'Hlhll'l'
IMiiStVQ tn upnu
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
vufeaj« T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
% eredništvom se more govoriti wk dan od 11.—12. ure dopold.
Tatofon ftt. 113.
fisratnina listu:
Celo leto.............12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta.............3	K
Mesečno............... *	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih Oxn*-nilih velik popust
Neodvisen političen list za sioyensko ljudstvo.
Maribor, dne 1. decembra 1911.
Letnik III.
Zakaj nismo Albanci • • • ?
Marsikoga bo frapiral zgorajšnji naslov, toda jo povsem umesten.‘ Kdor ne veruje, naj mi nlago-voli nekoliko slediti.
N!a;Ša vlada podeljuje takim, visokošolcem, ki se hočejo -učiti albanščine, naljašč v ta namen ustanovljene ustanove, da jim na/ ta način omogjpči, izuriti se v tem jeziku.. Vlada dela to brezdvomno samo radi tega, ker ni izključeno, da bi mi 'kot bližnji sosedje Albanije ne prišli v še tesnejšo dotiko s to deželo. In za ta slučaj hoče biti držajva pripravljena že v naprej. Merjodajni faktorji dobro vedo, dat se tuje ljudstvo najhitreje priklene na,-se, da se z njim najlažje izhaja, če se občuje z njim v njegovem rodnem jeziku. Zato — ustanov,e za albanščino.
Je to povsem zdravo načelo, ki ga mora vsakdo odobravati. Priprostega in neukega Človeka tujec, ki je vešč njogovlega jezika, ne odbija tako, kot tujec, s katerim se nič ne razume. Raivnanje vlade dokazuje, da ni povsem nepristopna modernim, zclra-vejšim nazorom. Videti je, da tudi skozi starokopitne principe naše uprave včasih prodre svetal solnčni žarek naprednejšega in bolj času primernega n oziranja. Toda, žal, samo včasih.
Ojsupniti mora namreč vsakega ta skfrfe za — albanščino, ki je vendar Še tako 'oddaljena iz naglega delokroga, če nekoliko promotri jezikovne razmere, kakor so pri na$ doma. Po vsej pravici bi po mojem mnenju pac smeli pričakovati, 'da pridemo mi 'Jugoslovani nekpliko prej na vrsto kot naši južni sosedje — Albanci.
Vsa stvar izgleda nekoliko komično 'ig skoro kakor bi bili mi Albancem nevoŠUjrvi, ker imamo v Avstriji ustanove za — albanščino, toda je prokleto resna. Že stoletja in stoletja, tvorimo mi Jugoslovani bistven del našle monarhije. Potoke krvi smo že prelili za to državo in naši pradedi so žrtvovali mnogokrat vse v obrambo habsburške dinastije. Naravno ja tedaj, če zahtevamo, naj se vzame najprivo nas v poštev in potem še le — Albance. Pa hi tako. Za albanščino že iiri|amo ustanove, Če prav so najŠi računi glede Albanije v marsikaterem oziru še taki, kot so bili onega, ki j,e pil na medvedovo kožo, med tem ko je bil medved še v brlogu. Vll,ada že skrbi, da
bo imela jezika zmožne ljudi,, ki jih namerava posla-ti tja dol. Zia, mas Jugoslovane ni Šie nikakih ustanov in leto 2la letom preplavljajo nafee dežele liudje-tujci, ki so našega jezika nezmožni, ki morajo buditi v našiem ljudstvu srd in gnjev. Kar ni za Albance dobro in oportuno, to je za nas vsakdanji kruh. In potem naj človek prekipeva patriotiöpifh čustev.	—
Smej se, Bajazzo!	. ..
!T!o poniževalno zapostavljanje našega jezika; občutimo posebno pri naših sodiščih. Leto za letom sa pošilja k štajerskim in koroškim sodiščem ljudi, Ig no znajo ‘besedice slovpnski ali jo pa lomim tako, da se Bogu usmili. A ne mislite, da mogoče primanjkuje zmožnih in sposobnih prošnjikbv. Nikakor ne! Znano mi je več slučajev, ko se je dobro kvalificirane slovlenpke prosilce odklonilo z motivacijo, da je Število polno, a se je na drugi strani sprejelo povsem nerabne Ikurzovce.
