postavljeni prvi drogovi, so prošnje za telefonski priključek kar deževale. Centrala v Šentrupertu je bila sposobna sprejeti samo še JO dodatnih številk in tudi te so bile hitro zasedene.
12
lahko dogovorimo, kako bomo drug drugemu pomagali. Tako prihranimo trudi kmet; j e veliko časa.
i.	Alfonz Jaki, lernet kooperant, Brinje
Sem kmet in redim več živino, zato je potrebno, da-večkrat kličem veterinarje. Pri tem M' zelo pogrešal telefon. Se bolj pa bi pogrešal telefon pri vzdrževanju strojev;, Ker je treba stalno skrbeti za rezervne del*, ki pa jih včasih ne dobiš v celi Sloveniji, je zelo pomemben telefon, saj raje prej telefoniram, da ne grem. zastonj v trgovino.
Pavel Kurent, Škrljevo
Ko ni-bilo telefona, je bilo za nas v' hribovski vasi veliko težje. Zdravnika ali živinezdravnika smo hodili klicat na pošto v Šentrupert. Ko so začeli napeljevati telefon, je bilo veliko dela s kopanjem jarkov in. postavljanjem drogov. Vsi' vaščani smo delali in prispevali denar za telefon. Zdaj, ko ga imamo, ga ne damo za noben denar.
Gvido' Mejaš, Zaloka
Meni je pri telefonu najbolj všeč to, da me razbremeni nepotrebnih potov. Kadar rabim pomoč ali kakšne nasvete, lahko zavrtim številko in pokličem prijatelje, in se z njimi dogovorim, kdaj bi se lahko podrobno pomenili o neki stvari. Tako mi ni treba voziti avtomobila, prihranim pri gorivu in vsi vemo, kam in kdaj je treba priti. Tako je tudi pri hrani. Če nas gostje pokličejo in se dogovorimo, za koliko oseb in koliko ter kakšne hrane naj bi naredili do- določenega dneva, je vse. urejeno. Jaz lahko še pravi čas nabavim vse potrebno^ gostje pa so tudi zadovoljni, saj jim ni treba delati dolge poti. in se. vse dogovorimo po telefonu.
Včasih pa s telefonom tudi ni vse v redu. Linije so.preobremenjene in zato ne dobim zveze. Je pač tako. Tudi s tem se je treba sprijazniti.
Ivka Pevec, gostilničarka, Rakovnik
Telefon bi pogrešala, ker sem se nanj že navadila. Čutim se varno, ker vem, če bi zbolela, da bi lahko, poklicala zdravnika. Živim sama. Hčerki živita drugje in mi veliko pomeni, da se lahko kdaj pogovarjam z njima, če mi je dolgčas, pa pokličem
.13 -
koga po telefonu, Mox.u.a trudi tistega razveselim. Mislim., d& topla 'beseda vsakemu veliko pomeni; telefon pa skrajša razdalje med ljudmi«	Roza Pintar, upokojena učiteljica»
,	Slovenska vas
Telefon mi pomeni zelo veliko in mislim, da je zelo koristen.
Po telefonu lahko, pokličem otroke, ki so vsi odšli od doma, ter se tako večkrat z njimi pogovarjam.
Ge kakšna žival zboli, pokličem po telefonu tudi šivinozdrav-rika. Pa tudi zdravnika je treba kdaj poklicati, saj sva obe z moževo sestro že starejši in včasih katera zboli.
Tudi sosedovim ustreževa, če prosijo, da morajo kam telefonirati,. 1 eno 'besedo: veseli sva, da imava telefon, saj skrajša prenekatero pot,
Rezi Slapšak, Šentrupert
Če imam. nujen opravek izven svojega kraja in imam malo časa, lahko pokličem po telefonu .in je sporočilo ali naročilo takoj opravljeno.
Zato bi pogrešal telefon«
Jože Urana, Draga
Telefona ne bi oddal za neben denar. To je stik s človekom, ki ga iščeš. Potreben je ob nujnem obvestilu. Ob bolezni hitro pokličemo zdravnika, živinozdravnika - prijatelja, poslovnega sodelavca - telefon je nujna potreba, ne luksuz. V Jugoslavije smo žal na repu evropske lestvice, za nami je le še Albanija - sama krajevna skupnost pa bo ob koncu izgradnje že krepko nad republiškim poprečjem in se bomo .že vključevali v evropski vrh« Razvitemu svetu se približujemo tudi po cestah - vse po je možno doseči le z uspešnim referendumom za podaljšanje samoprispevka. Drugače ne bomo ohranili tega, kar smo ustvarili,
Alfonz Tratar, predsednik skupščine KS, Rakovnik
14 -
TELEFON NAS POVEZUJE S SVETOM
Prvi telefoni so v naši vasi zazvonili že pred dvema letoma.
