glasilo slovenske narodne podporne jednote Chicago, nt, potek, V marca (Match 7), 1924. êA ÏJU ^ ŠTEV. -NUMBER 87. iVgSODNI TAJNIK ODSTOPI V PONDEUEK. tajnik J« peavnn r We- , kamor m j« imel vrniti florids danea zjutraj. i pokdsljkk izstopi ka* i kokhatlovoi tajniKOM DENBYJHL P. 0. — Senatni ki preiskuje petrolej «k i j« v četrtek poklical na je Ire C. Bennetta, pisca ov t "Washington Postu," kdo je "glava", katero t svojih tajnih brsojsv jih je poiiljal X. B. Mc Ustnika omenjenega lista, ¡'j« zadnji mudil v Palm Bea-i teh brzojavk, katero je poslal McLeanu dne 29 rji t. L, se glasit se« sem posetil glavo. Izro-noto. Zelo Tam Ja hva-i in Vas pozdravlja. Rekel je nobene nevarnoati in da ne ostavk. Pričakuje, da n konec napadov." »rji sumijo, da je mistc "glava" neki zelo visok nradnik. Senator Heflin it is Alabama) je odprto d* js predsednik Coolidge "glsva". Rasburjenje je nepopisno. V Beli hiši nolk. tfa. — Pravosodni taj-Harry M. Daugherty j« od lii nesta Miami v sredo zvečer f «e napotil v Waahington, tfa ki sanikal poročilo, ki pravi, poda nemudoma avojo ostav- • Imhinfton, D. 0. — Predsed Coolidge misli iznova namig t pravosodnemu tajniku Dau-«nrjij, naj izstopi mrjcgi liieta. Ide» predsednikovih najožjih •tonlcev j« neki dejal, da ja idiednik izpremeiiil avoje ata-« * Daughertjjevi zadevi, in j« ie sklenjena stvar, da pej-Dauj?berty zaeno s mornar ič- ga stopi prihodnji' pon-*k v veljavo. , « ¡¡Wfherty je bil pozvan ? Weston in je sedaj, kakor ome-gori, 2e na poti tkakaj. Da-iopoldne jo imel doapeti >o mesto. V soboto poda avo-«¡«vko predsedniku, in ▼ pon-g« ga menda Že ne bo več v «Siti. Iskor je priiel glas iz Bala hi-i. j« ie vprašal predsednik neto« znamenite juriste, ali ^ P" volji prevzeti pravosod mte\), ali ne. *ed kini je sodnik William 8 M^n, ki j« bil evojčaa zvezni *°r 11 države Iowa, nadalje okrožni sodnik Frank ■Weh ii države Idaho in pa «K D. Wilbur, ki je aodnik na Wrm sodišču v državi Cali- nij* Poročajo, je predsednik t,uli senatorja Boraha, bi «»tel biti naslednik pravoeod-* uJnik» Daugherty ja. Sena-"J* konferiral s predsednikom ™>. »1» ni pa hotel povedati, ¿7 * i« razgovarjal z njim. j;1 £ ^ «i« m je konferenea Daughertjrjeve zadeve., * ,novih rsivojev v oljnem ™âlu je pripravilo predsed " * ti-mu, da je izpremenil J f1*^, ki ga je doslej sa-** v i>aughertyjevi zadevi. P ,,h r*zvojev je razkritje sli?' koril*5K v katero je Pravosodni department Proglod dnevnih do-godkov. imenovan ipeku Amerika. , Predsednik Coolidge oljnem ikandalu. Banker o t brokerskega lanta Redmonds. Protestni shodi zoper priselni iko postavo. Elementi tretje stranke v Min neaoti ae gibljejo. Coolidge zavrgel apel Filipln oev aa neodvisnost. è „ brokerski mentar redmond priselna boben. Kamenev izjavlja, da ao poročila o revoltah v Rusiji sanje poročevalcev. Nemčiji prati nova finančna kriza. Entente zdaj smatra Nemčijo raso roženo. Ludendorffov proces ja poka zal, da ja vsa Bavaraka izdala republiko. , Potresni sunki t Kostariki ac ponavljajo. Priaolniiko vprašanje v v Chicag«. y Ghkafo, ni — Delegacije, predstavljajoče več kakor dvajset narodnosti čikaikega prebivalstva, ao atopila ▼ torek popol dne pred pravni odsek čikaikega mestnega sveta ter pozvala občin ake svetovalce, naj ae pridružijo boju proti priselnilki zakonski o-snovi, ki je aadaj pred kongresom. Ljudsko štetje ia L 1890. vzeto za podlago določanja kvot bi bilo zelo nepravično za jolno Evropo, ker aa niao pričeli ljudje Is de iel južne Evrope v velikem itevl lu naseljevati v* Ameriko pred ti etim časom. Anglije. H a Irsko la •V.to 4M* ko Zveaae oblasti ao aaprle 18 dot Redmondovega podjetja a 13,000,000 dolga, LABTNIK JI BIL BVOJOAB V-božih 0TRB&AJ T RBPTAV RANTU. Ghioafo, m — Petna jat «ftdov tvrdke O. F. Redmond, Inc., ki je bila eno največjih brokereklh podjetij na svetu, je bilo zaprtih na odredbo avasnaga sodnika Mor tona ia Boetona. In medtem, ko aa ia avesaa oblast odločila zapreti tiate urade, mod katerimi Je tudi čikalka podružnica nal86 W. Jaekaon blvd ao zvezni agentje namignili, da imajo v rokah dokaze, na podlag katerih bodo v stanu aapočet sodno akcijo proti lastniku O. F. Redmondu radi zlorabe zvezne pošte. Več kakor 150,000 atrank, ki p» toele posla a bankerotnim podjetjem, ja prizadetih. Obveznoati ao omenjene na kaldh oeem milijonov dolarje?* Zgodba o Redmondovem pod r AAIÍIIJVA ataukflk ooonagt zivmii pros-njo Filipinoov. ja nakratbo povedal •totaoM, da Ia niao iratt za aaodviaaoat. Waehington, D. C. — Predsed nik Coolidge je v sredo savrgel Filipinoov m »eodvisnost. V u na Manuala Rozaaa, vodi filipinske misije v Waahing u, ja Coolidge izjavil, da admi ija ne verjame, da ja fill-o ljudatvo ie zrelo za avo-o. Pritožba Filiplnoev proti eralu Woodu, guvernerju na iipinih, je tudi padla na gluha Predaednik je odgovoril, da pritožbe brea podlage in da vlada ve, da je veČina l^Upinoev zadovoljna a Woodom in njegovo revolte v rü- Nemčiji prsti ssvs fl- siji so sanje u*n krbl poročevalcev. upravo na otokih. Nemčija Js pspslssna razorežess > viti kontrolno voja^to misijo ? i Memčiji. 1 Pariz, 6. marea. — Zaveaniiko »jaiko nadziranja raaoroievanja emčije preneha ia ta dni. Tako včeraj sklenil poalaniiki svet v jetju do milijonarja aaga nazaj ^p^izu, ki ja sprejel protestno 50,829, dočim bi bfl loveljen vstop t Združene države le 56,098 priseljencem iz vseh drugih devet-intrideeetih dežel. ^ Jugoslovane je sestopalo na tem zasliUnju več časnikarjev in urednikov. " Iflmnako narodno iijnikom Denbyjem, čigar podporno jo^noto je zaztopal Pro- ---- svetin upravnik Filip Oodina ter ae iajavil proti nameravani pri-selni&ki zakonski osnovi. Poljaki odvetnik Leo Mallek ja dejal, da ja v čikaikem mestu 400,000 Američanov poljskega po-koljenja, pa bi amalo priti t to delelo le devet tisoč rojakov iz Poljake v Združene države vsako leto po novi priaelnliki predlogi. Ia Grike bi amelo priti na lato le 285 priaeljeneev, Jugoalovanov pa okoli devetsto Sodnik Bernard P. Baraaa ja zatrdil, da ja Italija dala Ameriki ime in njenega odkritelja. Poljaki odvetnik je pripomnil, da ao bili Poljaki tisti, ki ao nasve-tovali Columbovo ekspedicijo. j\ r ______ ^•Hdni tajnik ¿*Tp<*rt¿ »"«»kor j« on odgovc J^®entovo poslovanje. •i le n*k>: J______ . . «orit. drugega je, kar go-trU V'^ertyju. Ns pía-d, psrtmenta je eedaj ?.B4 "" ka, ki bo lahko vse ¡Ju P^^'al pravosodnim "•ngherty pa toga ni mo precej časa radi bolea > Prf i»keval " n jegevo 'adini-J-*' bl «ogel poevečafi f-^ZT" ^ •kujejo, kbers pred In tadi ^ la Mdaj, ko bo fif< -L.__• .. U t«de% tej- "AH Židje pa ao bUi tisti, ki so dali denar," je vzkliknil mestni oče Jakob M. Arvey, ki ja vil protestno rezolucijo. Drugi govorniki so bili: Jane Adama, aodnik Harrj Fiaher, sodnik Kickham Scanlon, več n red-nikov tujejezičnega časopisja, biv ii meatni zastopnik John Toman in meatni evetovalee Oaear F. Nel-son, ki ja podpredsednik čikaike delavske federacije. Odsek je sklenil poslati proteste v Waahington. Mestna dvorana ja bila natlačeno polna. Bilo je kakih petsto delegatov navzočih. Mnogi niao priiU do beeede, ker nI Mlo do volj časa na razpolago. 19 FUNTOV TEŽKO DITS BOJIMO. Newton, M. J. — Zdravniki po-ročajo, da ae je porodil zakonski dvojici William Henion Is Og-densbnrga, ki ja v bližini tega me-sta, 19 funtov teiak fantek. Mati in otrok eta adrava. 