Co človek nekoliko zasleduje to postopanje merodajnih faktorjev, mora postati ogorčen na|A frivol-nostjo, s katero se tepta v blato vsa zdrava upravna in postavna načela. Prvi princip vsake pametne upravo bi moral pač biti, da se sprejme samo spp-sobno in zmožne uradnike, samo ljudi, s katerimi se lahko dela. Tiega) najprimitivnejŠega načela se pri nas ne upošteva. Pri naših sodiščih je več kot polovica takih sodnih praktikantov in avskultantov, ki jih ne more rabiti ne (civilni in ne kazenski sodnik, če se hoče držati jezikovnih predpisov. In ti predpisi so — nota biene;! — iiz leta 1862, tedaj že Zjastareli in ne odgovarjajo več dantašnjim razmeram. V tekju teli desetletij se je slovejnški jezik silno razvil, naše ljudstvo se je prebudilo in si je priborilo kulturno stališče, da se lahko meri z vsakim sosedom. 'Omenjeni predpisi so zato že sami po sebi nekulturni in krivični, Toda! Materijal, ki se sprejema v sodno prakso po (naših spodnještajerskih in koroških sodiščih, je tako nezmožen Jlovenščine, da se niti ti zastareli predpisi ne vpošteviatjo in izpolnjujejo. To je dejstvo, ki se roga Vsaki pravičnosti in postavnosti.
Vzemimo na primer naše mariborsko sodišče, ki nam je najbližje. Velika večina) tukajšnjih nemški! sodnih praktikantov in avjskultantov je tako nevešča slovenščine — poslužim lahko z imeni —, dh ne zna praivilno pisati navadnega 'slovenskega diktata; o 'kakšnem razumevanju strainfc seveda ne more biti
govora, Evo, vzgled! V sredo dne 29. novembrla 1.1. sem bil zaslišan v neki zadevi od preiskovalnega sodnika znanega} dr. Biceka.. Ker stoji dr. Biček na stališču, da bi delal zoper svojo prisego — o nebeška raihjločutnost — če bi s stranko, ki mogoče zna nekoliko nemžšfci, napisal slovenski zapisnik!, se izogne v svoji tankovestnosti temu s tern, da se poslužuje določbe kazenskega reda, po katerem sme obdolženec sam narekovati svojo izpoved. Tlako je doletela tu/di mene čast, da sem narekoval zapisnik. Zjapishikar je bil neki avlskultant, čigar ime mi ni znano. Narekoval sem svojo prav kratko 'in vsakdanjo izpoved počasi, toda gospodu zapisnikarju je Šlo prav slabo. O kakšnem pravilnem slovenskem pisanju seveda ni bilo ne duha in ne sluha. Zamenjaval je s in z, t in d, pisal ,„S,tra|žaj“' in (Slovenski Gospodar“ z malo, združil dve Besedi v eno, izpuščal črke, 'da je še kfr. Biček posegel vmes, z eno besedo: V vsaki besedi skoro je bil pogrešek. Nekaj jih jo popravil, ker sem počasi narekoval in v svoji ku-lantnosti — Bog mi greh odpusti! — celo besede večkrat ponajvljal, več jih je pa Še ostalo v vekovečen spomin, kako se pišejo pri naših sodiščih slovenski zapisniki. Vprašam samo: Ali je to 'uradovanje po jezikovnih predpisih, če so zapisniki, ki bi naj bili pisani v slovenščini, pisani v nekem spakedranem jeziku? Ali je tako, vsakega Slovenca žaljivo, Eapisni-kovanjo združljivo s tankovestnostjo, s katero se hoče vpošitevaii zastarele jezikovne naredbe ?
Pa pustimo ta slučaj, ker Še ni najbolj drastičen. Poznam avskultante pri naših spodnještajerskih sodiščih, ki stoje tik pred sodnijskim izpitom, pa ne znajo niti toliko slovenski, da bi spisali tak diktat, kot zgoragšnji moj znani neznanec. In če se tekom 2 ali 3 let niso nič naučili našega jezika, se ga tudi pozneje ne bddo več. Ostali bodo trdi Nemci, kakor s« sedaj, zasedli bodo pa najlepjšja sodnijska mesta po naših spodnještajerskih in koroških mestih in trgih. Opravka, bcfcto imeli s skoro damo slovenskim? strankami, a slovenščine tae bodo razumeli. Sodili Bodo pravo med slovenskim ljudstvom, glavni predpogoji za pravično pravosodje bodo manjkali. PisBti hi morali po zastarelih' predpisih slovenske zapisnike, a slovenski ne bodo znali. Ce to ni evropski škandal, potem ne vem, kaj je še Škandal. Miserere nobis ...! Zakaj nismo Albanci. . . ? L. Kemperle.
PODLISTEK.
Delovanje kat. polit, društva v Konjicah.