Ker se takrat pri nas še nismo odločili za telefon, ga nismo dobili. Pred približno štirimi meseci pa je bilo zopet precej govora o telefonu. V naši vasi so sklicali poseben sestanek, ki se ga je udeležil tudi naš očka. Ko se je vrnil s sestanka, je povedal, da bo telefonska linija šla mimo nas. Vsi smo bili takoj za to,da bi tudi pri nas imeli telefon. Nazadnje je pristal še očka. No, čez dva dni se je delo že pričelo. Nekega toplega jutra so se pri nas oglasili tovariši G-ovednik, Zavrl in Kuselj. Rekli so, da so si prišli ogledat teren. Ko so si ogledali in približno zaznamovali linijo, smo pričeli kopati. Ker imamo bolj skalnato področje, smo morali postaviti šest drogov, tovariš Kuselj pa nam je s strojem skopal približno sto metrov ^arka. Nato je sledilo polaganje kabla. Seveda sem tudi. jaz pridno pomagal. Delo je bilo končano v enem tednu. Potem je očka kupil še aparat in delo je bilo zaenkrat končano. Potem pa je bil' za dva meseca mir. Pred dnevom republike pa s.o prišli mojstri in aparat priključili. Seveda smo ga takoj preizkusili. Najprej sem poklical sestro v službo in sem ugotovil, da telefon dela. Če je telefon pri hiši, se prihrani veliko denarja in marsikomu preganja dolgčas. To pravi zlasti naša babica, ki ima poročene hčerke daleč od doma in ne morejo priti pogosto domov, zato se tudi po telefonu večkrat pogovori z njimi. Res smo morali vložiti nekaj truda in dela za telefon, pa če bi ga sedaj prišli odklopit, bi se mi zdelo, kot da sem odrezan od sveta. Pri nas smo zares srečni, da ga imamo.
Janez Hribar, 6. razred
U D I MENI TELEFON E. C ?. I 3 T I
Po telefonu se lahko pogovarjam s nrijateljico, ker si imava veliko povedati.	Mateja Bizjak, 5. razred
Po telefonu noklüem sošolce ali prijatelje, če se bodo šli
igrat.	Janja Gorenc, 5- razred
Po telefonu lahko noklioem katero od sošolk. Najraje pokličem Melito, ki je tudi moja sestrična, če pozabim, kaj je za nalogo
Tadeja Kisovec, 6. razred.
Če pozabim', kaj je za domačo nalogo, mi ni treba iti peš do kakšne sošolke, ampak jo za nalogo vprašam kar po telefonu.
Jezi me pa to, da se zvenenja telefona vedno ustrašim.
Maja Ogrinc, 4. razred
S sošolko se.večkrat kaj pomeniva po telefonu. Včasih je ata hud, če dolgovezim.
Bari Pugelj, 8. razred
Ko- ni bilo telefona, sem morala hoditi k s o n/- cem ali sošolkam, zdaj- jih pa kar po telefonu vprašam kaj o nalcr i ali učenju.
Andreja RuperčiČ, '5. razred
Meni telefon veliko pomeni. Takrat, ko ga še nismo imeli, .sva morali s staro mamo samo pisati mamici in očku, ki delata v Nemčiji, zdaj pa se z njima pogovarjava no telefonu.
Biserka Ekarja, 5. razred
Ce ne razumem naloge ali pozabim kakšen zvezek v šoli, pokličem sošolko in ta mi nove, če zna, včasih na tudi noče ali ne more, ker tudi ona ne zna.
Alenka Tratar, 6. razred
Po telefonu se 6 sošolkami pogovarjam o nalogi. Včasih pa moram poklica-ti tudi svojo prijateljico, da se domeniva, kdaj ho lahko ona prišla k meni. in kdaj bom. šla jaz k njej.
Mateja Uršič, S. razred
Tudi meni telefon koristi. Če sem bolan, lahko sošolca vprašam po telefonu, katero snov so tisti dan jemali v šoli.