14 radarjev v Avrtrlji Dunaj, 8» marca. — Toplo vreme povzroča nova plaaove lu nove nesreče v avstrijskih Alpah Ud nji pondeljek je ane|ea plaz za-sul 14 radarjev med Fnaefcom In PerletKeaom. Trije ae tagnbili «v ljeaje, drago ao hrkopeli «ve. Drugi plaz ja sadaAil dva dečka v Ci •vo jo prijateljico za steno-ter odprl .pisarno. Njegova metoda jo bila pripro-sta in enostavna. IVičel je a malim, a končal pa ie a manjiim. Polsgoms je dosegel kontrolo nad nekaterimi manjšimi delnicami ter jih postavil na trg na lahka od-plačila. Če ao delnioe padla, je ial dobiček v njegov iep, zakaj, kupec je navadno prenehal a plača vanjem. če pa eo cena delnicam poako čile, potem je bila etranka pre-govorjena, da ja kupila ia vefi delni«. Kupčija je naglo naraičala, in Redmond je jel odpirati podruž-nioe po dragih mestih. Celi bata ljoni pomagačev in razpečeval oev racnih delnic ao bili najeti, da ao lovflf atranke, ki jih aadaj cenijo na 100,000. Potem ja vzel Redmond avojo stenografinjo aa ženo. Kupil ai je velikansko pooeifVo v Nswtonu, Mass., v bližini Weekaovega doma ter odprl ie več podražile In sedaj je konec te hazardns igra. Njegne posledice bodo nosili njegovi odjemalci in pa on sam. Polom je vellkanaki in izgube bo do ogromno. ILOIMBKA PIVOVARNA RAZDRTA. ,71 Hl. — V Elginu ao zvezne prohibičae oblasti dalo 3^75 sodčkov 'pravega piva' zliti v rsko Fox ob navzočnoeti mnogih selo žejnih gledalcev. 1 Zvezni mariai in itirje prohl-bični agentje ao odprli pivovar-niikc prostore ter pričeli uničevati a sekirami in kladivi drag* «troje, sodčke in drags pivovarni-ika predmete. Pivovarna ja ae-njena na «800,000. Bila je last Levrenca Crowleyja in R. Bur rilla. Obema lartntkoma je sod-aa obleat naložila talko denarno globo b prisodila vsakemu iest sapors radi krčenja pro- hibičae postave. Toki jo, 8. marea. — Priae Ma-sejo* Meteukate, o katerem fo sadnji teden poročali, da je umri. je io dobro okreval. Cae o piel v Tokijo, ki ao .v> bil, "bjavili d Ige ao-—^^ko g^i lo, da ja bila veet dobo pred dobrimi ieatimi liti, ko Bemike vlade a dna 9. ja-je bil ie siromaleh atraiaj v nekem bostonsksm roatavrantu. Dvanajst ur neprestano na nogah jff nosil Redmond jedila lačnim goltom na miao s natekarsko naglico in točnostjo. Pri tem ai je sdro^ nlHH moral v bolnišnico. Leže aa bolniški postelji al zaanoval načrt aa razp: delnio in bondov malim vložnikom na 4elna plačila in takoj pota«, 11 L Nota ¿a glasi, da NamÜja popolnoma demobilizirana in raaoroftena kakor aahteva versaijak a pogodba, vslsd česar jaaavesmika vojaško kontrolna , .kemiaija pod načelatvom franoo-ispodrezi na nogah, nakar ja Ah% nn$rau NoUeU odalej na-* - —-«-t- potrebna v Namčiji. Angleški mi- niztraki predsednik MacDonald je Oarizti imajo ravno toliko prilož nosti aa povratek v Rusijo koU kar g» tea angküd kralj n t Ameriko, pravi Kamenev. v noti a dne 25. februarja odobri stališče Nemčije in voini t eve t. kateremu fwgSSe 1 ■ V W»| ^^ -^mrnm Haz^l faah, se je včeraj «M to privolil, m aa Namiga smatra «8 raso roženo in vojaška komisija odpravi Svet podanikov ja sak- ljučU, da aa imennje "jamstvena komisija", ki bo od čaaa da čaaa posetil* Nemčijo in pogledal, ia aa v tovarnah iadelujo kakino prepovedano orožje in atrelivo. ia vedno aaatavlja poroiilo o re zultatu avoje preiakave finančna BPOR HRB KOMUNISTI JE I BKONOMBKI, NI | TIOEN. .Moskva, 8. marca. — "Poročila o vojaških revoltah, kmetakih vojaških vatajah in gibanju mo-narhistov v sovjetski Rusiji so nje poročeviloev v Rigi In Ber lmu", ja rakel Leon Kamenev, ki sdaj opravlja poala predsednika ljudskega aveta, odkar je Rikov, Leninov naalednik, odšel na po-čipiice radi alabaga adravja. V Rusiji ni nobona re volte, nit izgredov, res pa je, da apor med vodilnimi komunieti ša traja ampak ta apor daje raakim oari atom v inoaemstvu ravno toliko priloinoatl u vposUvtjenje mo-narhijc kolikor daje oljni škandal v Washinftonu priloinoatl aa povratek Združenih držav pod aagloikega kralja, ja rekel Kame nev. > Spor ni političen, temveč ekonomski. Ekonomski problem Rusije je, kako tekmovati a privatno trgovi no, ki ugraša državne trnata Državne industrijs imajo velike iadatka in valed toga na morajo dajati produktov po tako niakih oeaah kot privstni konoeaijonarjl To je problem, ki ja iaaval ■ sovjetskimi voditelji različne načrte aa reiitev istega. Troakij ima avoj načrt, dragi voditelji pa svo-jsga. Prvi bi rad, da aa dovoli ztmanji trgovini vai svobode ftAlmfe nobariUJMl na komisarjev j« da le nabavi kolikor mogoče toč eurovin ia inossmatva in poveča prodnkeija državnih industrij, obenem pa da aa privatna prodnkeija potlači a vsemi srsd-atvi, ki ao na raspolago. ga stanja v Nemčiji. Danee ae poroča, da bo poročilo predloženo reparacijaki komisiji dne 16. marca. Mod zvedene! je preooj prepira radi novo nemške emiaijake banko. Nemška vlada ja namignila ivedeneem, da drastična saves-niška kontrola nemških finano aa bo sprejeta. Vsa Bavaraka j» Iz-lajalska. Klttler-Lodendorffov prooaa ja pnlniwl, da ao vas stranko, rasen socialistov, karala aarote prati republiki. 1 Monakovo, 8. marca. — Prooaa proti Ladendorffu in Hlttlerju, kateremu pravijo tukaj "karat-val", ae nadaljnja. Mittler ja včeraj odprto zagrozil Kakru In dre fim "novemberskim izdajalcem", da prida dan obračuna. Kahrova stranka jo pa odgovorila, da sta Udandorff in Mittler iadajak Kakor ja rszvideti is prooeea, je cela Bavarska — izvzemši socialistov in koeranietov — kriva lade jetva proti nemški republiki} vse stranke ao kovala načrte za strmoglevljenje republika Ludendorffov napad aa papeža in nemške katoličane je iszval veliko jaso v katoliškem tabora. Voditelji bavarskih katoličanov zahtevajo od ksrdiaala, naj isde protestni pastirski list. Obeta srdit boj med katoličani ia praškimi protestanti. DELAVKA DOBI M0OO ZA Detroit, Mich. — leetnajstHai Aal Cbrefcek ja etrej v tovarni Harry Brea Manufacturing Co. odrosal vesh deaet prstov na rekah. Deklica ja toiile draibo a» odškodnino In eodüis jI ja 8. t. m. Te ja kar jih je r TT 1 ' i. Vladi zmanjknjs denarja in finančni miniater aahteva davka ia okupiranih pokrajin. Berlin, 8. marca. — Nemški finančni minister Luther je iajavil včeraj, da as naj nemško ljudatvo ripravi na novo finančno kriso. hodki države ao ie vedno daleč sa izdatki, in is Franoija ne do-voli, da ae pobarajo davki v okupiranem Porurju in Porenju, pride aopet polom in finančna krisa. Shodi proti priooliii- ikl predlogi. Rtavaiol] vsopotio Mlnaeiotl. Minneapolis, Mian. - V politlč-nlk loncih čirom Združenih drlav ja aačelo kipeti Poaebno hudo kipi v minnesotakih, kjsr je glavno torišča aa gibanja tretje politične atranke. Po mnenju rasnih krajevnih političnih voditeljev jo aadaj čiste gotovo, da ae bo vrilla kon-veneija tretje narodna politično «tränke. Trd orah ja vpraianje, kdaj In kje ae ima obdržavat! ta konven-eUa. V prihodnjih dssetih dneh bo faepolno konvencij v Mtnneeotl, in siesri Konferenca državnih In narodnih skupin, ki se zavzemajo sa u-steno vite v trstje politične stranka, se prične 10. marea ob dveh popoldne v 8t. Paulu. Državna konvencija ženskih nsčtraakarskih klubov bo 11, in 12. marcs v Minnsspolisu. • Kmsčkodelavska federacija ae anide v Mioneapolieu dne 12. merca. Državna konvencija kmečko-delavske stranks se vrši dne 14. aurea v Rt. Tloudu. Poleg teb ekupščia bo več ra-pnbliksDskih In demokratakih aaetanko v. MA RUSKIM NAiU ÖIBTO ti LBSNO RODp. Rusija. — Profesor Oebkia, ki je pravkar dovršil snaastvea pregled k s rakih UUv tub rudnikov, meni, da ao najbogatejši na Ruskem. Po njegovem amen ju js tamkaj 112,888,900 ton čiste X' Irons rude. Chisago in okolica i vefjidel oblečeo. Bet. vetrovi Tempe