(Konec.)
Pruga točka progr(ama obsega posvet za prihodnje volitve. Deželni zbor je razpuščen, kakšne dolžnosti 'ima zdaj naše društvo? Kako hočemo tflo-žno nastopati ?
Določi se: Naj se v nedeljo dne 20. avgusta volilni Skličejo v društveno dvorano, ter naj se pogovore o kandidatih za prve volitve, potem najj vsi za to določene taiože agitirajo.
Društveni odbor predloži za trg (takrat sta tvorili sedanji dve občini eno. veliko občino trg):	Roz-
mana, Ji. Pana, Jurija Kolariča, Jakoba Klinca, A. Pajka in dr. M. Ledererja. Za Tepanje se odbereta: A. Kokol in Jernej Voh.
V tretjem delu .vsporleda se je sukal govor o organistovi in cerkvenikoivi bernji.
Potem (pogovor o ponudbi Hasenbihlovi, naj se društvo preseli k „ruskem cesarju.“ Odbor je pri volji.
Osmi občni zbor dne 17. kimajvca 1871.
Zbor se začne ob 5,. uri popoldne v starem stanovanju pri gospodu DruškoviČu Na prvem mestu sedi Jurij Kolarič, najstarejši odbornik. C. kr. poverjenika ni.
Zapisovalec nalznani, da se je udafnostna brzojavka poslalaj v slovenskem ježiku in da je bdbor dne 15. septembra dobil potom celjskega c. kr. okrajnega glavarstva slovenski odgovor, v katerem so svi-tli cesar zaukazali našemu društvu izreči najvišjo zahvalo.
Gospod župnik Jožef Virk poda poročilo o izvršeni volitvi v deželni zbor. V Konjicah jih je od 139 volil cev glasovalo 97. Izvoljeni so bili: J. Mišafk 55 glasov, d. Stanzer, M. Baumann, J. Suter, dr.
Lederer 49 glasov, J. Pann 87 glasov, ker ste ga obo stranki kariicMdirali.
Naši drugi kandidati so dobili glasov: Rozman 43, J. Kline 39, J. Kolarič 38, A. Pajek 36, J. Voh S3, gospod Pann je prvi sam sebe vlplil.
' V Tepanji je izvoljen J. Walland 11 glasov, Stefan J. Žoher 6 glasov, v Bezini1 J.jTkarvo 12 glasov zoper 2 ali 3' glfase. V Celju so vsi nemiškiutarsko
volili	.	, .
Referent utemeljuje, Česa naj se učimo, iz teh
volitev:
1.	Na vlado se uri volitvi Slovenci ne smejo o-
pirati.
2.	Za Čaisa (volitev postane vsak nemčur Slovenec.
3.	Kmetje so v političnem življenju malo izurjeni, zato jih je veliko tako omahovalo.
4.	Tineba je političnih društev, da se ljudje dobro pouče.
Govornik naznani izid volitev. V Celju sta propadla dr. Vrečko in Posek (dr. Vifečko 50, Posek 70 glasov), izvoljena sta narodnjaka dr. Vošnjajk (183 glasov) in dr. Dominkuš (163 glasov). Nemškutarji so v poslednjtem trenutku hoteli dr. Vrečka po zVijaČi spraviti v večino, nagovarjali so kmečke volilce, naj volijo dr. Vošnjaka in dr. Vrečka. Učimo se torej, Ktje so odkritosrčni naši prijatelji!
Franc Brglez, kmet iz Ponikve, nov ,uD, je povedal, kako so povsod kmeta plašili s tlako in desetino ter .dokazal, da je to prazen strah, in da nemškutarji tega sami ne .verujejo. Prosil je kmete, naj se ne dajo motiti od nemških mesarjev, tržanov. in uradnikov, če se jim pri Volitvi prilizujejo, 'kajti po volitvi je vse drugače.
LoVre Stepišnik, posestnik v SlovtenisM Bistrici, goreč narodnjak in prvomestnik tamošnjega okraj-/ nega političnega društva, ki svojega delovanja sicer Še'ni pričelo, je v kratkih besejdah pozdravil naše društvo in bodril k marljivemu (delovanju.
Ker jo program današhjegp. zbora/ še tombola,
deklamacije in petje, zato se zborojvanje zaključi ob Val. uri zvečer.
Prihodnji Zbor se skliče dne 29. oktobra.
Deveta odborovia sefa se je vršila v kaplamiji dne 20. oktobra ob 10. uri dopoldne. Bila je nekaka slavnostna, sejal z ozirom na oktobersko diplomo iz leta I860.