Franci Zupančič, 8. razred
16
Tolofon mi koristi, ker lahke pekli o er. prijatelji cc la ji ka.j sporočim ali pa jo vprašam, če no zn.ar. naloge*
Nelita Zupančič, 6- razred
ITokoč sem 'za ‘rdj'S'bni dan dobila telefon - igračo.. 'Raslp eem se igrala z njim. Med igranjem sem delal:.a cin, .cin, vin, k- 'g da telefon zvoni« Zdaj se ne igram več s tem telefonom.-. Ko smo se preselili v novo hišo, smo dobili tudi telefon* teko kor toni mnogi drugi krajani» Zdaj rada peki:; čem prijritel jlcv Mare j c L#-, sosednjega naselja. Pogovarjava se o dogodkih v šoli « '. dumav:..! nalogah in še o čem, tudi Mateja včasih pokliče mene. Ni pogovarjava se ve Irke, ker se ji vedno mudi,. Mrdve bi že še govori--li, a nama starši ne dovolijo- Prav rjo. da s . -pogovor-, dragi Tako moram večkrat kar peš k Mateji, kadar bi se rada z ujo pogovarjala dalj časa, Le kadar dežuje ali p.- :je kaj nujnega, lahko uporabim telefon»
Vesela sem, da imajo na. domovih mojih prijateljic telefon in se lahko pogovarjam z njimi.
Maja Ogrine, 4= razred
V hiši imamo telefon« Kadar pozvoni, sem jaz navadno prva, k: dvignem slušalko. Če kličeta mamica ali očka iz Nemčije, se pogovarjamo o vsem, kar je pri nas novega. Včasih mo kliče kakšna sošolka: Mateja, Lidija, Lani c a sli pa jaz- pokličem njih, da se pogovorimo kaj važnega, o šoli. Včasih se kličemo tud j. za zabavo. Po telefonu se zelo rada. pogovarjam.
Če pa telefonski klic ni zame, oddam slušalko stari mami-. Telefon je res velika pridobitev» Stara mama pravi, ca je veliko bolj brez skrbi, odkar ga imamu
Biserka Škarja, 3« razred
S prijateljico, ki sem jo spoznala'na srečanju pionirjev dopisnikov v Slovenskih Konjicah, si'dopisujeva, včasih si po budi telefonirava» Ker pri njih doma nimajo telefona, ampak prj sosedu, jo moram počakati, da pri.de k telefonu, peten si pa nu hitro poveva vso novice iz šole, kraja in iz domače hiše. Kmalu potem pa moram prijateljici reči nasvidenje dc prihodnjič, kor je telefon drag :.r se bojim, da. M so moje domači jezili
Alenka Tratar, 6. razred
Že zopet se mi" je zataknilo pri matematični nalogi. Pa poskusimo še enkrat. Pa vendar ne dobim prave rešitve. Kaj, ko bi poklicala sošolko Tadejo, mogoče je pa ona znala narediti to presneto nalogo.	• ’
Jaz: Zdravo, Tade j a!
Ona: Zdravo!
Jaz: Ali si ti znala matematično nalogo?'Meni ne pride pravo število.
Ona: Meni pa je po nekaj poskusih uspelo.
Jaz: Kako pa si izračunala?
Ona': Preprosto. (Pove mi rešitev).
Jaz: Hvala, ker si mi povedala.
Ona: Melita, bi mi tTi povedala odgovor na tretje vprašanje pri zgodovini?
Jaz: Seveda. (Povem ji odgovor).
Ona: Hvala. Adijo! »	^
Jaz:, Adije!
Takole ali pa malo podobno tečejo večkrat telefonski pogovori na liniji Rakovnik - Šentrupert ali pa obratno, saj tudi Tadeja mene kdaj pokliče zaradi šolskih težav. Pa še kaj drugega se pogovoriva. Le kaj bi bilo, če ne bi bilo telefona!
.	M1
Melita Zupančič, 6. razred
18
LETOŠNJI.UČENCI OSMEGA RAZHE*A SMO ŠE HODILI V ŠOLO, PREDEN JE BILA PRENOVLJENA
Ko sem. hodil v prvi razred, sem hodil še v staro šolo. Ko pa sem zašel hoditi v drugi razred, sem vstopil v novo, prenovljeno šolo. Najbolj sem bil vesel telovadnice.
Tomaž Bevc
Ko sem hodil v prvi razred, so se v Šentrupertu odločili, da bodo prenovili šolo. Takrat so šolo znotraj precej podrli in zgradili zgradbo, v katero zahajamo danes. Nam je največ pomenila telovadnica.	... Jože. Bohte
Stara šola je bila prenovljena v lepo stavbo.' Dogradili so tudi novo telovadnico, ki smo jo zelo rabili, saj smo prej imeli "telesno vzgojo kar v razredu. Prizidan je bil tudi otroški vrtec. Tako je Šentrupert dobil svej vrtec. Našim- staršem pomeni ■ zelo veliko, saj hodijo‘v službo in nimajo varstva za svoje otroke.	Bogdan Brcar
Ko sem prvič prišel pred prvo šelo, je bila čisto drugačna. Iz stare telovadnice, ki je bila v -sedanjem prvem razredu, je . nastala nova učilnica. lobili smo tudi novo’ knjižnico.
