698
Književnost.
Poročilo o II. slovenskem katol. shodu,
ki se je vršil leta 1900 v Ljubljani. Sestavil tajnik pripravi javnega odbora. V Ljubljani, 1901. Tisk Katoliške tiskarne. — Težko zaželeno poročilo je torej v naših rokah. Dragocen spomin na velečastne dneve II. katol. shoda! Ve-lečasten v resnici je bil katoliški shod. Na krasno prirejenem zborovališču zbrani cvet slovenskega krščansko mislečega naroda: cerkveni knezi, duhovščina, 300 županov, 360 društev, tisoče ljudstva — vsi polni svetega ognja, vsi navdušeni, da „se je treslo alojzijeviško zidovje od burnega, gromovitega odobravanja", kakor po pravici pravi „Poročilo". Shod pa ni bil samo sijajen, ampak tudi velepomenljiv. Ti možje se niso prišli zabavat, ampak posvetovat, razgovarjat se — o bodočnosti, o sreči slovenskega naroda. Zato so si sestavili načrt, trezen in premišljen, „da se moremo ž njim ponašati ne le pred vsako protikatoliško stranko, ampak da ga moremo za vzor postaviti tudi drugim narodom". Tak je bil katoliški shod. In to veleznamenito zborovanje nam opisuje pričujoče  ;,PoroČilo".  Dragocen spomin!
Poročilo je sestavljeno zvesto in pregledno; to je povsem objektivna slika katol. shoda. Kar pa daje knjigi Še večjo vrednost in mikavnost, to so — slike, prav dobro pogojene slike štirih na shodu navzočih škofov in album častitih mož zbo-rovavnega predsedstva. Prav zaradi teh slik bo knjiga mnogim udeležencem shoda še mnogo dražja in jo bodo zvesteje hranili še pozna leta v spomin na prelepe dni II.  katol. shoda.
V jezikovnem oziru moramo omenjati, da Levčev pravopis ni dosledno uporabljen: „Za predsednika je izvolil O. pl. Detelo"; „zborovalci" in „zborovavci". Besede »presvetli" ne smemo krajšati „presv.", kar pomeni „presveti." Na str. 22: „Načelnikom (!) so bili izvoljeni..." „veša" mesto „vešča."   Drugih hib  nismo  opazili.
Jedro „Poročila" so „Sklepi"; vse drugo, kar je v knjigi, je nekak okvir k tem sklepom. V njih je določno začrtana smer vsemu javnemu delovanju med Slovenci; bogat repertorij in jasno navodilo so vsakemu, ki ima zmožnost in voljo, delati v prid našemu narodu. — Zato nikakor ni dovolj, da „Poročilo" v naglici enkrat prelistamo; v rokah je moramo imeti pogosto; v sklepih iskati navodila, v govorih pa vzpodbude za delo, da to, kar se je sklepalo in govorilo, ne bo ostalo samo v „Poročilu" hranjeno, marveč da bo od dne  do dne bolj prehajalo — v dejanje!
Jernej Kalan.
Roža Jelodvorska. Poučna povest starišem in mladini. Tretji popravljeni natis. V Ljubljani 1901. Založilo »Tiskovno društvo" v Ljubljani. Tiskala „Katol. Tiskarna". — To je XII. zvezek „Spisov Krištofa Smida", poslovenjenih mladini
v zabavo in poduk. Nova izdaja že znane lepe povesti se odlikuje po zlasti čistem, gladkem jeziku. Zelo jo priporočamo.
Navodilo za pouk v spisji za ljudske šole. Konferenčna naloga 1. 1 896. Sestavil Stalni odbor črnomeljski. Drugi natis. Črnomelj. Tisk. in zal. J. Krajec v Novemestu. 1901. — Učitelji dobe v tej knjigi najprej razdelitev učne tvarine za spisje za vse različne kategorije ljudskih šol, potem pa tudi  precej  izbrane  učne tvarine za to stroko.
Hrvaška književnost.
Vienac Splječaninu Marku Maruliču, osni-vaču hrvatskega umjetničkog pjesništva. 19,01. — Tak je naslov slavnostni številki „Vienčevi". Tu imamo zbrane članke in pesmi raznih hrvaških pisateljev o Maruliču. Vjenceslav Novak v leposlovni obliki popisuje nastanek „Judite", ravno tako M. Podravski novelistično poroča o »Izgubljeni pjesmi". M. Mil a s je sestavil »Pedeset latinskijeh pričica Marka Maruliča", dr. Anton Radič se vprašuje „Ima li u Maruliča isto moderno ?" ter odgovarja, da pozna Marulič tenden-cijo, ki je znak novodobnega slovstva, a da je ta pri njem naivna. „Marulič vrlo dobro ve, da je Hrvat, in da je njegov jezik hrvaški. A kadar po-prašuje po kulturi in njenem idealu kadar misli na svetovne odnošaje. tedaj mu je hrvaštvo v primeri z ostalim — v mislih, v tradicijah, v omiki zedinjenim svetom — preneznatno, tedaj vidi v njem samo del idealnega ,slovinskega' sveta". To imenuje Radič moderno pri Maruliču. Dr. Josip Florschiitz dokazuje, da „vsa bogoslovna in mo-ralno-filozofična dela, katera je spisal Marulič v latinskem jeziku, i po vsebini i po smeri spominjajo bogoslovnih spisov sv. Hieronima". D in k o Politeo je sestavil nekaj splošnih kulturno-zgodovinskih črtic iz Marulieeve dobe Dr. Milivoj Srepel je objavil nekaj osebnih bilježk. Mi smo se trudili dobiti za naš list portret Maruličev, a zaman. Dr. Srepel nam tu pripoveduje, da je Bulic našel v Spletu portret, o katerem se je govorilo, da je Maruličev, a da se je še ta izgubil. Dragutin K u k 1 a je uglasbil Maruličevo pesem „Divici Mariji" v starocerkvenem slogu. Poleg tega obsega ta številka še več lepih pesniških doneskov in  Črtic.
Dinka Politea izabrani članci (Predgovor. — Životopisne črtice, I zvezek.) Tisak i naklada N. Pissenbergera i J. Schnurmachera komanditnoga družtva u D. Tuzli. Mala 8°. Str. CCCXXXXI + 261. Cena zvezku 2 K. — Znani hrvaški novinar D i n k o Politeo je izbral važnejše spise iz obilice svojih člankov, katere je bil napisal za razne hrvaške liste, ter jih, začel izdajati v posebnih zvezkih. Ta