Drugi namen te seje je bil, naj bi se svitlemu cesarju v imenu društva zahvalili za pismo, ki' ga je dne 12. kimavca 1871 pisal češkemu deželnemu zboru. To pismo obeta Cehom njihove idtare prajvice povrniti, in če se enemu slovansikemu narodu dajo njegove pravice, to koristi tudi na,m, Slovani sploh dosežemo večjo veljavo. EnogSasno se sprejme sledeč telegrame
„iNajvišja kabinetna kancelija, Dunaj. Konjiško katoliško politično društvo Vašemu veličanstvu izreka: prepokorno zahvalo za pismo do č/eš|kega deželnega zbora. — Odbor.“
Tjelegr^pj se nemudoma odpošlje.
Zaupnica grofu Hohenwartu se je do dne 29. oktobra (do zbora) preložila, ker je govorica, da se že v par dneh telegrafična postaja v Konjicah o-tvori.
Govore za zbor dne 29. oktobra si nazdele gospodje: Brelih, Šlander, Voh, Zbrko, kakor kaže njega zapisnik.
Domov.
(Iz življenja sibirskih Izseljencev. Razprava N. Te-leševa. Poslovenil Podravski.)
I.
Bila je jasna, poletna noč. Mesec je svetil tiho in veselo; 'zalival je s svojim srebrom polje in ceste, prekinjal s svojimi žarki gozde, pozlačeval reke.
V takšni noči je skozi duri neke barake skrivoma izšel Sibmka, kodrast, bled fantalin, imajoč kakih edhajst let, se ogledal, prekrižal ter se žakaidil
Volitve v trgovsko-obrtno komoro.
Vseslovenska ljudska stranka se je, bila odločila, da poseže pri volitvah v trgovsko-obrtno komoro v Gradfcu vmes in v to svrfio organizira votlino akcijo. Volitve se vršijo že 'dne ;5. decembra. Ker pa je iz zanesljivega vira iizvedla, dä se za volitve zanimata tudi obedlve slovenski1 obrtno-trgovski korporaciji in pripravljata enako ^iccijo za bližajoče volitve, j.e naša stranka opustila svojo nakano in priporoča svojim pristašem, da podpirajo složno korake obeh slovenskih organizacij. V paših krogih vlada prepričanje, da je časten vispejh, če tudi samo moralen, mogoč le v, slučaju, ako se postopa v duhu skupnosti in sloge. Naša .stranka je namreč pač nameravala vse breme dela in stroškov vzeti na svoja ramena, sicer pa se ozirati tudi na igktične politične razmero v trgovsko-obrtnem stanu. Izražamo upanje, da bosta obe slovenski organizaciji, ki sta zdaj vzeli volitve v roke, tudi lojalno in nestrankarsko postopali ter vse izključili, kar bi nam dalo piovod za o-pravičeno pritožbe.
Ob tej priliki pa smemo povedati tudi Še svoje mnenje, da organizacija obrtnojtrgovskega star nu na, Slovenskem Stajerju ni na višku. Sedanji korak kaže začetek napredka in pričakovati je, da ne bo ostalo samq pri tem koraku. Ne gre se namreč samo za to, da se venomer kliče le i,.JSvoji k svojim“, da je vse organizatorično delo le reklamno delo n:aj-priprostejše vrste, ampak po hašfem (cjkusu bi bilo, da se te organizacije povspnejo» do onega) viška važnosti, kakor ga imajo pri drugih narodih. Slovenski narod bi potem tudi vedel, da ima ‘zaveden trgovsko-obrtni stan v svoji sredini, kojega nasvete, in mnenja mora ob vsaki priliki respektirati in intenzivnost izdajanja gesla „{Svoji k ‘svojim“ bi bila potem popolnoma drugačna, kakor je, dandanes. Seveda smemo opravičeno dvomiti, aili je to v okvirju liberalnih političnih programov, v katerem se naš obrtni jn trgovski stan, ki sta vendar sicer taka, prijatelja nekdanjih otl krščanskega duha prežetih cehovskih načel, izrefdno rad giblje, sploh mogočje ali ne. Tudi to nam je dokaz, da ti krogi ne razumejo svojih teženj dodobra.
Vse nadaljne rekriminatcijie opuščamo, čeprav nam silijo rezke besede v pero na primer o onih trgovcih in obrtnikih, ki reklamirajo zarse geslo ,-’Svoji k svojim“, a svojo deco vzgajajo v nemškem duhu, toda za danes opuščamo to, ker nočemo zanesti ne-razpoloženja v volilno gibanje. Naše pristaše pozivamo, da tudi pri teih volitvah storijo svojo dolžnost, kakor bi jih vodila naša stranka.