•	Rupert Gole
Takrat je bilo na naši šoli vse novo. Uidi razredi so bili prebeljeni.	Marko Peterjin
Ne spominjam	se,	kakšnb šo bile prve ure v novi šoli. Vem le
to, da-smo ptleg obnovljene šole dobili tudi telovadnico in vrtec.	Nataša Pevec
Kar obstal sem, ko sem prvič stopil v novo telovadnico, saj se mi je zdela ogromna. V resnici ni bila tako velika, samo jaz sem bil majhen. Bil pa sem zelo srečen in ponosen, da ima tudi naša šola telovadnico.	Jožek Radovan
Naša šola je bila prenovljena med počitnicami, ko sem jaz končal prvi razred. Spomnim se, da smo imeli takrat kar tri mesece počitnice. Preden se je začel pouk, smo imeli proslavo in otvoritev nove šole. V novi šoli se skoraj nisem znašel, tako je bila preurejena. Vem, da smo bili takrat vsi ponosni na' našo šolo.	Lojze Ribič
Kakšna je bila že stara šola? Pisarna in zborni': a sr a bi ’ 1 t.-.. , kjer je sedaj naš razred« V stari šoli ni bilo ne kn.j'i z.o.:, e o kabinetov« Sedaj vse to imamo - več prostora.,, v*č cozuosc:-.. boljše pogoje za učenje . Veselimo pa se igrišča, i>l bo zgrajeno s pomočjo samoprispevka«
Mi len r S v are
S pomočjo samoprispevka je bila zgrajena nova tele/>•'jl,.;-r. krat pa niso pozabili tudi na najmlajše, zgrajen je Li,rrhsi . Šoli pa še danes manjka, športno igrišče, ki ga ' trupi ?az vcgre-šam. Če se bodo naši starši spet odločili za samopirirr ■Ir or-•do lahko dokončali igrišče« Tako so 'bo lahko tudi " Sent.mvpvrvu kdaj odvijalo kakšno občinsko športno tekmo' ar:je»
Mojca Uršič
V	staro šolo so vodile betonske stopnice« Pr. ris tih stopo;: so moji sošolci stopali dve leti« Z Lojzetom pa sva ncdi*. o malo šolo dve leti, zato se ten stopnic še t. olj sp- m. n.,., a v n,
Iranc i P up r-c;. č
Ko so bile knjige zaprte v omari, si jih nismo mogli prcsr,; izbirati« Sedaj imamo lepo urejeno knjižnico, v katere radi zahajamo, saj lahko knjige no mili volji izbiramo,,-
Bogdan Brcar
Spomnim se, da smo imeli na hodniku omare, v katerih sv oile knjige. Prvošolci smo se radi. lovili po tem hodnim. Med igre pa me je Bojan porinil in trčil sem ob rob omare-. Pretil sem si čelo. Ko sen se vrnil v prenovljeno šolo. ni bil ■ na hudič ■ ku nič več omar, Le spomin je ostal. Knjige pa sen sl tacci sposojati v knjižnici.
Stane Straunur
V	naši stari šoli nismo imeli knjižnice» Knjige so bile zapi'':-e v omarah na hodniku» Tako smo si bolj malo sposojali knjige.
Zdaj pa imamo' posebno sobo, v kateri si prosto izbi ramo knjige. Knjižnica je bogato založena»
Krna c gor; c
SPOMINI NA VRTEC
S SESTRICO TINO SEM HODIL V VRTEC TRI LETA. V VRTCU SMO SE IGRALI, HODILI NA SPREHODE IN SE VOZILI S KOLESOM» POZIMI SMO SE TUDI SANKALI. ZA NOVO LETO NAS JE OBISKAL DEDEK MRAZ. PRINESEL NAM JE DARILA. BILI SMO VESELI» V VRTEC SEM RAD HOj EL.
TONI BARTOLI, 1, razred
OTROCI SMO RALI HODILI V VRTEC. RADI SMO IMELI TOVARIŠICO. V VRTCU SMO SE UČILI PESMICE IN IGRICE. KADAR JE BILO SONČNO, SMO ŠLI NA SPREHOD.
