Volitve v občinske kmetijske odbore. Na podlagi zakona za pospeševanje kmetijstva z dne 6. septembra 1929 so razpisane volitve v občinske kmetijske odbcre ter se morajo izvršiti najkasneJe do 20. novembra. Volitev kmetijskih cbčinskih cdborov se izvrši v redni, pravilno sklicani in sklepčni seji občinBkega cdbora. Volitev naj tvori posebno tcčko dnevnega reda že na vabilu, ki ga je treba dosiaviti vsaj 24 ur pred sejo cbčinskim cdbornikom. Pred volitvijo prečita predsednik to okrožnico, dopis velikega župana in pa vse paragrafe zakona o pospeševanju kmetijstva, ki se nanašajo na občinske kme tijske odbore. Nato se sklepa o številu članov, to je ali se izvoli 3, & ali 5 čla»ov v občinski kmetijski odbor. Ko je to izvršeno, se preide k volitvi določenega števila članov in pa dveh namestnikov. Volitev se mora vršiti z listki. Vsak občinski odbornik napiše na 11fctek samo določeno število imen oseb, ki jih voli za prave člane in imeni dveh 4seb, ki jih voli za namestnika. Dva glasoštevca, ki jn je že prej določil predsednik, pobereta glasovnice in preItejeta glasove. Za izvoljene se proglasijo oni, ki so dobili absolntno večino, to je vsaj nad pclovico glasov navzočih občinskih odbornikov. Po členu 51. navedenega zakona se morajo člani občin fekega kmetljskega odbora volitl Izmed občinskega zastopa. Ouhovniške spremembc. Anton Rataj pride iz Črnc v Gor. Lendavo; Anton Caluta za I. kaplana pri Magdaleni v Marifcoru; Jožef Zolnir za II. kaplana; Jožef Meško doslej v Črensovcih, za III. kaplana; Adolf Adamič iz Bizeljskega v Črno; Anton Somrek iz Vranskega na Bizeljsko ter Mirko Štruc iz Gornje Lendave v Čren•ovce. P. Leopold Napotnik umrl. Iz benediktinskega samostana v Št. Lamprehtu na Zg. Stajerskem smo prejeli vest, da je umrl tam kaj ob severni meji dobro znani p. Leopold Napotnik. Rajni se je rodil leta 1859 v konjiški župniji. Leta 1884 je bil posvečen v mašnika. Blagopokojni je bil bratranec rajnega škofa dr. M. Napotnika, vrl Svovenec in vesten duhovnik. Dolga leta je bil oskrbnik benediktinskega gradu in posestva v Svečini in ga je poznal ccli Malibor. Pred par leti je zbolel in se preselil v Št. Lampreht, kjer je umrl med svojimi sobrati. Naše obmejno ljudstvo bo ohrar.ilo rajncga v najlepšem in trajno hvaležlem spominu! Tri samomnri na cn dan. Dne 7. no•'embra so se zgodili v Mariboru kar 3 jamomori. Radi samozastrupljenja je ]>reminul 50 letni upokojeni žolezr.ičar Franc Pihlcrič. — V Vetrinjski ulici v lieki gostilni se je obesil bivSi trgovcc Hotter. — V Dravo je skočilo pri brodu doslej neznano, kakih 19 let staro dekle, katerega so odnesli valovi. Samomorilko bo mogoče ugotoviti, ko bo voda naplaviia truplo. Vlom v Murski Soboti. Dne 7. novembra v noči je bilo vlomljeno v pisarno trgovskega gremija v Murski Soboti. Vlomilci so razbili vrata z ročicami ter odnesli iz pisarne pet stotakov. Blagajne niso mogli razbiti in je izprazniti. Imeli so v rokah vrednostni papir za 276 tisoč, a so ga pustili, ker niso poznali njegove vrednosti. Smrtna nesreča. V bukovškem gozdu nad Bogojino v Prekmurju se je zgodila nesreča, ki je vzbudila sočutje po vsej okolici. Hlapec Martina Pavla, mlinarja v Beltincih je peljal drva. Ko je dospel z vozom v tako imenovano »ciganovo grabo«, se je voz nenadoma prekucnil. To se je zgodilo tako naglo, da hlapec ni mogel odskočiti. Voz ga je pritisnil k drvam, ki so bila zložena ob cesti. V bližini ni bilo žive duše, zato se tudi ne ve, kaj je pretrpel ubogi hlapec, ki je bil stisnjen med vozom in drvami. Šele čez nekaj časa je slučajno prišel na kraj nesreče nekl fant, ki je obvestil o nesreči drvarje v gozdu. Poklicana komisija je ugotovila smrt. Čitajte! Malo je povesti, ki bi tako segle človeku do srca, ko povesti »A njega ni . . .