X Uradni lečaji za tuji denar v februarju. Finančni minister je za februar določil naslednje uradne tečaje: 1 napol eondor 303 din, 1 zlata turška lira 344, 1 angleški funt 238'50, 1 ameri- ški dolar 43"30, 1 kanadski dolar 43, 1 nemška marka 14'50. 1 poljski zlot 8-15, 1 avstrijski ši- ling 8"00, 1 belga 7'30, 1 madžarska penga 870, 1 brazilski milrajs 2'50, 1 egiptski funt 217, 1 urugvajski pezos 22, 1 argentinski pezos 13, 1 čilski pezos 1'50, 1 turška papirnata lira 34"20, 100 albanskih frankov 1390, 100 francoskih fran- kov 202, 100 švicarskih frankov 1000, 100 italijan- skih lir 22770, 100 holandskih goldinarjev 2370, 1 bolgarski lev 45, 1 romunski lej 32, 100 dan- skih kron 947*50, 100 švedskih kron 1094'50, 100 norveških kron 106670, 100 španskih pezet 200, 100 grških drahem 39, 100 češkoslovaških k ion 152, 100 finskih mark 93'60, 100 le tonski h latov 780 din. X Z brezplačnimi železniškimi voznimi list- ki so ba ran tali nameščenci zagrebške »Narodne zašli te«. To društvo je prejelo od ravnateljstva državnih železnic večje število brezplačnih voz- nih listkov, ki so jih pa uslužbenci — prodajali. Tajnik društva, ki je imel samo Din 1500'— me- sečne plače, si je na tak način seveda lahko ku- pil sobno opremo za Din 50.000'—. Več usluž- bencev je aretiranih. X V dalmatinskem rudniku Monte Proininfl se je zrušil opuščeni premogokopni rov in pod- sul tri rudanje. Dva so rešili, tretji, Peter Lon- čar, pa je mrtev. X Kadi pijače in kart sta v Travniku oro- pala 2oletnega delavca Jurija Budimiroviča si- nova dveh imovitih družin iz Zenice, Hasan in -A lune d. Pretepla sta delavca do nezavesti, mu pobrala 250 din, njegov 14dnevni zaslužek, in odšla v gostilno, kjer pa so ju kmalu prijeli orožniki. X Časopisov in periodičnih tiskovin izhaja samo v Ljubljani 146! Med temi so 4 dnevniki, 2 lista, ki izhajata po trikrat na teden, 22 tedni- kov, 113 mesečnikov in še več drugih listov., X Trgovska pogajanja naše države z Romu- nijo so bila te dni uspešno končana. Zapisniki o tem bodo podpisani, kakor hitro jih odobri jugoslovanska vlada. X zakurjeno peč je legla v svoji hiši na Ižanski cesti v Ljublfiani 70!etna kmetska po- sestnica Neža čfčeva. V peči je po malem tlelo; ker pa je bila že stara in razpoka na, so skozi Špranje uhajali plini in kmetico usmrtili. Proti malokrvnosti, bledici, slabosti in pomanjkanju teka je ..FERRODOVIM" preizkušena in priporočljiva zdravilna spceialiteta. »FERRODOVIM« je prijetno sladko zdravilo, zlasti za, slabotne in v ra-^ti zaostale otroke, posebno pa za otroke, lFEKRODOVIM« je zdravilo za ženske, katere po porodu oslabijo vsled izgube krvi in za one, katere vsled malokrvnosti ingubijo svoje mesečno perilo. Za dober uspeh zadostujejo 2 do 3 steklenice. »FERRODOVIM« razpošilja' po povzetju: Mr ph. A. MRKDŠIČ, lekarnar. Mostar. Primer. banovina. Poštni predal 30 d. Cena 1 steklenici Din 40'—, 3 steklenice Din 110'— Iranko, Dobiva se v vseh lekarnah. Ogla« reg. pod S. Br. 6682/32. X Zaradi neznatne malenkosti so se spo- rekli v Crenšovcih v Prekinurju tamkajšnji ci- gani. V gneči je v krvj obležal 281etni cigau Adam, ki mu je nekdo za vratom prereza! žilo Odvodnico. Orožniki iščejo ubijalca. X Zaradi vohunstva je državno sodišče za zaščito države obsodilo rudarja Josipa Novaka, doma iz Rovt nad Logatcem, na 20 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. >< Predsednik vlade dr. M. Stojadinovie se je te