Volilno gibanje v Nemčiji.
(Pismo iz Nemčije.)
Akortavno bo odločitev padla Še le v šestih tednih, je, volilni boj postal že zelo vroč in oster. Od leta 1870 že ni Nemčija doživela tajkte agitacije, kot sedaj. Liberalizem in socialna demokracija se držita v objemu in napenjata vse svoje moči, da bi si priborila) v državnem zboru večino. Mednarodni velekapital je ž njimja V zvezi in jima tudi daje gmotna sredstva na razpolago.
Ca hočejo te stranke doseči svoj cilj, morajo vzeti centrumu in desnici črez SO mandatov. Že to
Število govori, Ida kaj takega ne bo Izlepa mogoče. Pač pa' se lahko zgodi, da bodo {poljski poslanci, katerih je v nemškem državnem zboru 20, jeziček na tehtnici, in s tem si bodo priborili tagb stališče, ka-koršno zavzemajo dandanes na primer Irci v Londonu.
Tudi v Nemčiji se opaža, kjakor pri nas v domovini, da so liberalci povsod enaki. Vsa sredstva, (pa naj bodo Še tako umazana, so jim dobrodošla, samo če lupajo vsled tega doseči svoj nepošteni cilj.
Centrum je v temi boju popolnoma osiamljen in nima tudi od vlade ničesar pričakovati. Samo Kulturni boj, katerega liberalci s tako vnemo propagirajo, je nemškim katolikom edina opora v te)h težkih bojih. Vendar bodo morali napeti vse svoje sile, da si bodo obdržali svojo posest. V prvi vrsti morajo izpopolniti svojo organizacijo. Najbolj občutijo pomanjkanje podrobnega dela. Nasprotniki računajo, da bo centrum izgubil 20 do 25 mandatov; toda to bi se samo takrat zgodilo, če bi v vrstah centruma začela vladati kažnjiva malomarnost.
Tudi leta 1907 je imel centrum težke boje ; toda od 104 mandatov si jih je takoj priboril 88 in pri tem številu mora na vsak nažjin ostati.
Ali bode centrum v novem državnem zboru o-stal še najmočnejša frakcija,,, ali pa ga bo prehitela socialna demokracija, to se dandanes niti približno ne ve. Nekaj mandatov si lahko centrum s pridnim delom pribori in s tem izjednači eventueljne izgube, toda kakor rečeno, vse je odvisno od vztrajnega in žilavega dela. Za nemške katolike je sedaj resna nevarnost. Lahko rečemo, da se jim gre za biti ali ne biti, in ta zavest grozeče nevarnosti bo njihove moči v še dvojni meri podžgala,.
Protikatoliško gibanje na Francoskem.
Kakor je že znano, so oni redovi na. Frapcos-kem, ki so se bavili s pddučelvanj.em, zapadli na temelju Comibiesove zakonske osnove zakonu o združevanju. !One redove pa, katerih člani so se posvečevali karitativnemu delu doma in zunaj, so šie trpeli, ker jih ni bilo mogoče z drugimi zämeniti. Tddja tudi tem se je sporočilo, da 'je njihov izgon odgpden samo do tistega) časja, v katerem se bode mogjo kar ritativno delo’ lalcizirati,
Teda to še ni bilo dovolj. Ravno te dni se je čitalo v uradnem listu francoske vlsfte, da se izžene tudi tiste redovnice, ki so v svojih hišfah negovale sirfomake in bolnike. To 'se je že zgodilo v Lyonu in v Parizu, a sedlaj se bodo izvršili izgoni v celi državi. ZJastonj so bili protesti od strani občinstva in časopisja; ljudstvo se jo dvignilo, kakor en mož, obkolilo je njihova stanovanja, da ne bi imeli dostojpa njihovi preganjalci; pred vrtat ami in okni so: zidali barikada — toda zastonj.