« in »Odpoved nesrečnc žene«. Kdor nc verjame, naj si ji nabavi in ji prcčita! Dobita se v obeh Cirilovih knjigarnah v Mariboru, v Slomškovi tiskovni zadrugi in Mohorjevi knjigarni v Celju, pri Katoliškem tiskovnem društvu v Ptuju in pri pisatelju Fr. Kolencu, kaplanu v Murski Soboti. Staneta: prva samo 15 Din, druga pa 12 Din (brez poštnine). Tovarlši borcl iz vojne! Vabimo vas, da pridete v velikem številu na naš občni zbor, ki bo v Ljubljani dne 24. novembra tega leta v salonu tovariša Rozmana (pri Jerneju) sv. Petra cesta štev 85 ob 9. uri dopoldne. Vsak bivši vojak ima dostop in lahko izreče svoje želje. Sicer spored kot po navadi. Pravična obsodba, V Mostarju v Hercogovini je bil te dni obsojen radl oderuštva trgovec Franc Vosilj iz Ljubuške. Priso. dili so mu en mesec zapora in dvatisoč Din globe. Izposojeval je ubogim hercogovskim kmetom dcnar po 25 odstotkov. Leta 1927 in 28 je sklenilo radi slabe letine veliko kmetov iz Hercogovine, da se bodo preselili v Južno Ameriko. To priliko je porabil oderuh, da je posojal tem revežem denar na 25 odstotkov in je odtegnil od kapitala obresti za eno celo leto v naprej. Pri odiranju mu je pomagal njegov brat Zvonko Vosilj, ki je dobil 10 dni zapora in 1000 Din globe. Italjansko bojno letalo. Te dni se je vršil poskusni polet z novim italjanskim bojnim letalom. Letalo je dvokrilnik, ki tehta 15 tisoč kg, visoko je 10 m, dolgo 28 m in lahko vzame seboj 12 tisoč kg bencina ter olja in 8 tisoč kg bomb. Aeroplan ima šest motorjev, od katerih proizvaja vsak 1000 kcnjskih sil. Hitrost znaša 210 km na uro, to je največja; najmanjša pa 90 km. Najvišji skok s padalcm. V Leipzigu nr. Nemškem se je spustila te dni ženska x aeroplana s padalom na zemljo z višine 2.500 m. To je dosedaj najvišja višina, s katere je tvegala skok ženska. Po nedolžnem csumljena razpečevanja ponarejenih novcev. Gospa iz boljše rodbine ie prišla te dni s svojo hčerkico v trgovino s sadjem v Milanu na Zgornjem Italjanskem. Da plača kupIjeno grozdje, je vzela iz žepa 5 lirski novec. Trgovec jej je vrnil srebrnik s pripombo, da ni pravi. Gospa mu je ponudila drug denar, pa tudi ta je bil po tvorjen. Na začudenje je vzela iz žepa še 11 petlirskih srebrnih novcev, ki so bili pa vsi prevlečcni z nekako svitičeno plastjo. Ženska je začela jokati, zunaj trgovine so se že bili zbrali ljudje in med temi tudi stražnik, ki je jokajočo aretiral. Na policiji so jo podrobno izpraševali dve uri. Kako so prišli ponarejeni novci v njen žep, na to ni znala dati pojasnila. Zadeva je postajala vedno usodnejša, dokler ni izpovedala, da je imela poleg denarja čisto nov toplomer, katerega je bila malo poprej kupila. Toplomer se je pa ubil, živo srebro se je razlezlo po novcih, se kemično spoiilo s srebrom in so lire res zgledale na prvi pogled kot potvorjene. Gospo je policija izpustila, ker je postala proti lastni volji razpečevalka na prvi pogled ponarejenih novcev. Silovit izbruh ogenjenika. V državi Guatemala v Srednji Ameriki jc precej veliko mesto, ki se imenuje Guezaltenango. Naselbina je obdana krog in krog od gorovja, ki nosi imc Sv. Marija. Med imenovanimi hribi je oživel eden kot ognjenik in začel