Vstopimo vsi v »Učiteljsko Samopomoč" — našo stanovsko zavarovalnico. Zavarovalnina znaša že sedaf nad 5500 Din in se bo še dvignila s prirastkom čianov. — Plača se le 5 Din ob vsakem smrtnem slučaju. — Pri najdaljšem življeniu ne plačamo niti polovice zavarovalnine in to tako po malem, da sami ne vemo kdaj. — Če se dvigne članstvo na 4000 kar se lahko, bo znašala zavarovainina 20.000 Din. — Vpištte tudi žene, da pristopiio k U. S. — Vsak učitelj in vsaka učiteljica naj bo član wUčiteljske samopomoči"! Nova pravila potrjena. Nova, oziroma na izrednem občnem zboru dne 1. februarja 1925 spremenjena praivila je odobrilo ministrstvo notranjih del. oddelek za Slovenijo dne 8. maja 1925, Sl. Št. 2479/25. Obvestilo velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani z dne 14. maja 1925, U. br. 5255'2 z enim izvodom spremenjenih društvenih pravrl je prejela uprava društva U. S. dne 20. maja 1925. Veljavnost novih pravii. Nova pravila stopijo za 51ane z 20. tnajem 1925 v veljavo. Vsi smrtni slu5aji, ki so bili pred tem datumom, se raSunajo po 2 Din, od 20. maja 1925 dalje po 5 Din. Temu primerno se izpla5uje tudi posmrtnina pred 20. majem 1925 a 2 Din, a po tem dnevu pai 5 Din od vsakega 51ana. Spremembe v novih pravilih. 1. Stari člani plaSujejo za lef nino in upravnino letno 6 Din (prej 3 Din), za vsak smrtni slučaj 5 Din (prej 2 Din) in poštne stroške. Razlika znaša 6 Din. 2. Novi priglašenci (pod 45 leti) pla5ajo pri sprejemu: a) isto pristopnino kot prej, in sicer od 20 do 25 let 1 Din, od 25—30 let 5 Din, od 30—35 let 20 Din, od 35 do 40 let 30 Din, od 40—45 let 50 Din; b) vpisnino 10 Din (prej 5 Din); c) za zadnji smrtni slučaj 5 Din (prej 2 Din); 5) letnine in upraivnine 6 Din (prej 3 Din); d) društvena pravila in poštnina 3 Din. Razlika — povišek — znaša 11 Din. 3. Starejši priglašenci (nad 45 let) plačajo pri sprejemu dosedanje sprejemne pristojbine s poviškom 11 Din (kakor pod 2.). Število članov. »U5iteljska samopomoč« je imela 19. maja 1915 — 1043 51anov, dne 20. maja 1925 pa 1113 51aiiov. Posmrtnina. Dne 20. maja 1925 je bilio 1113 51anov. Po novih pravilih se računa prispevek za vsak smrtni slu5aj a 5 Din od vsakega 51ana. Posmrttiina za ta dan znaša 5565 Din. Posmrtnina od prejšnjega dne je 2086 Din. Primerjave. Tovarišica — stara 30 let — plača pri sprejemu 44 Din, 42 let star tovariš pa 74 Din sprejemnih pristojbin. Za vsakega prejmejo dediči 5565 Din posonrtnine. V 1. 1875. rojen priglašenec pla5a 142 Din, v 1865. 1. 240 Din in v 1854. 1. 325 Din sprejemnih pristojbin. Posmrt" nina za vsak primer znaša 20. maja 1925 5565 D _i. Če primerjamo naovišje sprejemne pristojblne 325 Din s posmrtnino, ne znašajo niti 17-ti del sedanje posmrtnine. Napravimo pa še eroo pr imerjavo. Nanovo vstopivši član — 30 letnik — plača pri sprejemu 44 Din, živi in plačuje 30 let letnino Ln. upravn ino letno a 6 Din, to je 180 Din, ter vsako leto povprečno po 15 smrtnih slučajev, kar znaša 2250 Din. Vse plačilo v 30 letih 2474 Dln. Ta znesek ni niti polovica one vsote, katero prejmejo dediei po umrlemu članu že danes. Vprašam Vas: Katera zaivarovalttfca nudi svofm zavarovancem tako visoke zavarovalnine s tako nizkimi vplačili? Jaz je ne poznam! Na velike ugodnosti pa opozarjam starejše priglašence — nad 45-Ietnike, katere v tekoSem letu izjemoma sprejemamo. Tovariš 70-letnik pla5a 325 Din sprejemnih pristojbin, živi še 10 let (želim mu pa še 10 X 10 iet!). V ti dobi plača 51anskih pristojbin 810 Din. Skupno plaeilo za vso dobo s sprejemnimi pristojbinami znaša 1135 Din. Ce umre ta 51an danes, dobe njegovi ded''5i (žena otroci itd.) 5565 D*n. Ali je potrebno, da veliko razliko med vpla5ilom in prejemom še posebej navedem in podčrtam? Izraeunajte si io sami! Sprejem nad 45-letnikov. Izredni ob5ni zbor »Učit. samopomoči« je v Krškem dne 9. julija 1924 sklenil, da se nad 45 let stare priglašence sprejema izjemoma eno leto v društvo »U. S.« Do zdaj je bilo 231 sprejetih za člane in ie še 23 priglašenih. V juniju in juliju 1925 sprejema »U. S.« še te priglašence; z avgustom je sprejemanje nad 45-letnikov v »U. Š.« zaklju5eno. Kdor se še ni priglasiil, naj stori to takoj! Dainašnja posmrtnina — zagotovljena z nizkim vpla5ilom — je že taka. da je vsako nadaljne čakanje neodpustljiv greh. To ie pa tudi zadnja prilika. da postanejo 51ani »U. S.