Francoz Pierre Loti. ki je izjavil, cža je brezverec, ja v „Figaro“ napisal naslednji protest:
„Kaj so hudega storile one žene, ki svoje celo življenje žrtvuje negovanju bolnikov in siromakov, in to v lastnih hišah, toda za to ne dobijo niti čašo hladna vode? Kaj se pa 'more dobiti pri njih? Ota e niso bogate, kakor nekatere, ki so že bile poprej izgnane ; ničešar nimajo, kar bi zamoglo razdražiti pohlepnost onih, ki jih rubijo. Kaj je potem vzrok?“'
‘Ž>a tem opisuje, kako je našel veliko število de-
lavcev, med katerimi so delovale redovnice celih 35 let. K tem je on prišel, ida jim naznani vlajlni odlok in da se jim ponudi za branitelja. Nato mu je pa odgovorila prednica:
„Vlada nam more vzeti naše hiše in nas vreči, kamoi* hoče; to je za nas mlalenkost. Edino za to se zamorete za nas pri vladi zavzeti, da nam ne odvza-ma siromakov in bolnikov,“
„[Uverjen sem“, pravi Loti, „da tega ne zahteva predsednik republike, temveč kak zakulisni zaslepljenec. Vsaj od začetka se ni kbt tak pokazal. Vsled tega bi bilo dobro, da bi se ga informiralo o podlih ciljih, za katerimi dirjajo z maščevanja-željno-stjo zaslepljeni ljudje.“
Ogorčenje je vizbujalo, ko se jih je tako brezobzirno iztiralo na cesto; da, Še toliko časa se jim ni popustilo, da bi se poslovile od svojih bolnikov. V siromašnih delih mesta se celo najzagri2;enejši jakobinec pred njimi odkrije, ker ve ceniti njihovo delo. Vsak si naj izbije iiz glave, d(a si one kopičijo bogatstva „mrtve roke“, katera jim misli vlad(a ugrabiti.
V Lyonu so se o priliki izgona redovnic vršile velike demonstracije; do 20.000 ljudi jih je spremljale in jim prirejalo ovacije. Vlacfo pa j,e slepa in pa gluha. Tako je danes na Frr/ncoskem!
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj,. 29. novembra.
Vlada je danes predložila zbornici novo predlogo glede ž višanj a aktivitetnih doklad urtfinikom. Prejšnjo je .umaknila vsled enoglasnega protesta u-radništva.
Notranji minister baron Heinold' je pri tej prilika imel govor, v katerem je jgovdarjal, da si je vlada p/opolnoma v svesti, da je izboljšanje gospodarskega položaju in ugotovitev pravnega razmerja državnih uradnikov in uslužbencem nujno potrebna. In zato {je vlada tudi ugpdila zahtevi po takojšnji definitivni rešitvi tega vprašanja. Vlada predlaga visoki zbornici v pretres ureditev službenimi razmer; po zakonski predlogi ter je vlada pred vsem skrbela za časovno napredovanje pri raznih kategorijah po časovnih razredih ter pragmatično ugotovila pravice in varnosti, ki zagotovijo uradnikom,, pri najmanj povoljni kvalifikaciji in po dovršenih dopolnilnih izpitih brgz izpremembe Činovnega razreda prejemke (prihodno višjega Činovnega razreda, kakor hitro so dosegli v predlogi posebno zahtevano dobo službovanja za časovni napredek. Tega napredka pa ni zamenjati s Časovjnim! avanzmajem in je ugotovljenih pet uradniških skupin po predizobrazbji, 'in sicer: prva skupina do sedmega, zadnja do devetega činovnega razreda. S tem v izvezi pa se je videla vlafdfa primorano tudi jasno in odločno označiti pravice in dolžnosti državnih uradnikov in uslužbencev. VJacjft, je imela pri kodifikaciji teh pravic in dolžnosti pred očmi, da je državna služba ja/vno-pravnegaj značaja, ki zahteva tudi od uradnikov bolj razširjen krog dolžnosti, kakor od drugih navadnih državljanov. {Vjsled česar ne smejo državni uradniki svojega osebnega mnenja tako prosto izražati, kakor drugi državljani, in so omejeni tudi v pravici samoodločbje.
Konečno je minister izjavil, da bo vlada le tar krat predložila ursjhiiško predlogo v sankcijo, če bo zbornica tudi dovolila pokritje.
na vso moč v smeri proti polju, od kodpr se je pričenjala takoimenovana „ruska česta.“
Boječ se, da ga ne bi lovili, se je pogostoma ogledoval, toda nihče ni tekel za njim, da je tako srečno dosegel konec polja 'i,n na to tudi grajsko cesto; tu je obstal in nato šel počasi dalje.
Bil je eden izmed teh „(božjih otrok“1., ki ostar nejo sirote po izseljencih. Stariši so mu umrli napoti in Siomka je ostal sam med tujimi ljudmi v lujem kraju, daleč proč od domačije, katere se je spomin-.’ ja] le po beli zidani hišici, po mlinu ha veter, po reki Uzinjski, kjer se je kopja] s tovariši, in po vasi, ki so je imenovala Bela. Toda kje je 'ta kraj, ta vas in reka Uzinjska, to je bila zanj takšna skrivnost, kakor tudi to mesto, kjer se je nahajjal sedaj.