retara ti erehf najvIM» ». Balero isids ob C«17, 8*48. soboto pedni New Tork^M. T. (Fed. Press.) — Sedaj, ko ae bUŽa čaa sa uaa- konitev priselnliks postave, dviga newyorško delavstvo aavadaja nevarnosti skritih v taj sakoa-akl osnovi, svoj glaa. ßedanja prl-postava potsčs dne 80. junija. Zato mora priti prod tsm dnem do toaadavnega sklepa Ali kakor laglada, ni večin* aveanih postavodajaloev pri volji iaavati ailne nevolje med milijoni delavstva v Ameriki a sprejetjem predlaganih raakoijonarnih odločb aa kontrolo inoasmsaih priseljencev. Kongrea bi aalo rad zavlekel to vprašanje do potoka aa-danje priaelniška poatava, ksr si najbrž šsli, da naj bl ost si ia eno lato stari aakon v veljavL Delavstvo js nasploino poučsno sns čaju nekaterih omejitev, ki bl vailile earlatično policijsko nad-sorstvo nad tujimi delavoi, dosps-Umi v Zdruiane država. Pa tudi Mbrojnl delavoi, ki ao le dolgo čaaa neturalisirunt ameriški dr* iavljani, bi biU pod polioijtklm nadsorovanjsm. Nekatere določbe predlagane, poatava sahtstajo, df bi moral fmk priseljenec pu-atiti pri policiji odtla svojih pr-stov in aa od čaaa do čaia prijavljati pristojnim bblaatim. Drugi paragrafi določajo deportaoljo pod najpublejšimi prstvszaml. Kvotno vprašanje "je rešeno po novi priselniškl zakonzkl osnovi, tako, da bl prišlo v Ameriko kar najmanj priaeljeneev ia tistih de» žel, hjer je delsvstvo najbolj or-ganlsi rano In zelo radikalno, a največ pa is držav, kjer ao delavci reakeijonarnl In primitivni. Vae to je bilo poudarjene na velikih javnih delavskih shodih, ki ao ae vršili v zadnjih psr tednih po nswyoriki državi Ia v newyorikem mestu. Kdsn naj-sadnjih protestnih shodov aa je vršil ta teden v Btuyveaantovl kazini, kjsr Js dalo 180 dslsga-tov delavskih skupin, predatev^ jočih devet narod nostl, duška svojemu mnenju glede naaadnja* ška priselniške zakonzka osnovs. j OOOLBOB Ii VBDNO BA MBL-LONOVO DAVČNO RBVIBUO. Waahington, D. 0. - Predsed- nik Coolidge je še vedno aa Mel« lonovo davčno revlsijo, M M ja nI administraciji posrečilo spraviti v poslsnski zbornici pod str* bo. Predsednik J« potrdil naznanilo, ki pravi, da ja ie *avno tako vnet za Melloncvo predlogo, kakor jo bil, preden jo j« poslan-aka zbornica predrugsčila s tem, da je povišala dodatni davek v najvišji meri na 37 in pol odstot-ka, a normalni dsvsk pa dokaj znižala. Nshi glasnik Bele kila je po-vedel, da ups predse^ik Coolidge, da bo senat predelal zbornično predlogo Ur Jo peetavil na MeUenov prineip. AU ps bo rotiral predlogo, še mu pride v ae« daaji obliki v podpis, ali ns, ja še prcsgodsj prerokovsti. 411 potreenih sunkov v Kasta' i riki Ban Joss, 8. ms res. — Akoda, Id jo ja naredil potree na vladnih Klopjih, eerkveh in privatnih ik, ae sani ne 18 miijoaev do-lerjev, najbr* pa bo velike vešja. Od tafks /jutraj je bilo čntiU 411 sunkov, večjidel lahkih; eenkt ae ponavljajo. Is vseh krojev re v aadejik ribe, posebno a sapada, prihajajo 88, najniije neoinje aa pomol. De U ja kaj Bv. 47, se Ide ob Ijonj isgubljeeik, »s ni saeeo, eaeb pe ja PROSVETA /t! athn ilOVIMU E »Q»V"A I ' > Dat«m v *Uremog pri plitneni koči. Pa ko aem boje5 čital grožnjo, Mm videl, da iti znanca na koncu zaupno pristavili. naj #e ne bojim, ter to je le šala, ki jo zalijemo, ko pridšm okoli. Ko to pišem, te nabijam ▼ mor-monakem Rimu, 8alt Like Citjjn Utihu, odkoder uhajajo miali nazij gori v gorake premogareke naselbine okoli Helperji, Utrab, V Storesn aem erečal ponosnega grofi, kikor ae aedaj nieivijo pečlafrji. Pokizil mi je lanski Družinski koledar", reko«: Le poglej mojegi etriea Psvloviis, ki je alilun v koledirju. Obesil gi bom na eteno. V Salt Laki City ai je zadnje Saee naselilo veft Slovencev, ki io kupili lepa possstva. Rečem lahko, da imajo okna v izberi lepe pokrajine za domovanje. Izbrali ao ai «vel v rodovitni dolini, katero - obkrožajo t daljavi einji anelniki. Lansko lato aem nekoliko opita! odtod o krasotah in pa o indi-lanskih stvareh, čeear sdaj ne oom. Potovel sem po južnih krojih Colorada in Utaha, in to me je napotilo, da sem prijel sbirko ropov klopotačv to je onih strupenih kač. ki jih je prooej po jni-nem Coloredu in drugod. Mnogo jih jo tudi po gričih Pennajrivani Jo in^Zapadne Virginije. Te kače so I« precej poltene. Ko aem prod leti Prto srečal do 7000 čevljev nad morsko gladino pri nabiranju gorskih evetlio, ko jo po dežju priaijalo solnce in aem zadovoljno žvižgal, ms j« iznenadil ropat osemletne klopotače bal ko nameraval prestopiti mali graben. Kažino ataroet m pozna po obročih na repu, ker vaako lato dobi enega, in tako se jih najde tudi s 10,14 in IS obroči, kar enači, da so toliko staro. P*va klopotača, ki som jo srečal, jo bila svita t klopiič, is sredine katerega j« dvigala glavo, ob strani pa je is klepčUt molel rep. Ako bi ne bili bal tikrit zaropotali repom, stopil bi bil nanjo. Dobil bi bil lahko smrtonosen pik, kajti po dežju, ko prisijs aolnos in prilossjo kače na površje, ker jih sili nekaka bolečina v glavi, so Is kače poeebno hudo in strupeno Drugače ao tO kače precej lene in počasne, le rasdraiena ae ssšeae-jo na Človeka. Oso, ki som jo srečal, ssm s velikim kamenom prebil, nato pa ji odrezal rep s osmimi obroči. Glas oddsjajo od acbs posebno obroči le živih kač, ki se oddalel sllži kakor avonenje kra-guljčkov pri saneh v zimskem Času. Odrezan rep ne daje več takega glasu. Klopotače so piiane alieno gadom na Slovenskem, Is daljls ao in debelejše. Glavo ima klopotača prooej žiroko in trdo ter jč j« kot kavčuk težko ras-bitl. Klopotača roda pride mimo hiš, kjer ji menda slastno dils pomije in drugi odpadki. Pastir-ji, ki sps po lotorih, so mi pove-dali, da si rada privolči bivanje posebno pod poeteljo. Primerilo ae je oelp, da so jo svila v klop-čič na posteljo, pa je bUa toliko poltena, da jo jo Človek opozorjen po njenem klopotanju pro- rl ali ubil. Drzni paatir, ko ti-klopotačo, stopi a konja, jo prežene, da se stisne v klopČM, potom pa stopi asnjo, jo prime rop, naglo dvigne, aavrti in u-dari s njo ob tla, da jo ubije. Kožo potem ename s nje, ker jo je lahko prodati Is kože ea da na-praviti lep psa, ali kol oe vidi indijanske ssknje v mormonski cerkvi Silt Lake Oltjja, da oo i Ve jene is klopotačinih kož. Pnetir-ji kaj rodi okrasijo svoja eodla s repovi ali kožami klopotač. Živina, zlasti konji, se poeebao boje klopotaš, ki jih elutijo oddaleč. Kmetovalec mi ja pripovedoval, ko jo koell travo ■ at roje as, do je morol proganjaU konje s bičem na p rt j, tako oe bUi preetraleni, ko se je nokaj povaljalo pod strojem. Videl je, dn je stroj čel Čea veUko klopoučo. A ko piči konje klopotača, takoj pa ti ali se pa prične euliti do kosti Pozimi ss tak konj so. pol obrodi a poleti, ko kače ae- ■ ' pet prftasojs na dan, oo sslfc U-nova- Tako mi je pripovedoval kmetovalec, če je tak konj prodan, mora prodajalec povedati, da je pičen od klopotače, drugi-če gi mu kupec vrne, ko se prične v letnem čssu zopet sqUtl Klopotač* ima ivoje sovražni-i v naravi V Arizoni žive velikim kuščarje» podobne če bolj strupene ' kače, ki ao rsflično rdečkaste ,in pegaste kot jo narava v Arizoni. Ona lina kača ali »trupeni kuičar se le malo zmeni sa razdraženo klopotačo, ki ga prične pikati. Počaai so obrno ter >iši klopotačo, katera kar vztre->eta. Arizona k i kuščar ima torej hujii strup, ki mu tudi klopota-5ln nič ne škoduje. Druge kače ive v Ooloradu in Wyomingu in aploh kjer žive klopotače. Podobne ao onim, ki amo jih v stari domovini nazivali pisauiee, in love miši. Razlikujejo ae lo toliko, da