te dni s silovitim izbruhom. V gori je začelo najprej strahovito bobneti in cela okolica je čutila močne potresne sunke. Kmalu xa potresom je švignil iz ognjenika 1000 visok steber dima in pare, kl sta zakrila daleč na okrog obzorje. Daleč na okoli sc je začel vsipavati pepel, ki je pokril v par minutah zemljo 1 m visoko. Na ognjeniku so se pokazale na več mestih razpoke, iz katerih so se ulile cele reke žareče lave, ki so drvcle nepričakovano naglo proti dolini, kjer so človeške naselbine in vasi, Lava je pokopala preccj vasi in pobila nad 300 ljudi, med temi največ žensk tcr otrok, ki so hotcli oteti v zadnjih trenutkih pred uničenjem najpotrebnejšc. Mnogo oseb je ubilo kamenje, katerega je bruhal ognjenik. Noetovo barko hočejo najti. Angleški muzej je organiziral skupno z vseučiliščera v ameriški Pennsylvaniji ekspedicijo, ki bo preiskala pod vodstvom profesorja Wolleja Mezopotamijo (pokrajina med azijskima rekama Evfrat in Tigris). Ekspedicija je že na potu. Pred odhodom je povedal profesor Wolley sledeče: Raziskovanja v Uru, rojstni deželi očaka Abrahama, so presenetila ne le navadnega člo- vcka, ampak tudi učenjaka. Največjega občudovanja so vredni dokazi o cvetoči dobi v Uru (40G0 let pred Kristusom). Na podlagi izkopin iz probujene dobe v Uru se da sklepati na kulturo pred vesoljnim potopom. Dosedanji uspehi dajejo up, da bodo zadeli kmalu na tozadevne pisane izkopine. Pisane najdbe bi imele za znanost nepopisno veljavo, akoravno so že znanc celo take, ki so starejše nego 4000 let pred Kristusom. Te pa so iz čisto drugih delov sveta in ne iz Mezopotamije. Pred izkopavanji ni imela znanost nobenih materijelnih dokazov, da je bil resnično vesoljni potop. Izkopine so jasno dokazale da je svetopisemska legendarna domneva o čisto splošnem potopu, zanesljiva zgodovinska resnica. — Profesor iVolley je čisto resnega mnenja, da bo znal kulturni svet kmalu o prednikih Noetovih mnogo več, kakor pa o njegovih potomcih. Najnovejše mezopotamske najdbe bodo razdelili med muzeja v Bagdadu in na Angleškem ter na vseučilišče v Pensylvaniji. Kemal paša posinovil pastirja. Vladar novodobne Turčije Kemal paša je posinovil 13 letnega pastirja in mu dal svoje ime. .Vladar se je peljal nekoč z avtomobilom in je moral vprašati za pravo pot pastirja. Na razna vprašanja je dal deček tako pametne odgovore, da ga je dal paša pripeljati na svoj grad. Pastir je postal Kemalov prvi posinovljenec. Doslej je pohčeril paša pet deklic, kojih očetje so padli v svetovni ali osvobodilni vojni. Sto let poročena. Jožef in Marija Pacifico sta obhajala pred kratkem v Curitybi v Braziliji 100 letnico poroke. Jubilantinja ima 122 let, njen soprog 129 let. Njuna najjnlajša hči je stara 76 let. Nekaj o lovu na divje golobe, Splošno je znano, s kako strastjo lovijo ter uničujejo južni evropski narodi ptice ob priliki jesenske selitve. Danes hočemo opisati na kratko lov na divje golobe, kakor je v splošni navadi pri Baskih v Pirinejih (gorovje med Francijo ter Španijo). Nekatere naselbine Baskov se naravnost preživljajo z lovom divjih golobov. Golobi živijo v poletnem času v velikih množinah v Nemčiji ter na Francoskem. V sredini oktobra do sredi novembra se selijo iz severnih pokrajin preko Pirinejev v južnoafriške kraje. Španski Baski si izberejo za lov v gorovju stoječo skupino dreves. Na drevesih so kolibice iz dračja kot opazovalnice za prelet. Na prostem proč od dreves so nastavljene na 10 metrov dolgih drogih