JANJA BRCAR, 1,
razred
KO SEM BIL STAR TRI LETA, SEM ŠEL V VRTEC. V ZAČETKU SEM VEČKRAT JOKAL. NEKAJ ČASA JE Z MANO HODIL BRATEC RUDI. SKUPAJ SVA SE IGRALA. IGRAČ SMO IMELI DOVOLJ. KO JE ŠEL BRATEC V ŠOLO,
SEM DOBIL DRUGE OTROKE ZA IGRO. IMELI SMO SE LEPO. MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ JE BIL BOŠTJAN, PRIJATELJICA PA NATALIJA,. TOVARIŠICI NADA IN MIRA STA BILI ZELO DOBRI. LEPO SMO SE RAZUMELI,.
V VRTCU NAS JE BILO SKORAJ DVAJSET. NIKOLI NAM NI BILO DOLGČAS.
DAMJAN MEDVED, 1. razred
V VRTCU SEM SE IGRAL. MENI SO BILE VŠEČ BIMO KOCKE. NAJRAJE SEM IMEL UHANOVEGA UROŠA. KOMAJ SEM ČAKAL, DA SMO IMELI ZA KOSILO MAKARONE.
BOŠTJAN PRIJATELJ, 1. raz»
V	VRTCU JE BILO ZEIG LEPO. ZEIG SMO TUDI NA SPREHODE.
V	VRTCU JE BILO ZELO LEPO. ZAME SMO SE TUDI SANKALI IN SMUČALI. SEM GRADIL CESTE»
SO MI BILE VŠEČ IGRAČE. HODILI
NATALIJA TRATAR, 1. raz»
JE BIL NAJLEPŠI VLAK. POZIMI RAD SEM RISAL SLONE. V MIVKI
IVO UHAN, 1. razred
Ko šo nisem hodil v šolo, sem hodil v vrteo. Vsako jutro sem moral zgodaj vstati, da. sem šel z "bratom Lojzetom in s sestro Brigito, ko sta šla v šolo. Jaz sem šel v vrtec. Tam sem bil toliko časa, dokler sta Mia brat in sestra v šoli, potem sme šli skupaj domov, V vrtcu smo se igrali, risali, peli, hodil:;, na sprehod, delali igrače in se lovili okoli vrtca. Imeli smo se radi. Rad se spominjam tovarišic Nade in Mire, saj sem obe imel rad. Tudi vse otroke v vrtcu sem imel rad.
Vranci Kašič, 2. razred
Ko sem bila majhna, sem tudi jaz hodila v vrtec. Hodila sem tri leta. Tam sem se naučila veliko lepih stvari. Vsak dan sem se naučila kaj novega. Zjutraj smo imeli prosto igranje.
Ko pa smo se vsi zbrali, smo 'imeli' zajtrki. Vsak dan smo imeli novega reditelja. Reditelj je pripravil mize, ko pa smo pozajtrkovali, je moral mize pospraviti. Po zajtrku nam je tovarišica razdelila liste, da smo risali ali pa ham je dala knjige. Včasih smo se igrAli tudi z različnimi igračami. Najraje sem se igrala v kotičku, kjer smo imeli punčke in skodelice.
Ko smo se naigrali, smo šli h kosilu. Po kosilu smo odšli spat na svoj ležalnik. Vsak je imel na svojem ležalniku svoj znak.' 'Jaz sem imela sanke. Ko smo vstali, smo imeli še malico. Ko pa so starši prišli po nas, smo odšli domov.
V vrtcu je bilo zelo lepo, zato se ga rada spominjam.
Tamara Kisovec, 2. razred
Tudi naša krajevna skupnost ima svoj vrtec. V vrtec sem hodila, ko sem bila stara pet let. Bilo je lepo«, Naučili smo se veliko pesmic. Največ pa smo se igrali in telovadili. Sedaj hodim v šolo. Še vedno pa rada skočim v vrtec, ker imam tam sestrico, ki tudi rada hodi v vrtec.
Simona Lužar, 2. razred
Ko sem prvič prišla v vrtec, sem se takoj spoznala s prijatelji. Učili smo se veliko pesmic. Imeli smo tudi kosilo. Radi šmo se igrali. Imeli smo se lepo.
Darja Odlazek, 2. razred
Niti dve leti nisem imela, ko sem šla prvič v vrtec. Tedaj še ni bilo vrtca v našem kraju, zato me je mami vozila v Mokronoga Spominjam se samo, da sta nas imeli tovarišici Tončka in Dani. Pötem so zgradili vrtec tudi v Šentrupertu« Ker sem tedaj dobila sestrico, sem bila skoraj eno leto doma. Ko je mami začela hoditi v službo, sem šla zopet v vrtec. Rada sem hodila v vrtec, zato nisem razumela otrok, ki so vsako jutro jokali.