ameriško kače imajo velikim žabam podobni glive, io dolge in debele, i ne strupene. Nsjraje bivajo ob vodi. Tudi te kače ao ao-vražnice klopotač, ker ijnajo laat-noat, di jim klopotičin strup ne koduje. Opazovalec mi je pripovedoval, kako jo videl tako kačo, ki je alkali semtertjs ter silila v visočino skalovja kake pol milje daleč, del je zanjo in opazil, da je tam ropotanje klopotače. Kači sta ae zagnali akupaj in po malem t)oju je klopotsči obležili, V državi Wyoming je bije itro-go prepovedano ubijati klopotači •ovražne kače. Sicer jo klopotača, kakor rečeno, poštena, ker opozori človeka na ivojo navzočnost, dogodi se lahko, da kača spi, n ko gre človek mimo, lahko sto-»i na klopotačo in js po njem. Clopotsča js namreč slino strnjeni in 8e nI hitre pomoči po pi-cu, nastopi amrt. Nekje ▼ Penni so trije britje nibirali maline, sieletsli so no spečo klopotsčo. Prvi, ki gi je pilila, je savpil, drugi je priskočil na pomoč In pičila je tudi njega, tako ss js zgodilo s tretjim. Prvs dva sta >ila na mMtu mrtva, a trstjl, ker je bil klopotačin strap radi prejš-njih dveh pikov le oslsbljen, jI bil pripcljsn v bolnišnico, kjer je kssneje umrl. Tsko sem nekoliko opisni ksče, katerih repove letos sbirom in jih že inum is rosnih krajev. Najlepši so repovi onih is Ariso-ne, ki ao solnčno svetli. Kače in njih repovi so tam bolj dsbeli, ker žive v bližini vode. ¿Up imam 12 let etare klopotače. Ubita je bila na Primeru v Ooloradu ob čaau, ko amo imeli v sukem skalovju piknik. Rep je precej tanek, približno kot tanki masinee. Druge imsm od osem let stsrih klopotač, ki so Uvele nižje doli ob vodi in so njih repovi debeli kot palce. Vslic njihovemu hudemu etru pu pa ni prevelike nevarnoeti radi klopotač, ksr oznanjajo evojo nsvsočnost s ropotsnjem. — Matija Pogorelo. «oval, 4ij0 bila do 21 februarja m narave sivite v ledu. Telefonsko Hfce so bile potrgsne in ao le-žsle križem pó zemlji. Ss£no, po-eebno pa še eeačuato drevje izgleda kakor bi šla skozi vojna vihra. V resnici reči moram, da v življenju Še nisem videl da bi bila narava tako močno zavita v ledu. * Martin Stntpok. Midway, Pa. — Le malokdij je mogoče delaven poročati kij ve-selega, a enkrat je tudi mene i dela ta ereča, di opišem, kako smo se ssbsvali v osem milj oddaljeni slovenski naaelbini Imperidlu dne 16. februarja, svečer, ko ata dobro snana Alojz in Johana Tolar obhajala 25-letnieo svojsga sakon skega Življenje. Povabila ata večje itemlo avojih prijateljev, med kateriinl je bila tudi moja malen-koat. * Da je gs. Tolarjeva priznana iz-vretna kuharica, niso samo bsse-de, ampak ee je vsak lahko prepričal ko je aedel pri avstbenl mial Jn tudi g. Tolar je etrokov njsk pri evojeip delu, postregel nam je s dobrotami, da smo imeli neksljeno veeclje. Samoposebi jo umevno, da ao se mladi pari vrteli da je bilo veeclje pogledati našo bodočnost, starejši pa smo zapeli narodno. SIcer smo peli ta-di tleto, da ne gremo prej dam, da ss bo delal dan, a upoštevali jo akmo, ksr domov amo šli šele, ko je solnee dovršilo polovioo svojega dnevnega dela. Tskrot pa naa je priaUflh narava, ki jo pričela pošiljat) drobne kapljioc dežja, ki so sproti zmrzovsle, tako. da je bila v tekn ure vsa narava oblo-Čena s ledeno obleko. Takrat aem ae apomnil da js ros lepo plesati s brhkimi Slovenkami, ampak Imel ae drugi plee — s avtomobilom po ledeni cesti. In ros amo ae takoj odpravili proti domn s željo v aren, da bi Telarjeva in tudi drugi goopoljubni roje ki dočakali, da bi obhajali Š0 let-v veaelju kakor esao 25 let- Naši odri. Br, Mina. — V nedeljo 24. februarja je priredil aloveneko a-meriški dramski klub "Phoeniz" igro "Pri kapelici", katera ae je vršila v šolski dvorani Gledalcev je bilo precejšnje število, katero pa ni odgovarjilo številu prebi-vilitva v tej niielbinl Pred igro je govornik opisal v lepih beeedih pomen igre in ne glasil krotko dobo, katero se je klub pripravljal na vprizoritev. Hitrica je rez morila biti preeejŠ-nja, kar še je dalo opaziti celo na programu, kjer sta bili izpuščeni dve imeni igralca in igralke. Najbolj ae je pa to opazilo pri igri sami. Igralci ao bili večinoma cerkveni pevci, štirinajst po številu. —• Naatop Roparja je bil dober, le govorica je bila slaba, mešal je preveč slovničnih beeed med popačeno govorleo. Petje Metkino je bilo izvratno in tudi govorica no preilibi, a stavki premalo naučeni in vedenja nekoliko prehladno do Ivana,, ker je napravilo elab vtis ni občinstvo. Krotnjfe Jvanove so bile slabe. Bil je v zadregi, zato se mu je pokvarili tudi govorieai Njegova mati Liza je sicer prav dobra igralka, toda sa vlogo matere je premlada, ker je izgledala mlajša od Ivanovo zaročenke. Maekiranje obrazov bi bilo potrebno. Lipetove kret nje kot igrilea glavne vlogo io bile Izvrstne, drugače pa je bil vloge popolnoma nezmožen. Imel je tudi slabo navsdo, da se ni dr lil sredine odrs, ampak je begal od kullee do kuliae in nipenjal u-Šsss. Stivke je le do polovice do« vršil pri ostslsm pi ii je pomagal s smehom. Učitelj menda tega ni opasil pred igro ali pa ni znal ksko to napravi slab vtis ns ob činstvo. Najboljši igralec Jurček je izborno izvršil zvojo vlogo, lo njegov smeh je bil včssih nekoliko prisiljen, čeaar pa občinstvo ni opazilo. Poštar, ki je imel dve vlogi, drugo kot orožnik, bi moral imeti maakiran obraz, tako js bil napravljen le slab utis na gledalce, ker sta bila oba nastopa kot poštarja in orožnika kar drug za drugim. Na jftnika in zaročenko stavljena vprašanja so bila slabo naučena, kakor bi govorniku tekla vods v grlo. — Jera je izvršila isvrstno svojo vlogo kot klepetulja. Klubu priporočam, da jo ne pozabi pri prihodnji igri. Nastčp šanjic in koscev je na provil močin utis ns gledilee, posebno petje jo udeležence preae-netilo. Samo emeh nekega koiei ni bil umiijin, kar je obšinetvo tudi opazilo. Prizor perle pri vod njiku je občinztvu tudi ugajal, mnogo emeha je izvabilo med ob činatvom, ker je ena rabili ribni-iki naglas, neka druga pa je obračala glavo v stran, ker jI je uhajal emeh. Sploh se je občinstvo sabavslo s smehom, s katerim so hjli radodarni ns odru več kot je bilo treba. Nastopil je tudi kvsrtst s tremi pesmimi: "V mraku", "Pri zibe-SH in "Na straži". Pstje se je čulo, kakor da so se pevei sešli veeh štirih etranl Pevci so zatožni angleškega petja, toda rsšun enega ao sa slovansko nesposobni. Slaba in napačna govorica napravi poslušalce tope in nt v ar mrtvo, broa pomena, ki je pred atavljena. Beeede je treba pravil-no izgovarjati. Krivda pode ni rešijo In sploh na učitelja, ki dopuiti, da pride na oder nedovržena in nenaučena vprizoritev. — Kritik. Kika je vožnja po ledeni eeeU, je že maraikomu enano, ali IT. fo-brakrja pa je kUo vreme izven ro-dno. Drobai del jo kaker sa slavo padal nepreetano, sproti pa a 1IWLA PBOVIBIOVAt New York. — Policijski komi-ear Bnright je dejal v avojem govoru v neki boptktoveki cerkvi da dečki, deklice, duhovniki in eodniki noeijo steklenice s žganjem v žepu, odkar je Volatoadov (prohibični) zakon v veljivl vstašev. San Silvidor, 5. marca. — General Gregorio Perrera, poveljnik vatašev v Hondurien, ji i svojimi ëctiari prtasigil armado bivlegs prr< Uvec, tudi katoliški dels«^ bo garal dolge ara ij » mezdo samo iz ljubezni b Iktat „ ltb Kutarl PrepUaj Utioek« U to delo ii ^ \ lm «kanja pi prepusti » di jihrošljo kakor jc uj-bolj prav. ' * s pgkk. 7. marca, dtlavtke iovIc«. (fedm^ pfeea) »ouuc« nctftrtlo piketimnja. n.iaar> - V4jed -odl" prep°* ^rTM«»e biti stavkovnih 5 med krojaškimi delavnica- fr^vkni«* krojalfci delev-i preneha • piketiranjem lavk» ae nadaljuj«- ^ dtUnk» banka M odpre v £ Montani. Grest Fells, Mont — Tukejlnjc «kovne unij« izvoMe odbor, i .»j pripravi načrt aa uatano Itev delavske bank«. Družba «drobila unijo. dney, Nora SkoHJa. — Od članov tukajšnje unij« jek-rtkih d#laveev pred Stavko v iniju 1923 jih jo danea samo Se K). Delavci ee zdaj trudijo, da ,rasbita unij s . reorganizira. 