Spominjal se je le, da so dolpeli po tej cesti, poprej pa so prebrodili neko Široko reko;, a še poprej so sa peljali na parniku in po železnici, potem zopet no parniku in zopet po železnici, 'in njemu se je zazdelo, da je treba le prekoračiti to grajsko pot, potem na že pride reka, potem železnica) in za hjo reka Uzinjska ter vas Bela in rojstna hiša, katere se je bil tako privadil, kjer pozna 'po imeriu vse vajške starce in fantine.	,
Spominjal se je še, ko sta mu umrla oče p pa mati, ko so ju položili v krsto in odnesli nekam za gozdič na nepoznano pokopališče.
Siomka se je spominjal še tega, kako se je joka] in prosil, naj ga puste domu, toda 'prisilili so ga živeti tu v baraki, kjer so ga hranili s kruhom in kislimi juhami ter mu govorili zmirom:
„Ni Še prišla vrsta na-tel“
Celo njihov gospodar Aleksander lakvolevič, ki je vsem zapovedoval, je zahrumel nanj ter mu naročil, naj ostane tukaj, ako pa ga ne bi ubogal, da ga hoče potegniti za lase.
In Siomka je ostal ter se Žalostil.
Z njim so prebivale v baraki še tri deklice ln eden fantek, katere so pustili stariši tukaj in odšli v
svet, todjaj tj otroci so bili Še premajhni, tajko da se ni mogel z njimi igrati in se zabavati.
Pretekli so dnevi in tedni in Siomka je tičal še vedno v spvražjni mu baraJkfi ter ni smel niti za korak oditi od 'nje. Naposled mn je jelo to presedati. Saj je vendar ondi ona cesta, po kateri so prišli iz Rusije !• . (. . Ako ga ne spuste z lepa, pa jim uide skrivoma! Ali ga mar 'držijo? . . .
In zopet zagleda reko Uzinjsko, rojstno vas Belo, zopet zagleda Malaška, Vasi la in 'Mutka, svoje prisrčna prijatelje, pojde k gospej Afrozini Jezerov-ni, k otrokom duhovnika, pri katerih raste mnogo višenj in jabolk.
Dali ravno je strah, da ga vnamejo, dalje časa pridrževal Siornkp, je vendar khprne)nje, zagledati svojo reko, svoje tovariše, in vas — bilo, tako veliko in zapeljivo, da je zatajivjši v duhu svoje priljubljene sanje, izbral ugoden času ukradel se iz barake, ter bil popolnoma srečen z zavestjo, Üai se vrača domu. Zdelo se mu je, da nikjer ni tako lepo, kpjkor v Beli in nikjer, na svetu ni tako zale reke. kakor je Uzinjska.
Mesec se je že bližajl zahodu;, že se je danilo, toda Siomka 'je še zmerom korakal po cediti, srkajoč vahse sveži, jutranji zrak in raldujoč se, da se s vsakim svojim korakom bolj približuje svojemu — do-movjuv
Hi
Zdi se ti, da vse, kar le zamore iztphtaiti človek, vse to je videla in izkusila široka Sibirija; z ničemur je ne osupneš, z nobeno noVpstjo.
Prehodili so po njej na tisoče vrst jetniki, rožljajoč 9 težkimi verigami, kopali in rili v temnih rudnikih njeno notranjost, umirali v njenih 'ječah, po cestah' so se veselo oglašali zvončki ognjenih trojk, po „Fajgalh“ so se skrivali ubegli prestopniki, boreči so z zverino, ali požigajoči naselbine; ponekje živeči se od miloščine, katere so si izprosili v imenu Kristusovemu; tolpo izselnikov prihajajo iz Rusije v
nepretrganih' vrstah; prenočujejo pod v|ozovi, grejejo se pri ognju in njim nasproti prihajajo djruge tolpe shujSanih jn bolnih ljudi in mjnogo jih umre na poti, h to vse se ne zdi nikomur nič novega..
Tako obilno tuje žalosti je že vjideia Sibirija, da se ne začudi več nikomur. Ni se čudila) tudi Si-omku, ko je Šel mimo vasi 'in povpraševal:
„Katera pot drži v Rusijo?“
mtVis)a pota držijo v Rusijo“', so mu odgovarjali in mu kažali z rokami navzdol.