dni vpisal kot aktivni član Sokola. Pri tej priliki je starešinstvu Sokola zagotovil, da bo vlada prožila Sokolstvu vsako pomoč, kakor jo zasluži sokolska ideja. X Pri sankanju se je smrtno ponesrečil na Ljubnem 91eini posestnikov sinko Anton Molari iz Podplanine pri Ljubnem. Ko je s sankami pribrzel mimo nekega kraja, kjer so prav tedaj podirali drevje, je treščilo nanj deblo in ga močno poškodovalo. Še isti večer je deček radi izkrvavitve umrl v celjski bolnici. X Vžigalniki so zopet dovoljeni, uvedena pa je zanje monopolska taksa letnih 100 dinar- jev brez ozira na kakovost vžigalnika. Za uvoz vžigalnikov iz tujine je treba imeti pismeno do- voljenje monopolske oprave. Kontrolo glede pra- vilnega plačevanja taks vrše organi finančne kontrole. Takso po Din 100'— je treba plačati vsako leto do konca januarja, letos pa do konca marca. Za kršilce novih predpisov so določene kazni od 20 do 500 dinarjev. X Naš izvoz je lani v decembru dosegel znesek 615 milijonov dinarjev iu je bil za 264 milijonov dinarjev večji kakor v decembru leta 1935. X Iz zapora je hotela na oni svet neka 221etna brezposelna delavka v Celju. V policij- skem zaporu je popila količino oetove kisline. Obupano dekle so prepeljali v zadnjem hipu v bolnico, kjer so ji še rešili življenje. X Spet je zahtevala človeško žrtev tragična usoda. Na železniški progi tik Št. Vida nad Ljub- ljano je hotela čez progo — čeprav so bile za- pornice zaprte — vdova po železniškem delavcu, siromašna kronska upokojenka Marijana Trojau- šek. V megli ni opazila lokomotive, ki se je z veliko brzino vračala iz Št. Vida v Ljubljano. Stroj je vrgel žensko kakih 12 m daleč v stran, kjer je takoj obležala mrtva. X Smrtna nesreča na parniku »Topoli«. Pri Pančevu je med ledenimi ploščami obtičalo več ladij, in e d njimi tudi parnik »Topola«. Posadke so se umaknile na kopno, na ladjah pa so ostale samo straže. Na omenjeni ladji je stražil strojnik Matijevič. Ker ga je zeblo, je nasul v prazno petrolejsko kar.to žnriavlce in zadremal. Medtem se mu je vnela obleka. Ko so mu prihiteli na pomoč, je bil že tako opečen, da je kmalu po prevozu v bolnico umrl. X Pred letom dni je dobil posestnikov sin Jožef Zelenik v Vinterovcih pri nekem fantov- skem pretepu hud udarec s koloni po glavi. Letos sredi januarja je fant umrl. Šele čez nekaj časa po pogrebu so vstale govorice, da je pravi vzrok smrti udarec, ki ga je dobil pred letom dni. Sodišče je zato odredilo preiskavo in izkop trupla. Pri tem so ugotovili, da je imel fant radi tistega udarca — počeno lobanjo in je sedaj res zavoljo tega umrl TISKOVINE vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časo- pise, knjige, večbarvni tisk hitro in pocenil TISKARNA MERKUR ijUBLJARIA, GRE605I&&VA U6JCA 23 IHfiei STfV J5-M Rezika Lebanova: Slovensko deSile Jedro zla Med socialnimi vprašanji, ki zanimajo in morajo zanimati slovensko vas, ni v zadnji vrsti vprašanje naših deklet. Zdrava, dobro vzgojena in zavedna dekleta pomenijo vasi najboljše jam- stvo za zdrav in življenja sposoben naraščaj. Pa ne samo to! Tudi dekleta, ki odhajajo raz vas v industrijska središča, v mesta in celo v tujino, pomenijo lahko močne in trajno zdrave in žive veje narodovega drevesa, veje, iz katerih na- stane lahko blagodejna in srčno posredujoča vez med raznimi družabnimi stanovi in kmetskim slojem ali pa bič in nadloga za te in one. Če se kmetski človek doslej ni kdo ve kaj ukvar- jal