Po zajtrku smo se igrali, risali, se učili igrice in pesmi. Kadar je bilo lepo vreme, smo šli na sprehod. Po kosilu smo šli počivat. Tovarišici Nada ni Mira sta nas veliko naučili.
Dnevi v vrtcu so hitro minevali« Ko sem začela hoditi v malo šolo, sem zelo nerada prepustila mesto v vrtcu mlajšim.
Mateja Ahlin, 3- razred
Ko sem Teila v vrtcu, sem se najraje igrala s punčko in s kockami. Takrat je bilo v vrtcu veliko otrok» Velikokrat smo pekli piškote. Vsako jutro smo zapeli eno ali dve pesmici. V jeseni nam je tovarišica rekla, naj prinesemo jesensko listje in vodene barvice. Potem smo s čopičem namazali listek in ga pritisnili na list papirja. Naredili smo lepo sliko. Igrali smo se tudi v mivki. Poleti smo se vozili s kolesom in se žogali z raznimi žogami« V vrtec sem hodila rada. Še danes se z veseljem spominjam tistih lepih dni» .
Nevenka Ramovš, 3- razred
- 23 -
OBISK V NAŠEM VRTCU
Tri članice no^ririarskega krožka smo obiskale naš vrtec, ki 30 bil zgrajen z denarjem iz samoprispevka» Šle smo na obisk z namenom, da malčke povprašamo po njihovem počutju in delu v vrtcu» Ko smo vstopile, so otroci z vzgojiteljico delali piškote Z dovoljenjem vzgojiteljice smo vsakega vrtičkarja posebej povabile za mizo in mu zastavile tri vprašanja« Na vprašanje, kako se počutijo, so skoraj vsi odgovorili: LEPO, LUŠTNO JE In da se nasploh DOBRO počutijo»
Potem smo jih še vprašale, kaj v vrtcu delajo in kdaj je najlepše „
Takele so odgoo orili:
Rišemo, se igramo, v mivki se igramo»
Zmerom»	Katja Podlogar
Piškote delamo, kostanj pečemo, igramo se z blazino, zjutraj z račko in konjičkom skačemo, s punčkami se igramo«
Najlepše je, ko se igramo s punčkami v kotičku*
Mateja Gorenc
V mivki se igramo, zunaj se lovimo, žogamo, se«
Kadar se igramo s kockami«	Tomaž Povše
Igramo se, plešemo, igramo se v mivki, rišemo.
Takrau, ko gledamo divji fil11-;.
Alenka Lokar
Igramo se s punčkami, plešemo, pojemo, igramo se v mivki, vozimo se s kolesom,.	■
Takrat, ko gremo na sprehod.	Nevenka Prijatelj
Igramo se z igračami, pišemo in rišemo, pospravljamo v kotičkih, pojemo, lovimo se.
Takrat, ko spimo»	Martina Rugelj
Igramo se z igračami, nojemo, lovimo se, pečemo piškote.
Ko se igramo v mivki.	Denis Bohte
Igramo se z žogo, vozimo se s kolesom Zmerom je lepo -
Sergeja Bohte
Igramo se z igračami in kockami, rišemo, v kotičku se igramo.
Takrat, ko je dedek Mraz,
Janez Lovše
Igramo se z igračami, igramo se v kotičku, pojemo.
Najlepše je, kadar spimo ali ko pečemo piškote.
Jasmina Gorenc
Igramo se s kockami, pojemo Potoček, poštoj in poglej, gremo na sprehod, spimo.
,Najlepše je vsak dan.	Karmen Lužar
Ko so popoldne prihajali starši v vrtec po otroke, smo jih vprašale:
KAJ VAM POMENI VRTEC V ŠENTRUPERTU?
Rozi Podlogar:
Rešitev problema za varstvo otroka. Veliko mi pomeni. Zadovoljna sem z osebjem v vrtcu in z varstvom svojega otroka.
Jelka Gorenc:
Pomeni mi to, da je Jasmina brez skrbi v varstvu, ko grem jaz v službo.
Ani Prijatelj:
Veliko mi pomeni, le drago ga je treba plačati.
Toni Gorenc:
Varstvo za otroka.
Alojzija Slak:
Veliko mi pomeni, ker imam kam dati vnuka in sem brez skrbi. Tone Rugelj:
Med drugim mi pomeni olajšanje, da ni treba vseskozi paziti na otroka in da se tako lahko posvetim delu na kmetiji, medtem ko je žena v službi. Otroku tudi veliko koristi, da se navadi delati v družbi, skupini, med otroki.