3000 rudatfev rtrada. «ydwy. Nova Skotija. ~ Dvo-■O* rudarjev i« brez del» Se od i. januarja, ker BritM Kmpire teci Co. noče odprti avojih treti ijreijih premogovnikov. Rudar* so v slabem pololaju, mnog. radajo in proaijo vl»4<> pomoči. Gibanje v Minneaoti. Hinneapoli«. — ParmarSka-de-nki itnmka v Minneaoti imt roje zborovanj« 14. man* v St. loudu. Nestrankarska lig» in «krtka nestrankarske liga ima-i preliminarni konvenciji 13. int v Minneapoliau, nakar ta odejo vse tri organizacije v prho enotna fronta. Krvavi pramof. Waahington, D. C. — Budniiki iro poroča, da je hilo v januarju l 234 rudarjev ubitih v amari* premogovnikih, v januarju pa 206. Letošnja število je torej večje. lUvbinika atroka v St, Louisu. St. Louia. — Stavka szbestnih iliveev še traja. Podjetniki zah njo "indšunkšaa", — Cemen rji ao izvojevall 25 centov pri tljika na uro; idaj imajo $1.60 t aro ali $12 na dan. — Nosači *ke in malta ao pred kratkim »promisirall za $1.15 na uro »ar j i, zidarji a opeko in ple-larji imajo še od lani $1.76 na te. Električarji in plttAbarJt lajo $1.50. Te navidezno dobra nsezde pa ameje privabljati zunanjih laveer v St. Louia, ker ta je le >č delavcev kot je dela. Živijo* e potrebščina In atanovanja to i ailno draga. JDAKY BO POBUAL ŽTVDTO Z KLXKTRZXO. Kak« J« i filipinsko odvisnostjo. Waahington, D. C. — (Fedor. Press.) — Senatni odaek aa ozemlja in otoške poeeati utegne priporočiti neodvianoat aa fllipinako otočja. To bo rezultat aaaliiavanj, ki ao aa pričala a poročilom vojne» ga tajnika Weekaa, zagrizenega naaprotnika filipinske oavobodit- "Filipineem je aa amerilki ka C tal, na pa aa neodvianoat," je javil brokeraki tajnik, ko ao ga izvali aenatorji Read, King, Harria in slučajno tudi Hiram Johnson, ki ja načelnik dotičnega odaeka. Bivši aoldat in met sagovornik velekapitala Recd je rekel, da j* bil aam na otočju in da pozna ljudstvo, ki je kljub vsemu t ¿mu, kar ao Združene države dobrega Storile zanj« nasprotno na dalj m ameriški kontroli. Kar atane vojaška zaaodba $12,000;000 na leto in moti eelo, politiko narodne obrambo« meni aanator, da je sedaj le čas za filipinsko osvobodi tev in neodvisno«*'! Tfeeka jf dajal ,da bi ne imel biti protit razlog za nadaljno okupacijo. Hiram fobnBbo -vprašal Weekaa, če nasprotuje Z ofttrom na svoje opiranje profitnemnim gibu neodvianoat) edinole na pod-lagi altrniama. Weeks je odgtov*-ril, da je temu tako. Po dvorani je takoj po tem odgovoru krošll pritajen ameh med tiatimi, ki jih ja filipineki-nartA pedal na mi aijo aa avojo neodvisnost. avl • Waake je rekel, da bi igralo filipineko otočja ostali «v nedalj-nih 15 lat pod " ameriško upravo Pb njegovem mnenju j« kongres naredil telo veliko napako, ko je q»k>h obljubil etočju neodvianoat Klng je vprašal, da bi 11 ne Wlo dobro, še W Filipinei napredovali počaaneje, ei nahranili ovol listni kapital ter ee ne de» izrabljati odsotnim posestnikom. Weekeu ni šlo kaj takctfa nikakor v glavo Po njegoVan mnenju ao Filipipcl še nesposobni, da bi ae vladali aamL Treba jim je še varttffv« najmanj kaldh petindvajset lat. Kiti en član eenatnega odaeka aa ozemlja in otoike poaeati nt pritegnil brokerakemu tajnik* I --- DAYÖ1TA PBBDLOOA ▼ «|. MATU, . Waakington, P. O. — Senator, ja Wateon in Moses au na konfe renal a predsednikom izrazila mnenje, da ae *o dalo dobiti v fl nančnem senatnem odSelnt dovol, glasov za priporočilo M&onove davčne revizija. Ali to pa ne bo tako lakko reč v aenatn ramem, sta povedala m dra solon* predsedniku Coolidgu na tisti konferenci. Senat ne bo pri tolji odobriti 36-odatotnega davka na čezmerne dohodka. Po njunem mnenju aa bo senat naj bdi ogreval aa maksimum 87 in pol odatotka, če ne ka 40-odstot-nega. ' ■ Zdi ae jima, da bo administracija lahko zadovoljna, č* ne poie ne aenat dodatnega davka na 40 odstotkov. * ■■ ■ < Če ne bo administracija prehudo proti temu, bo finančni odaek priporočil kompremiano, predlo go, kakor jo je oni v poslani i zbornici. Omaha, Jfeb. — Velemeaarska ufoa Cadahjr v Omahi bo v •tkem začela pobijati «vino s ektriko. Sedaj jo pobija a ba> ■ po Rlavi. Tako je čiUU v uiku, priobčenem v listu Oma Kvening Bee. "Uradnik Thomaa J. Byrnaa, lutben pri drušbi Cudahy, je ¿•si let izpopolnjeval avojo is-tfbo. ki bo, kakor pričakujejo redils veliko revolucijo v ve-F*aar»ki induatriji. "Iznajda prihranila veliko denarjr na i« rečeno t omenjenem inku. Bjrnesovi poizkusi ao bili do-'J popolnoma tajnost, kakor ja Hs«. i, članka, ki doetavlja, DBAOO Je več ato glav goveje Pobite s pomočjo tiate a-naprave pred kratkim. New York, N. T. - (ftdsr. iQrEgTTJA fi ^ ) IUk0r ^CNk je no- JA?« V0- nl P"*»*** Obraten drago ***P»0». plačati vojaško in denarno-pomoč, ff^i. , ""■' ** ki mu jo je nudila ameriška vlada D. O.. - Predaed- njegovi civilni borbi proti upor- e v lit Je , generalnega konzulata kraljevine Bitov, Hrvatov in Blovenoev v Hew York Oity v preteklem in& letu. ).) v poalovnem protokolu ja bilo vpUanih 24,036 zadev. 8.) V poverljivam pk>Ukolu ja bilo vpiaablh 205 aadav. 3 ) v oddelku aa petne listina (potni listi, viae, legalize«ija in dr.) je bilo na poalovanju 18,544 zadev in na podlagi aakoaa e taksah po istih zadevah inkaairenih $5*382.54. 4 ) Generalni konzulat ja izdaj, atvovel izplačila zapuščin, kompenzacij, zavarovalnin umrlih j pri delu v Zdrulenih dršavah Severne Amerike poškodovanih in smrtno ponearačenlh naših dršav-ljanov v območju avojega delokroga skupno v znesku 1211,331 88, ia vsoto po«ial potom mlai-stratva notranjih del v avrhe li-imitvc zakonitim dedičem v ata* ret^ kraju. Od le vsota odpade na posameane pokrajine: a. »äti®v ■hpijo ••»..•«. v Imrelko . . ....2uti Slovenijo , * * \! 2t> Vojvodino , , .., 15 olv Dalmacijo Uo*no In a» llerc. 40 .. .»lot • 10,! t? JI 1 1 .»0 Skupno . .. ..401 9110,513.83 5.) Kot dobrodelni prispevek generalni konzulat je prejel In poslal potom miniatratva notra njih del v svrho izročitve odreje nim ustanovam vaote 1100 dinarjev ter 25 dolarjev. Generalni konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenoev, 443 w. 22nd St., New York Oity. SloTenka Ninäa a» cyiic PodpwM Jsdseta \ ua«to- i» Hi* 1999 « JrUwi liti.»«.. GlAVffl IT AN i MIT-aa la LAWNDALft AVL, CHICAGO, ILUNOII. InHmhü odbori UPPRAVNl ODSr.K. at Cafaktr. A«Sr«« VM4«li Ä. 9. D. 7, ai laialk M«ltk«» Turk, i.^k WlfM.M «Melk« POHOTNI ODSEIC. 40T W. H»f Si . 