s tem vprašanjem, mu tega ne smemo šteti v zlo. Saj vemo, da so ljudje do najnovejših dni naše podeželje namenoma vzgajali v nesamostoj- nost, v slepo poslušnost in pokorščino. Kakor hitro se je vas začela dramiti, pa je butnilo ob- njo toliko nalog, da ni biio mogoče zajeti vseh hkralu. Verjetno bo tudi minilo še precej časa, preden bo vas sama vsemu kos. Tak položaj delavk in delavcev, ki jim je vas res pri srcu in kmetstvo več kakor reklam- na beseda, seveda nikakor ne opravičuje, da bi s prekrižanimi rokami čakali boljših časov. Kdor ima količkaj volje in sposobnosti, vsak je pokli- can na delo in pomoč. Le tako lahko upamo, da borno v doglednem času tudi na vasi preorali vse ledine in da bomo zlasti ženske uveljavile svoje sile. Pri tem nam niso vzor tiste plehke in po- vršne družice iz drugih slojev, ki vidijo bistvo ženskega vprašanja v brezpomembnem izersače- uju z moškim na posameznih poljih družabnega življenja. Nasprotno! Taka borba se nam zdi marsikdaj smešna in je za žensko samo često celo kvarna. Zato jo me odklanjamo, oziroma gremo mimo nje. Vemo namreč, da je narava obema spoloma dala različne naloge. Šele tedaj, če oba spola v medsebojnem podpiranju in razu- mevanju te naloge kolikor mogoče popolno in neoporečno opravljata, n?ni bodo dani pogoji za zdrav nadaljnji razvoj družbe. Po teh kratkih uvodnih besedah si hočemo ogledati položaj našega dekleta na kmetih z vseli strani in vidikov ter v prvi vrsti premotriti polo- žaj tistih deklet, ki ne dobe doma kruha, ampak morajo za daljšo dobo ali celo za vedno po sve- tu, kjer se nam jih mnogo, premnogo izgubi. Usoda teb deklet je tako žalostna in njih življenjski delež često tolikanj krut. da se jih spomnijo tu in tam celo ljudje, ki na deželo radi gledajo bolj z viška. Skoraj vsako leto se jih po nekajkrat spomni tudi dnevni tisk in sto- ka o »naši krvi«, ki se nam izgublja po svetu. Tako stokanje su-er v kakem čitateliu tu in tam vzbudi občutek usmiljenja a'i vinjenosti, v bistvu ni pa z njim nikomur dosti pomagano. Kadarkoli prebiram take sn>?p in sestavke, se mi zdi kakor kramljanje ob mrtvaškem odru kje v hribovskem naseiju. L,\auje gledajo mrliča, smrt jih je presunila, pa so razneženi. Kako je škoda rajnega in kako bi še lahko živel. Kako je bil dober, priden, skrben in varčen. In ne- mara še ne bi umrl, če se ne bi bil takrat in takrat prehladil in pri tem in tem delu preleg- nil in prevzdignil. V zavesti krivde ta in oni sosed sklone gla- vo in obmolkne. Zaveda se, da bi bil rajnemu tedaj lahko priskočil na pomoč. Morda en sam dan, morda le nekaj ur, pa bi današnji mrlič sedaj ne bil med rajnimi, ampak bi se z vso sosesko še sedaj veselil življenja. Tako nekako je z nami, ko stokamo o krvi, ki se nam izgublja po svetu. Kdo je tega kriv? Kdor ljubi odkritosrčnost, komur je kaj do resnice, ta bo brez oklevanja priznal: »Mi!« Res lepo zveni beseda o tujini-mačehi, res je pretresljivo govoriti o skušnjavah in pasteh, v katere svet lovi našo kri, toda vse to je samo — beg pred resničnostjo! Kako moremo pričakovati ali celo zahtevati, da bodi tujina naši krvi mati, če pa ji je domo- vina sama le prepogosto — mačeha? In kako moremo od koga zahtevati in pričakovati, da bo varno hodil po neznanih potih, če mu ne damo niti najpotrebnejšega s seboj? Prvo in največje gorje, ki z njim obreme- nimo v svet odhajajoča dekleta, je laž. To je treba odstraniti, če suloh hočemo pouiagatL