Anketi so pripravile Bari Rugelj, Mateja Ahlin in Nevenka Ramovš.
- 25 -
Ö E BI BILA JAZ PREDSEDNICA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Poskrbela bi za reguliranje poplavljenih površin«, Zgradili bi še kakšen nov most in asfaltirali še ceste v manjše kraje.
Damjana Bartolj, 6, razred
Če bi bila jaz predsednica krajevne skupnosti, bi imeli v vsaki vasi gugalnice, vrtiljake ir, še kaj za veselje otrok.
Mateja Bizjak, 5« razred
Predsednik krajevne skupnosti ima veliko dolžnosti in odgovornosti.
Če bi bila jaz predsednik krajevne skupnosti, bi še nekatere ceste v naši krajevni skupnosti asfaltirali. Po možnosti bi skozi Šentrupert stekla železnica. Organizirala bi boljšo razsvetljavo in gradnjo nove tovarne, da bi se zaposlilo veliko mladih. Tudi oddaljeni kraji bi radi imeli asfaltirane ceste. Tisti, ki živijo na samem, težko posipavajo makadamske ceste. Vem, da delo predsednika krajevne skupnosti ni lahko in ne more izpolnjevati vsem krajanom nešteto želja.
Danica Ougelj, 5- razred
Če bi bila jaz predsednica, bi zgradili veliko igrišč za otroke.	Janja Gorenc, 5« razred
Prizadevali bi si, da bi čimbolj napredovali. Dobro bi bilo zgraditi še kakšen industrijski obrat. Ge bi se le dalo, bi skozi kraj napeljala železnico, ker imajo do železniške postaje predaleč tisti, ki se vozijo v službo in v šolo izven naše-
ga kraja.
Bari Rugelj, 8. razred
Omogočila bi napeljavo telefona v tiste kraje, kjer ga še potrebujejo. Asfaltirali bi še nekaj cest. jPrepovedala bi odmetavati odpadke v potoke.
Krajane bi prepričala, naj glasujejo za podaljšanje samoprispevka. Večkrat bi organizirala sestanke, na katerih bi se dogovo-rili, kaj vse je treka še narediti. Marjeta Urg15j razred
Če bi bila jaz predsednica krajevne skupnosti, bi naredila vse tako, da bi bilo vsem prav. Vsi bi držali skupaj in tako bi
lahko premagali vse težave.
Melita Zupančič, 6. raz«
P6 -
O ČEM SE DOGOVARJAJO NA SESTANKIH SVETA. KS
Moj oče je član sveta krajevne skupnosti, Vprašala seru ga, o'čem se člani sveta pogovarja,]o na sestankih,-, Tole mi je povedal:
"Dogovarjamo se o najnujnejših potrebah, ki bremenijo kraje,no skupnost. Velik problem je, kako bi najceneje uredili in vzdrževali krajevne ceste in poti,. Za te gre veliko denar-j a,. Druge največ je težave pa so z vodo. V sušnih' obdobjih Je kapaciteta vodovoda Šentrupert premajhna in so hribovske vasi mnogokrat dalj časa brez vode» V zadnjem času pripravljamo referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Če bo referendum uspel, bomo lahko uresničili več načrtov« Od sedanjega samoprispevka so vsi krajani kaj dobili."
. Marjeta Uršič, 5j razred
TUDI UČENCI- VOZ A.G I S I • Ž .E I, I, M 0,
DA BI REFERENDUM USPEL
Učenci iz bolj oddaljenih krajev se vozimo v šolo s kombi -busom. Kombibus je večkrat pokvarjen, zato moramo vozači pešačiti. Pokvari se tudi zaradi slabe ceste. Ceste vzdržuje krajevna skupnost. Ker je v krajevni skupnosti veliko cest, je za vzdrževanje potrebno veliko denarja, 'če referendum za podaljšanje samoprispevka ne bo uspel, 'odo morali vaščani sami vzdrževati ceste.	•
Želimo si, da bi se vozili s kombibusom po dobrih cestah, Zato upamo, da bo referendum za podaljšanje samoprispevka uspel,
Melita Gole, p, razred
;	.	. Vesna Kregelj7- razred
- 27 -
ALI STE ZA PODALJŠANJE SAMOPRISPEVKA?
KAJ OD NJEGA PRIČAKUJETE?