9arl«eft«lA ____I _bl>i A. VMcti ■■MlvHlk'ffla'Mt G«s4e|w HaafUIA III.. MarSla a*i evt. tlr. mm« •k. 414 W, Mas 8*« SBi^ ipnainm, m, BOLNIŠKI ODSEK.i "P*1 osntohjg ocnosjK. bi«, n«^. m^s.tk, sei t-m i*. u«a vzhodno okitotjki sitwlkrul, Bo, see. m—. rmu Pa. Mis GraUlj, 1482» r.,.P.r av«., ci««*u«d. o. (Uta* I^w.Bm 104. Cnm, IUimh aa lasa—M*. übe t««^. i4ss s. wlm^«f*8l.,*mur!!y?tilth. Nadnomi odbori 1APADNO oaranejg« rnab Min. »liiihfc, NN W. «Hk It., III., PraOh Wak MIT fmnr A»»., CU**U»4. O.. WitlUw liUar, 1404 Si. CUIr IV, * I®1 Mta cu..u.4, okhk Zdniftihroni odbori ' PredeaMi Pnik AlaA. 1114 I«, Cravlard Ar^. CUMI J«Ak« Ovaa, lese W. leik lU ChU*«*, lil. tU, I Irak, 1404 0»i»»w Ci., C>ry*u»i, Okle," VRHOVNI BMAVNIKi Or.P. J.Ker»,stss sl CUl» KstiipaaSiasa a st sSkamllri, ki Maja v e*ae*aia tada> I^tiiin1! Ji.v.j, vivt it sV ul'd.11, dani VII SADtVt BOLNIŠKE PODPOBE Ig NASLOV». Mallba la|* •Htea I. N. P. J- ssar-ss le. Uvadala A»«., CUea«e» III. alUATVB IN ITVABI, M »a iM*Ja al. Iavrtavala»a 4« M aasUvei TejaUlve I. N. P. J., ISST-IS le. V SVBH K BLAOAJNIftKIMI POSLI se MMJaJeiaS I. N. P. Jm SSST4» U. Uvadaia AvSm CMa«e*> IN» . M BfMbe aleiafailaeaaia v «I. Imrknilm— «dlOm se a«J M*Hiaja "»■k «IBSi praMsOm M#seraee« «dWra, li«ar aaslev ja s««r«i. JirrStei^a M ^ ' Vsi daplsl to dme* soM* aaaaaaWa. •«»*.!. mmIsKi le oM vsa bas ft Vmžalsl^'""vll^^mr* m ***** m "prmt*um> im7*m PLAÖAHA POMOÖ. VOJAŠKA - / , s / I , 7Tlt" pavijan. „ emi}0 u «^000,000 do ^ ki O • ^ HOJtoOflOO. Ve«ji del ti ' 1 »orn.r. " •r»«de ja na bo nikoli dospel7 a posojilo, ki ,000,0c I Ufa denar »"nr?,., .....ja na bo nikoli dospel v Mehiko, U k0 ^ "«to * Kep ameriških fina.«- Ir.rn ' 'f fo,~1»1® obvasniee v apkah. Ali to ve ni 'CXfii! rM- K^iti novo posojilo nkljolnje l^lV^tii^^^ mSZ oljarjesa, i* 55 iBertdoU. 'otres v KovtarikL K^terika. 5. marca- ■ ki M j, pojili ^'^«n I VZtftj v ^ JoVn^ne. v V; » i tod* ¿»«velklb J"» »'.»" kolikor j. do zdaj I'oslopj« .»ariuiü rnmtl * p«. kJ B,°fn#«i patreaa v h ai bila M ht. f0 J*»ka' ja bilo «Utiti todi v lesnim podjetjem, pa tobačnim ia ftlvilnim tvrdkam, ki iaaajo svoje paaeati v Mehiki Ko prefleda predaed nik Obregen darilnega kanja v gobcu, aa bo uveril, da js v njem eelo vrata ostrih in neaiU aih sob. tolsk* vojna Mi Poljaki In Verier a. — (Feder. Prras.) — Poljaka in Utvinija imata ftoleko ia jezikovne vejae. Poljeke vlade je zaprla vet lltvinskih ftol na poljakem ozemlja, nakar je Utvie-ake v Uda zaprla vae polj»ke iole ne avojem teritoriju. Zadeva naj-brl pode pred Lir" narodov. 800 Kitajcev gorele. Ssngaj, i. marca. — Zadnji petek je pofter uniiil mesto Čut^un v ieugtungaki provinci. Triato oaab ja zgorelo In 400 je bolj ali manj opečenih. čeika lepotica obsojena na smrt. Praga, g. marea. — Porotno ao-diMe je obsodile ns arart na vela-lih mlado in lepo Iiildo Haniko, ki lani ubila avejega eoproga, porotnika v ¿elkoalovslki armadi snaaj VnrMje Mejo Delhi, Indija, ft. marea. tu kajfaji mohamedanald glavarji nameravajo akliaoti zborovanje voditeljev vseh muslimanskih delal v Bflptn v svrho, da Izvolijo novega kalifa namesto ttirikega katerega je tuvlka republika odpravile. Med mohamedanei v indiji je zavladal velik erd radi aklepa tur&ke «kupnine. PliMA NA POiTI v Chiearu imajo» Josip Butkovi*, it §2S, Hleve Oevrl*, ftt. 69H. mrs lUae Kramar, k. 517, Josip Lov-rii, ftt 571. I Alka Njegovan, It. IN, Krank Perkovii, It. m, John Polakovi/. K. 101, Fran Jo Sedlar, it. 119, Praak K t med, It. m !» Katariaa Whitaaril, It. SM. Please dobite na »lami poMI v veli i Adams «»äste. Poleg tfkole kevflka povejte krej, odkoder fi prifakvjele. KOVPKBBVOIA KAJTADSKBOA DILAVITfA. Toronto, Kanada.Kanadsko delavetvo 'al prizadeva s vsem svojimi močmi doseči spojitev vseh avojih afl. Zelo pomemben In odločilen korak v tej amari ja vae delava)ca konferenca, ki ee vrftl v tem met tu. ' Veliko Iteftto delegatov, u so ie dospeli eemkaj, označuje pred atsvnllki značaj ta konference Njttino itevilo uključuje gUanika obstoječe kanadske delavsko stranke, sveznegs strokovnega in delSvskegs sveta, gibanja kmečke kooperative in vejnih veteranov, neodvisnih delavskih akupin iz devetih pokrajin, separatnih eoci jaliatičnih akupin, mnogih aamo* stojnih strokovnih unij in progre« hivnih liu. _____ '; .' .'t 1— Prihodnja zborovanja bodo od« ločila, ali dobi Kanada novo uidjučljivo delavsko stranko po angleikem vzorcu, ali pa bodo aedanje neodviane skupine hodile po poti, ki vodi k skupnemu političnemu cilju. Vaepoveod prevladuje mnenje, da na odgovarja sedanje delavska atranka, ki Je bila organizirana 1. 1020. ped predaedatyom Johna w. Bruci velikim zahtevam sedanjega čaei. rjo w satt so ist all) o»!ausko zbornico, ja vendar njen vpliv primeroma zelo Pomtittrui rudarji. (Pile Anton leohar.) . (Dalje.) Korakali smo ob veki Youghlgg-heny in ob ssdmlk sjutrsj le do-lli de Pirepsla, pred katerim emu obeteH kakih dve ato korakov. yu|eu amo, da ae Um aučejo vaa kolesa i« je rudilče v popojnem obratu. k» atfspaki progi so atare bdmkara« ekoli kat#r as klstlU drputUi'in policaji. Zelo čudne os nam jemalo, kako da ao tako *imi k «e nas prav nl» ne bojijfc ker bilo jih je kakih ii, naa pa več tiso«, in ver ko| pelfviea oboroianih z vinče-starkami. Njihov načelnik je slo pU prid nsa rekoči Hitro aa po tarife. Pojdita naprej sli nazaj, tu je nevarno sa vae." ml pa teg^ nismo upeitevali, le allUi aauj na-pn»j proti rudičču. Počili ao atrelU Izstrelili se z stsvkokslke strani, a kakor sredovati. Jaano ja bilo, da je bil izvrtan zločin nad rudarji, tod* postava ni bilo, da bi aa krivloe izravnala. Kar je kdo dobil, ja U mel io ima ie dandanea. Od ta« krat Js sploh ostalo%a!o ie Sivih med naiimi ljudmi. Naravna amr« ti jih je pomrlo m*nj kakor ja bile ponesrečenih iu aa en ali diug osčln pobili, samo dva sva od tedaj le oatala v uaii nfselblni, ki se iivo spominjava kritičnih te-Peso v, ko je 4rull)| podjet« Imela absolutno mo' H « 1 ■ ' NaroČite "Prosveto" fl sorodniku ali prijatelju v atari domovini. KJI BI If ARA J A ."¿T opravljenih deputUev. Htrelbz uaii * T " " aiHxl mm %iUn nriUli iakUnih Strani aa niao prijeli Jeklenih sklepnih vagonov, kaJU odlete- msjhen in omenjen. Silni ^ofom^ ^ " ^ delavakega gibanja, ki mu je « tam nagovarjali^ž« aem o- videl, d« jih Um rU kakor polovica ni bila na pravem potu. Bili ao zavedeni od popov ca v, ia ¿4 j« prišel kak orgapfeator ali agitgu>r katerekoli stranke iz bliinjega meata, ga niao hoteli poslovati, ali ao ga. pa eelo a ailo od-podili, a pretvezo, da laie. Bilo je H-veda ravno naaprotno. Kmetje ao verovali v boga in popa j kakor bog in pop ukažeta, tako mora biti. Ti ljudje ao vedeli, da aem že lezničar, nikdar pa ne, h kaki ztranki pripadam, ker v reeniei k nobeni niaem, paš pa sem bil za-delavako atranko, kakorine pa dane« v Jugoslaviji ie ni in katera bi ne altliila drugemu kot delavcem in kmetom. Stranke, ki ae-daj poete j« v Jugoslaviji, ao največ za voditelj«, kar a« zla« t i o-pazi pri volitvah. Obljub ima mnogo vaaka pred volitvami, po volitvah pa vae zastoji za tri. le-, ta. — V dotični vaai torej ni bih posebnodti. v Na naio postajo je bil nameščen fclovenec «a prometnega uradnika. Takoj «va «c seznanila in tudi drug drugemu razložila avoje misli. Potožil «em mu, kako ao me odrezali od naše organizacije, njemu pa »e je godilo «koraj «lično. Bil je pri udruzenjo nacijonalnih Železničarjev v Bclgradn. Podala »va se v blitnje meato Vinkovee, kjer je bivalo mnogo železničarjev, Iri ao naju radi aprejeli, še rajši pa' poslušali. Večkrat svu hodila od tedaj tja pel, da ava tudi na progi obiakala vae Jelezni-čarj« ia droge delavee. Pa flfj, zopet ava imela smolo. Kit.najit niao . vprašali, kaj in zakaj.tJ^C ataviH ao prijatelja tja ¿olj ^lizn Skopi jar jaz pa sem šel na staro nrbnko mejo na Klenak ob Savi. Naletel sem med same radikal«, ali da me je ložje umetl — paši ¿ovc«. Treba jc bilo biti oprezen In previden, da bi na vse zadnji !o službe ne izgubil. &e pred no sem dospel tja, je moj načelnik vedel vzrok, zakaj aem bil prestavljen. Tudi opozorjen je bil, naj dobro pazi na vsak moj korak Ur da bi PROSVETA 1 as manj proatega čaaa. Tako a« je tudi zgodilo. Bilo je ie nekaj me-v do volitev. Moj šef je bil velik radikal. Opozorjen