« Smrtni slucaji. Od 1. januarja do 20. maja 1925 je bilo pet smrtnih slučajev, in sicer: 95. smrtnj slučaj Kristina Barthold — Pilštanj; 96. Karl Gaischeg — Maribor; 97. Ivan Thuma — Prevalje; 98. Marija Feigel — Slov. Bistrica in 99. Jurii Erker — Stara cerkev. Člatoski prispevek za 95. do 98. smrtni sluSaj ste pla5ali 51ani s položnicami, katere je društvena uprava raizposlala v prvih dneh maja 1.1. Kdor še ni nakazal tega zneska, naj stori to takoj. Za zadnji (99.) smrtni slučaj so bile položnice raizposlane v teh dneh. Ta smrtni slučaj se raSuna po 2 Din. K temu znesku bo prišteta razlika med staro in novo upravnino, ki znaša 3 Din in to vsem članom, zamudnikom Pas še zaostanek v plačilu. »UčUeljska samopomoč« je nepolit:čno društvo. — Namen. »U5it. samiopomo5« je nestrankarska stanovsko-gospodairska organizacija, zato povsem nepolitičnega značaja. Po smrti društvenikovi daje zakonitim dedieem podporo — posmrtnino — da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo. V bolezni in 'Ob smrti članovi narastejo veliki izdatki za zdravila, zdravnika, poboljške v hrani, pokop itd. Kje vzeti denar, da se pla5aijo visoki ra5uni? Uprava »Uoit. samopomo5i« nakaže posmrtnino isti dan, ko prejme pismeno ali ustno obvestilo o članovi smrti. Obvestilu ie priložiti sprejemni list umrlega 5Iana in mrtvaški list (brez koleka!). Napredek »Uč!teljske Samopomoči«. Naše učiteljstvo se zaveda velike koristi, katero »Učit. samopomioč« nudi svojim članom. To nalm najbolje kažejo številke. Od 1. junija 1924 do 20. maja 1925 — v enem letu — je naraslo 51anstvo od 573 do 1113, umrlo 11. celoten prirastek 551. Poleg tega je nad 100 priglašenih, ki bodo prei ali slej postali 51ani. Nizki 51anski prispevki, visoke posmrtnine, 5ut pravega tovarištva, da pomagam bednim v sili, to so tisti 5-nitelji, ki vodijo učiteljstvo v društvo »U5it. samopomoS«. Vabilo za priglašenia. Slovenija ima na asnovnih in mešSanskih šolah približno 4500 oseb. na trgovskih, iobrtnih in srednj.h šolah gotovo čez 1000. Če temu številu prištejemo še soproge poročenih tovarišev, dobimo okroglo število 8000. Ali ne bi b:Ja lepa posmrtnina, ko bi vsi ti stopili v naš krog? Posmrtoina bi> bila že lepo premoženje! Število našega 51anstva bi se pa dvignilo lahko še višje. Društvo »U5it. samopomo5« ne sprejema člainov samo iz Slovenije, ampak iz vse kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Žal, da se tovariši in tovarišice iz ostalih pokrajin naše lepe Jugoslaivije tako malo priglašajo za sprejem! »Učit. samopomoč« bi lahko štela na desettisoče članov. Učiteli je b. vedno ideallst, zakaj ne bi dostal na idealnl podlagi enkrat — realist! Treba je le nekaj resne volje in treznega prevdarka. za tem pride vse drugo. Tovarišice, tovariši! Oglasite se kmalu! Vsa pojasnila daje tov.IvaM Kocijanči5, učitelj v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13, vrata 10. Sklepi in resolucije učiteljstva pri okrajnih društvih. —skl. Resolucije, sestavljene v smislu društvenega sklepa na odborovi sejji učiteliskega društva za Mež^ško dolino dne 7. maja 1925. Ko sprejemaimo vest o premestitvi tov Lešnika, prihajamo soglasno do slede5ih sklepov in zakljuSkov: 1. Stojimo pred slu5ajem težkega discipliniranja 51ana naše organizacije brez predhodne službene preiskave in z o5itno polit;čnim obiležjem. 2. Klatijamo se pred avtoriteto zakona in povdarjalli smo vselei legitimnost svojih zahtev; baš zato tudi strogo Io5imo, kakor vsak 51ovek s pravnim 5utom. med premestitvarni po službeni potrebi in med premestitvami disciplinarnega zn,ai5aja in ne bomo dopušSali. da bi se skušala ta razlika kakorkoli zabrisati. 3. Spoznavamo bolj kot kdaj poprej, da nam ie nujno potrebna vseskozi strokovna šolska uprava, ako hočemo za- jamčiti šolstvu nemoten razvoj in zabraniti obravnavanje naših personalnih zadev po metodah, prevzetih iz drugih gran državne uprave, ki jih smatramo za šolstvo kot kvarne. 4. Zavedamo se daines živo dveh dejstev: PrviS, da je vse naše prejšnje delo, da so vse nesporne naše zasluge namah pozabljene. ako pridemo samo enknart v nasprotje s činitelji, ki odlo5ujejo danes preko naših strokovnih predstojnikov o naši usodi; drugi5, da nosimo največji del krivde na sedanjem našem žailostnem pravnem položaju sami, ker je ni politične sile, ki bi lahko prezirala in lomalovaževala nialše upravi5ene stanovske postulate, ako bi uSiteljstvo strnjeno kot en mož stalo za njimi in bi v praksi vedno izvajalo to, kar v organizaciji proglašai kot svojo načelno zahtevo.