Seveda sem za podaljšanje samoprispevka. Če bo referendum uspel, bo denar od samoprispevka namenjen 'zk zaščito še asfaltiranih, cest. Z novim samoprispevkom bodo spet vsi vaški odbori dobili del denarja, s katerim bodo lahko popravili mostove, uredili kanalizacijo, izboljšali vodovod. Del tega denarja bodo lahko združili tudi na nabavo kmetijske mehanizacije, če bo takšno akcijo podprlo več vaških odborov.
inž. Bartolj, Bistrica
. Sem za podaljšanje samoprispevka. Verjetno bodo največ denarja porabili za urejanje cest, ki jih je v naši krajevni skupnosti
zelo veliko.	vera Bartolj, Vrh
Smo za samoprispevek, saj le tako lahko pričakujemo v krajevni skupnosti boljšo ureditev cest, vodovoda, pokopališča in še kaj.
Bizjakovi, Rakovnik
Od nas samih je odvisen razvoj in napredek posameznih vasi v krajevni skupnosti, zato želim, da bi referendum za podaljšanje samoprispevka uspel. Krajevna skupnost ima veliko načrtov in vem, da bodo sredstva, pridobljena s samoprispevkom, preudarno
uporabili.	Marija Brezovar, Šentrupert
S samoprispevkom smo zadovoljni, kajti brez njega ne bi mogli asfaltirati toliko cest, narediti telefonskih priključkov, urediti javne razsvetljave. Samoprispevek je v naši krajevni skupnosti nujen. Z denarjem, ki ga bomo tako zbrali, bomo lahko naredili še marsikaj koristnega za našo krajevno skupnost.
Gugljevi, Vrh
Sem za podaljšanje samoprispevka. Od prejšnjega smo dobili telefon, zdaj pa spet pričakujemo.napredek v naši vasi.
Marjan Gorenc, Hrastno
Smo za podaljšanje samoprispevka. Pričakujemo ureditev mrliške vežice, dobro vzdrževanje vseh cest v krajevni skupnosti, rabili pa bi tudi boljšo trgovino.
Kostanjevčevi, Prelesje
, 8 •Xi-;

28 -
Smo za podaljšanje samoprispevka. Želimo, da bi regulirali potok Bistrico, ker odnaša rodovitno zemljo.
družina Kumer, Draga
Že precej časa dajemo dekovni ljudje naše krajevne skupnosti del svojega dohodka za samoprispevek. Tako še bolj prispevamo k napredku našega kraja. Vsi ugotavljamo, da je v teh letih naš kraj res napredoval. Če hočemo, da ne bomo v razvoju obstali, potem moramo biti za podaljšanje samoprispevka. Torej, jaz sem za.
Težko bi rekla, kaj pričakujem od samoprispevka. Če ne bo program del preobširen, če bodo naloge pravilno izbrane, potem bomo gotovo vsi zadovoljni. Vsem ljudem pa je težko ugoditi. Upam' pa, da se bo našel kakšen dinar tudi za športno igrišče, ki se ga najmlajši najbolj veselite.
Marjanca Ogrinc, Šentrupert
Za podaljšanje samoprispevka sva. Z zbranim denarjem naj bi še naprej urejali ceste. Potrebno bi bilo zgraditi mrliško vežico. So pa še druge potrebe, za katere bi zbrani denar prav
prišel,
Mici in Janez Peterlin, Prelesje
Sem, pod pogojem, da bi tudi cesto, ki pelje iz Škrljevega proti zaselku Maček, uredili tako, kot so jo proti Zaloki, saj je cesta po vsakem dežju ali nalivu polna jam in velikih 1 "n 7
Andrej Rugelj, Okrog
Sem za podaljšanje. Od zbranega denarja bi imela naša krajevna skupno št koristi Popravili bomo lahko ceste, niostoVe, skrbeli za vodovod in še kajNaši kraji se bodo lahko razvijali. Podaljšanje samoprispevka nam bo koristilo.
Vinko Tomažin, Draga
Sem za samoprispevek. Želim, da bi z zbranim denarjem naredili prevleko po asfaltiranih cestah, da se ne bo začel asfalt uničevati.
Dragica Tratar, Draga
~ 29 -
PREPROSTE BESEDE
GLASILO OSNOVNE ŠOLE DR. PAVLA LUNAČKA ŠENTRUPERT
Šolsko leto 1985/86 Leto: XVI., številka 1
Uredniški odbor: čl.ani novinarskega krožka: Bariča Rugelj,
Janez Kotar, Alenka Tratar, Mateja Bizjak in Maja Ogrinc
Mentorji:
Mojca Slak, Danica in Jože Zupan
Razmnožila:	Stanovanjska zadruga Šentrupert
Naklada:
650 izvodov
študijski oddelek
PREPROSTE
II 22403/1986
371.84(497.12
Šentrupert)
199706G93
C—
S
S
ZZ
S
ID
O
cobiss a