aem bil, naj bom previden, da ae ne pregrešim zoper PaŠičar Res dobro sem premeril vaako oeebo, dokler niaem bil na jaanem, a kom imam opravka- Jako ao pa bili radovedni, ka koga bom volil, kateremu bom privoščil krogljico, da bo is dalje pri dobrem koritu kot do aedaj. Moral sem tudi lagati, da aem ae odfezal za sedanjo vlado. Načelnik je zahteval, da sem vaakega dne moral priti k njemu v piaarno. Radoveden aem bil, kaj hoče, ker me prej nikdar ni pozval Mialil aem, da me j» zopet kdo očrnil In tega pričakovat. Pa aem ae motil. Napravil mi je kratek govor, ako želim oetati ie. dalje v službi, da moram valiti za Pašiša. Male težko mi je .bilo od-■govoriti, pa aem ae domialil, da so volitve tajpe in me nikdo na bo opazil, v katero škatljieo bom vr-geL Odrezal zem se torej, da bom volH za Paiiča. "Dobro," jc rc-kel načelnik, "potem lahko še daljo oatanete v službi." Pa načelnika moja izjava Še ni bila zadostna. Tamošnjega trgovca in n«kega postopača je pregovoril, da ae spustita z menoj v pogovore ter izvesta, kakšnega mišljenja aem. Oba ata *e delala kot odtočna nasprotnika PaiiČa, v resnici pa sta bila njega pristaša. Pa aem niaem hotel vtikat« doeti v toke razgovore. Nekoč je moj načelnik kupil na trgn kozo in kozla- Pred postajo ata stala ona dva vohuna. Pa je vprašal eden: "Kaj meniš« komu je podoben ta kosci f '^. Pragi je že atal a pripravljenim odgovorom: "Tak je kot cesar Francjoief." Obrnil ae je proti meni in vprašal, komu pa je podobna koza. tfič niseni po-mišljal, kar odrezal aem ae, 4a i-ma prav tako brado kot Pašii. takoj aem opazil, da mu ni bilo 'po-volji. Zakaj me je pa vprašal T del je In me javil načelniku. Na čclnlk me tudi ni vprašal, aH aem kaj rekel ali nič. Ovaduh pa je imel ¿irabolj naporno sluibo ter lel in se napil raki je, ko se je v pi tfilan Fabjančlč ; V PLAMENIH. .(Dalje.) "Ne želel bi al, da poatanejo brezčutni sol-dati atebri ..." "Da. da . . . hal" "In bi ta kleše prosili: 8toj, nikar!" . "In bi a« jih uamllllt" "Nel" : "Bodi kakor koli! Camn bi mialil v tah tre-notkiht,r p Drenjali ao ae v tesni baraki, hodili na široko in dolgo, ae oatro obračali ia vračali. Stene ao jim bile na poti, atreha prenizka in vae preosko, pretesno, ksr jim je sadrievslo neugnani razmah, da so se v kratkih aunkih kretenj in aadira-jočih ae beatdah obmetavali a vročimi ognjem ču-slav. i "Ta ddnl1' "Dal In kdo bi al ga bil aaalutil tako nenadoma!" "Samo da emo doUvell ta dan, ta dan ..." V tam edinem dnevu je bilo vae ono krvavo omahovanje, vsi oni v kali podavljeni kriki globokih, v brezdnu atokajočih duš, ki jih je nate-sala Is dneva v noč, is noči .v dan bresplodnost borbe in ssmomučenja; utrgalo ae je s neba in treščilo v prepad tema ln raspadanja in dahnilo ilvljenjc, sssekalo cilj njihovemu nesnoenemu delu —- brezdelju. "Konee modrovanju j« dejanje ..." Poaedli ao ob atenah ln utihnili ; vsi so zrli v okenee, v košček ainjlne zunaj ln prislulkovali. Vstajali so v presledkih, stopali v okeuen In se aavoljni vračali t "Nil novega . . . Vse ja mrtvo!" IV. V njihovem mišljenju in njege izražanju je nantala mučna praznina, zevajoča in zaspana praznina. Steni so se atiskal« in pritiskala) trudne, žejne in svetlikajoče ae oči ao brskale po prstenih tleh, se plazile po atenah. ae zagledavale v daljo in ae ustavljale v očeh tovariša: oba sta se za»ra«jala kakor da sta «e zalotila pri otročjem početju. "No, kaj jat" "Nil ni ... " In sopet no se plazile oči, Ukale, riplamte-vale in ugašale , . . "Ali si kaj lačen t" "Kaj praviš t" »e je *dr«nil In ga svetlô pogledal "Ali sem lačen T A. seveda sem ; kako bi ne bil. he|M "Hihi ... Pa tli" "Daj mir. bedsk!" ga je »dklonll s kratko kre:njn. "Ti seveda nisi!" mu je obrnil hrbet. "Ilihi . . . Hej, kdiSr ni lačen, naj sine!" Vnl so se mu vprt k («smejali in ae sganilit "Modra ai vprašal t" • Padla je be»eda in lotili so s« je na tihem, kakor da jth je sram 1'mikali so oči in igrajoči h se miiie na čeljustih in «klepih zrli skozi okenee. "Zdi s« mi. da imam še »korjo % torbi." "Rent Glej n*'" „ "Mislim . , " Brtkal je po torbi nerodne ia nrmiruu. Vsi »o gledali tanj. "Pač. imam jot" JO je isvleke! ?n pihnil vanje. ZapiMli so pogled % »kurje se trraetek in sa vaak saae s ostrim m. ameik« i "Hočei polovico t* * • '{ "Ah, kaj! Saj aam nimaš nič ..." Vstajali ao zaporedom« s kratkimi vsdihi, stopsli k nkencTt, ki so gs sadelali. "Konjenica ae je vrnila i . . Raz jahali ao ln večerjajo." "Poeebno glasni ao . . . Kaj ao neki oprt- vilit" "Kaj neki vefterjajot" "Da. Meso vabam ..." "Municijo vozijo sa topove ... To noč bo pekel!" "Ti, vprašaj atraio, ali ln kdaj nam mislijo dat! kruha .. . "je n«kdo saproeil od zada^^ "Sam vprašaj!" "I, aU je to tako kndo .... " "Hudol" je smignil s rameni. Ne bo U pojedel na!" fUJ»îH . >ro, rea bi bilo dobro, da vprašamo; bomo vae j vedeli." "Na. kdo gret" Nihče se ni oglaail. Gledali ao se in se hipoma saamejali: "Te smo junaki!" • "Grem pa jas! Saj ja vaeeao ... Kje atoji »trežat" . * Odkašljali so ae. "Vidiš, na oglu one barake ... ** • "¿e vidim . . . Kar odprli Jas grem, kar grem," ae je odkašljal, stresel i rameni ln stopil čres prag. ' Ustavil se je sa kip in rekel s naame-Škomt "Le naj bodo vrata odprta!" "te dobro, le ... Le pojdir del je. Vsi so ae sfanili na pragu, se sklonili ven ia gledali sa nji». "Ni g« Ia opaaila . . . Cisto blizu ja is . . . Sedaj, sedaj ... Beži. beii; nasaj, nazaj!" so sa-, trepetali; hoteli ao planiti ponj, pa sa sa aami odmikali od praga. Komaj ga je bila straža opaslla, je ekoftilt a dvignjeno puško in krikaila: "Kam! Nasaj s marš v barako!" "Sajae mislim nié..." se je sklonil ln dvig-nil komolec, da se brani pred auakom. "Marš nasaj!" ga je sunila atraia v hrbet "Saj n«, saj ae mislim nI« ;.." se je sklonil ie globlje ln ie vUjc dvifnil komolce. "Marš, mari . . . Meril" je eikala ln aovala streia.iL. "Beli. beši; pusti aorcal" je ogorčeno kričala baraka. ftpustll ae je v dir la plaall v barako. Zaloputnili ao vrata in jih tiičali a jeklenimi peetmi, " Na, hudič, pa pridi!" Snpol je in v očeh ao mn igral« aolaa. Hip ■sto se je sasmtjel ia krepko zamahnil a pestjo t '*Pa aem le izvedeli Namesto kruha — sviaee in bajonet.. ." (Konee prihodnjič.) ' . - \ " K z ' %EJr ti janosti čutil dosti močnega, pa je prišel s 20 em dolgim nožem in vpil: "Kje je U Avabaf" (Bil je Srb in Srbom so dvabi vei, ki ao bili prej pod Avstrijo.) V pisarni sem bil in nič niaem vedel o vsem, dokler mi ni neki drugi "Švaba" povedal in sem sc pravočasno umaknil. Dolgo me je slikovee iskal, za kar vse je vedel načelnik posts je, pa mu je pustil, da je atikal ca menoj po uradnih prostorih. Čez dva dni je oni zopet prišel in me hotel vreči v Savo, a sem mu tudi to pot ušel. O aličnih dogodkih med srbakun ljudstvom bi lahko mnogo opiaal, da bi mi dopuščal čas. Kako ao potekla one volitve, je gotovo opisala nekolike tudi Pro-sveta, da so Fašičevi pristaši dobili večino. V Bački in Banatu ao tampinje Nemo« pridobili ua ta-način, da ao jim aagrozili z izgna-njetp, ako ne oddajo svojih gla-sov za Paaiéa. lata je obljubil me-ni <^oj načelnik. Iz tega je torej jaano razvidno, kpliko svobode jc za SlovCaea ali Hrvata- po kraljevino dinaatije Karadžordžev. Kolikor sem jaz živel pod njimi, sem prišel do prepričanja, da so Slovenci pod srbsko'vlado mnogo večji robovi kot so bili po nekdanjo Avatrijo. Državni jezik je arbaki n cirilico, v kateri pišejo po vseh javnih uradih. Napiai ao povaod prvo v cirilici, potem Šele v latinici, čepršv