mreže. Pri vsaki mreži sta v kolibi dva človeka. Razven teh naprav so še na visokih pirinejskih hribih posebni izvidniki z mogočnimi trombami. Ko zapazi najvišja straža oblake golobov v zraku, trobi in opozarja na polet one stražarje v kolibah na drevju, da se pravočasno pripravijo ter so pozorni. Ko prileti več tisočglava jata v vidik kolibarjev, zavihti eden v zrak z belo zastavo. Bele barve se golobi ustrašijo, ter uberejo drugo smer. Zopet zamahne drugi z zastavo in usmeri živalce drugam. To mahanje z belimi zastavami trpi tako dolgo, dokler ne izbere jata polet proti nastavljenim mrežam. Ko je že blizu pasti, požene eden od lovcev visoko v zrak belo pobarvano leseno ploščo. Ptiči mislijo, da je beli predmet mogočna ptica roparica in se spustijo iz bojazni pred smrtnim sovražnikom na tla. Ko so na tleh, se razgrnejo nad njimi visoke mreže in golobi so ujeti. Seve se ta prastari način lova vsikdar ne posreči, a v največ slučajih pa le. Vsakoletni golobji plen je pri Baskih ogromen. Lovski čas je v zvezi s prirejanjem pravih ljudskih praznikov s streljanjem, godbo, plesom, pojedinami ter popivanjem. Skrivnost stavbenika. Najlepša grobnica v Indiji se imenuje Tadsch Mahal. Obdana je krog in krog od zidov iz belega marmorja in vsebuje skrivnost, katere niti danes ne morejo razvozljati. Grobnica je bila dograjena v 17. stoletju na povelje šaha Dschihana od francoskega stavbenika Austina iz mesta Bordo na Francoskem. V grobnici počiva šahova najljubša žena, lepa Mumtaz Mahal. Mirodvor je gradilo 20 tisoč delavcev celih 22 let. Delo je vladarja tako zadovoljilo, da je dovolil mojstru, da se ovekoveči v notranjščini grobnice. Znamenje, katerega je zapustil Austin, obstoja v tem, da pri prelomu oblaka ali pri najbolj rahlem dežju padejo iz istega mesta na stropu na tlak le tri kaplje vode. Že skozi dobo 300 let niso opazovali več nego tri kaplje. Francozove skrivnosti doslej ni mogel nikdo razložiti. Kako draga je ženska lepota? V Čikagi v Ameriki se je vršil kongres lepotičarjev. Predsednica zveze je imenovala pri otvoritvi sledeče številke, ki dokazujejo, koliko potroši ženski svet v Ameriki za umctno lepotičenje. Za barvanje ustnic porabijo na leto Američanke 2375 ton barvila (ameriško-angleška tona znaša več nego tisoč kg). Ako bi položili to ustno barvilo v podolgastih koscih enega za drugim, bi pokrilo 2375 ton pot iz Čikage v Los Angeles. Nadalje se uporabi 25.000 ton dišeče vodc za lase, 19.000 ton mila"za lice, 8750 ton kreme za kožo, 6562 ton pudra. Vse te ogromne množine kilogramov si namažejo gizdalinke v enem letu na svoja lica. Predsednica je izrazila trdno upanje, da se bodo zgorajne številke v prihodnjem letu podvojile. Na kongresu so nadalje ugotovili, da so postale Američanke v zadnjem letu lažje. V splošnem je zgubila Amerikanka na telesni teži 5—10 kg. Svetovna produkcija novih Ford- osebnih in trgovskih vozov je znašala v septembru 1929 svoto od 161.305 enot, kar kaže proti enakemu mescu v minulem letu precejšno zvišanje produkcije. En pomnožen izdelovalni program se je določil za mesec oktober, ki bi se raztegnil na produkcijo od 175.000 novih Ford-avtov in tovornih vozov. Produkcija Fordov v prvih novih mesecih tekočega leta je dosegla 1,033.498 enot, kar pomeni, da bo produkcija novih Fordavtov in tovornih vozov za letošnje leto prekoračila 2.000.000 enot. Pri Detroit-tovarni je zaposl.jenih nič manj kakor 108.138 nastavljencev, ki celi petd-nevni teden delajo.