ljudstvo prve ne razume. Otroci v šoli ae morajo po na-redbi naučnega ministrstva učiti cirilice. Železničarjem kakor vaem javnim nameščencem je bila. izdana naredba, kdor v teku 14 dni ne bo uradoval v cirilici, da bo odpuščen od državne službe. To je bilo Pribičevičcvo maslo, in'eirilice aem se moral naučiti v 14 drfeh. Zakaj ae ravno Slovenci selijo v tolikem številu T Zato kur ao brez služb. Pašičeva vlada jc poskrbela. so dobili službe ruski vranglovci, ki ao bili nastanjeni po javnih uradih in pri ministr stvih, tako da sagrizeni caristi pomagajo akubiti še jugozlovau ske delavce. Med dotičnimi cari stičnimi begunci je tudi nekaj i graleev, ki hodijo od vasi do ya si, ds predstavljajo kozaški pica, a reanlčnega dela ae ne loti nobeden. Vlada je raditega reducirala število uredništva, da bo lahko Še dalje naatavlla ruske cariste, d\ se ne bo trobs bati štrajkov. U-mevno je torej, zaksj ia takih raz mer vaak pošten delavee ieli pro5 bodisi v Ameriko ali kamorkoli. Kako je tu aa Clintonu, bom Ie na kratko opiaal. Dela lt- premo gokopov, ne veaki dan, pa jaa sem še vedno bres dala, kakor je v«š tskfh revešev. Hodil a«m še povaod vpraševat za delos^ a ni sem ga dobil nikjer, pač pa raalfc ene izgovore. Delo dobijo taki, ki so dobro poznani z boai. Tako aem nekje vprašal sa delo, ni bilo pro štora sa mene, a drugi, ki je vprašal, čeprav ni bil znan z bosom, pač pa druga oeeba, ki ga je pri poročila, je dobil delo. Iz tega ae vidi, koliko ae človek danea lahko aaneae na avojega bližnjega. Ka k or moraš v starem kraju me za ti, ako hočeš kaj doaeči, tako jc tudi v Ameriki. Vaaj za Clinton to velja. Ako hočei dobiti delo, morai pomasati a dobro kapljieo. Veliko mora pretrpeti delavec. Zakaj vae to t Zakaj delavee sploh šivi T Rojake po Uroki Ameriki po zlvljam, da iapregledajo in pri stopijo k društvo 8. N. P. J. Kolikor je meni znana jednota, je najboljie zavetišče. — Pozdravi Ivan Jano, P. O. Box 703, Clinton Indiana. m IZ JUGOSLAVIJE. Vojaški begunec. — Anton Mi-kša je julija meseca 1030 pobegnil iz vojaških zaporov in pri tej priliki odneael a seboj vojaško obleko in perilo. Mikša se je sedaj moral sagovarjati pred mariborskim okrajnim sodi¿éeii»4i goljufije in tatvine, ki jih je isvrül v času, ko je bil na prostem. Ogoljufal je Nežo Gajškovo aa večjo avoto denarja a pretvezo, da bo denar daroval njenemu ainu, ki je prišel z njim iz Rusije in ostal v Nemčiji. Pri drugi priliki je zopet Anton Mikša spremljal neko gospodično Brigito, jo med potjo objemal in pri tej priliki iz žepa ukradel 160 \ron. Mikša je kot begunec iz vojaških zaporov tudi bival v Avstriji, kjer je septembra misera t 1923. napadel orožnike in bil zato v Gradcu kaznovan na tri meaece zapora. Pri razpravi dne '6. febr. pri okrajnem aodišČu v Mariboru je bil obsojen Mikša na 6 mesecev težke ječs. Poleg » tega mu jč pa še državni pravnik naznani J, da se bo moral zagovarjati šc pred sodiščem v Ptuju radi tatvine in pri celjskem sodišču ridi , težke telesne poškodbe. ftadid in Korošec ata zaveznika, vkljub temu ai pa nič ne zaupata in ae gledata, kakor pea in mačka. Zadnji Slobodni dom zmerja papeža, ker je apejel Pašiča in Nin-čica in grost, da bodo-pomectyi Ra-dičevci a klerikalci tudi v Sloveniji. Brat brata oklal L Jakše Matija iz Vranovič pri Črnomlju je delomržnež in udan alkoholu. Valed teh njegovih napak mu tudi njegova mati ni hotela izročiti posestva, ki bi moralo pripaeti njánu kot najstarejšemu sinu. Mati je izročila posestvo mlajšemu bratu Francu, katerega je pa Matija valed tega amrtno sovražil. Večkrat je M*tija Jakše napadel svojega brata ln ga pretepal. Pred tedni je prišel Matija Jakše zopet pijan domov in od zadaj napadel z žepnim nožem svojega brata Franca. Prvotno ae je ranjeni brat zdravil doma, vendar ao pa z ranitvijo leve prsne atrani nastale komplikacije, da je morsl oditi v ljubljansko bolnico. Sadič, opoiicionalni blok ln nova jugoslovanska federativna država. Bolgarski Saaopiai priob-čujejo na široko isjavo, ki jo je dal Radič dnnajakemu dopisniku sofijske 4'Politike"i Radió je de-' jal, da je natanko poučen, da je sklenil Paši* s g. Mussolinijem tajen dogovor proti Hrvatski in Ktnvoniii M«i<- da a« hoda nA.no- OI>' T VUI JI. ...Tljr "v HIWIV vo spremenile v korist Italije, Madžaraki da je Muaaolini obljubil v drugem tajnem dogovoru, da ji da Hrvatako. Rusija bo is-rabila novo prijateljatvo s Anglijo, da uniči vsako imperialistično politiko na Balkanu, bodüi od strani Francije, bodisi Italije, de v tekn tega leta ae bo doaegla federaciji Jugoslovanov, v federacijo bo stopila tudi Bolgarija. Namen prihoda hrvatakih poslancev PETEK, 7. MARCA, ltul v Beograd je zrušeujf pjTj vlade in ? stvorjenje kaa3 vlade, ki naj pripravi tuT3 zovanje južno-slova ,,7 tivne države." ^ Znani ldpar J. Hspotmk, I težko bolan v bolniei My metnik, ki se nahaja »edsi, ' liki stiski bo imel dv0je «J priznanih del na umetmikil stavi kluba "Mladih". 1 Vmor v Zagrebu y j ^ aki ulici je Ivan Bogoviš «3 avojo priležnico Amalijo p,Z v trebuh. Pisačic je podU^l ni in kmalu umrla. Bogovic J na policiji najpreje ugovJ da ni udeležen pri um0ni je na Pisačič streljal neki tj Pri zasliševanju se je pa BojJ zapleten v protislovja in konči prknal, da je on zagreiil Vzrok umora so medsebojni p piri. " Defravdacija pri a^botiški i lezniški direkciji. Inšpektor J rekcije državnih železnic v {j botici Evgen Aranji se je u« lil, ker ao prišli na sled defrivl ciji, ki jo je izvrSil v blagajni,! tero upravija. Revirijs j« da nala, da je Aranji falzlCcirJj verenja in priznanice upokoj« eev, ki zploh ne obstoje, ali pi že zdavnaj umrli. Na podlagi verenj je Aranji dalje oa* do val za naslov fingiranih Upo| jeneev mesečne prejemke. Veroden lovec. Mlad fant ljubljanske okolice je ¿mak doma puško in je šel streljat | če. Z njim. je šel tudi nje« mlajši brat. Nesrečen slučaj nanesel, da je mladi lovec z« meato vrabca avojega brata ia precej poškodoval Obsojen jt za to nerodnost, ki bi imela I ko Še težje posledice, na 1 tei zapora in pa — "puška je 9i 5EVLH0VA ZDRAVILA VZDRZUJE. ¿DNAVJt. V 0RUZIN4H SEVERAS E S K □ Ptfporocljhfo u odposfM pri zdiW|jeqjli srbečice ú| nazqil) l^qil) kolezijL CtNASOt Vprd le pri k^fjlfc W F.5EVERA CO. CLüAH RAPIDS. IOWA slovenska babica Mre. M. Kuharich | 3m priporoim Slovenka» ia Hr« ticam aa obkli>-Ka»l«Ti 144f Larraboo Si., Cki«a«a, , Tala fon DlT.r..y SS1S. ZA KUHANJE PIVA DOMA mo v aalogt slad. kašelj, sladko« Ia vsa druc« po»sMtfhi>. Poskusite to aa prepAaJle. da ie demo prt aaa, ■ajas sodov, ^^--------j-.------ «te. BH PH vHJIk aareHUaT FišHe pe evmaeUe aat FRANK OGLAR, EMIL KISS, BANKIR, IU—tm4 An, Nw Ytk Cky UtinMTijMM u«« iaea. Isplaia geto? udrikuski dolar v vaoh krajih JUGOSLAVIJE pe poiti to l>r*ojavrto. Ptfcita pm cenik. u«3n£5r "W,K htatti tMmk. f«šAJmi 4mmmr v atori kraj. EMIL KISS, BJUIKIR, IM—SM A*** Ne» CMr PRED ZAČETKOM POMLADI ■ je najboljši fea s« poMljanj« denarja v star« pomoi, katoro nudita VaSini aadaj. bolj sdatna a«fe tsav 3 H..SO v letu. ZamUo In ras kar J« faij« p^ralo js traba 0 In obdala ti, a vs« to se mora boljfta saotoriti a Val« P^ V sled nafta dorrfen* orfaniaaeije Vas fUd« to/no>i POŠILJANJE DENARJA • ' 1 lahka bolje poalufttoio. n#fo kaUrakoli druga banka ^ atnmlMVte dobro posnano, a da •• tedl U • ** "r ^ potljlta aam Vala mmoMa.' rfftl DtNAKNC VLOGI OSRCSTUJESSO fO HA LET ODPREM A IM DOTAKMA fOTHlKOV. FRANK SAKSER STATE BANK f 82 CortUndt St N»w ^ GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE »Al«t