In Siomka je Šel brez oddiha, brez strahu; veselila ga je svoboda, veselilo polje, pokrito s priža> stim cvetjem in glas zvončkov mimo drfdi\ajoče trojke; Časih se je vlegel v travo in trdo zaspal pod Ši-pečjim grmom, ali pa krenil v gozd, kad^r jc solnce Začelo imočno pripekati.
Dobrosrčne sibirske ženske do ga nakrmile z mlekom, naklonjeni mu mužifci so ga prepeljali na svojih vozovih.
„Stric, peljite me. nekoliko, peljite!“v je prosil Siomka, kadar ga je kdo prehitel s konji.
„Gospodinja, dajte mi kruha!“, je prosil Siomka ženske po vaseh.
Slejherni ga je pomiloval in učinili so mu po
volji.
Tretjega dne se je zabliŠČaBa pred Siomkom
reka;
„Tu je! Tu je ona!“
Spominjal se je, kako je pred nedavnim prebrodi] z očetom to reko, samo da jih je takrat bilo zelo mnogo; vozili pa so jih le posamezne, — a ne skupno.
Spomnil se je, da sta na brodu, na katerem so se prevažali, korakala okrog ‘stebra dva konja z zavezanimi očmi ter vlekla neko vrv; poleg konj pa je Stopical starec z bičem v roki, v širokem klobuku, ter zakričal zdaj pa zdaj s hripavim glasom:
,„N - no! Obludi! N - no! No moja!“
Po ministrovem 'govoru je zbornica prešla k dnevinemu redu. Prva točka je bilo prvo branje novele k kazenskemu zakoniku. Po govoru več poslancev in generalnih govornikov se je predloga odkaza-la justičuemu odseku.
Zatem je prišla v razpravo predloga o ijzpre-membi § 74 obrtnega reda. Po daljši ',deb/fc,ti se je ta razprava prekinila.
Nadaljevala se je nato d e bajta o nujnem predlogu Körnerjevem glede imenovanja sodnikov na Češkem. •• Kot prvi je govoril justi.Čni minister Hocihen-bunger. Med njegovim govorom je prišlo do viharnih prizorov, kakoršnih avstrijska zbornica 'še ni velikokrat doživela. JustiČni minister se je izraizil, da se danes že vsako sodnijsko imenovanje smatra za po-l’iti'Qum ter se sodnike druge narodnosti smatra od strajni nasprotnega naroda za sovražjnike, in je pri tem rabil izraz ^Deutd chbohmen•“ Tjb jje Cehe tako silno razburilo, da so začeli burno vsHikati. Zlasti Čeliki radikalci in češki agralpci so vilfirno protestirali proti temu izrazu. Nemci so odgovarjali in tako je hrušč vedno bolj rastel. Cehi 'so šli pred sedež justičnega ministra in ministrskega pre!dsec$nikj( grofa Stürgkha in ondi v najdgprčenejš^h izrazih dali duška svojemu razburjenju.
Pred pjultom dr. 'Hochenburger jeyim je bila zbrvfia gosi)« gruča poslancev, med katerimi so zlasti poslanci Sriberny, Fresl in Ohoc delali različne medklice in od Hochenburgerja burno zahtevali, da izraz „Deutschböhmen“ prekliče. Dejali so:	„(Tlako
more govoriti nemški pöslgwiec iz Češke, ne sme pa tako govoriti minister.“ Kar naenkrat potegne posl. Presi iz žepa žvižgalko, kakor jo imajo vlakovodje, in 'je zapiskal. Nemci so mu na to porogljivo ploskali. Vsled tega je nastal strahovit kraval. Nemci so začeli vreti iz svojih klopi in so se spravili na Cehe. Zlasti orjaka Wedra in Brunner! sta se odlikovala. Lotila sta se dejansko Cehov, zgrabila par Čeških radikalcev za vrat in jih porinila strajn. Podpredsednika Concija ni seveda nihče poslušal; zvonil 'je sicer, toda zaman, nakar je z močnim glasom sejo prekinil. Na (češki strani se je zlasti poslanec Fiedler trudil, da razburjene duhove pomiri, tudi med Nemci so nekateri poslanci skušali napraviti mir. Med tem pa so ;se sešli ministrjskli svet, prezidij zbornice in češki klub.
Politična situacija je zaradi teh dogodkov zopet hudo zapletena. Koalicijo S t ürgjkh-Kr a mar smatrajo za skoro nemogočo. Češki klub, ki je včeraj sklenil s tremi Četrtinajmi vseh glasov, 'da vstopi v vladno večino, stoji sedaj zopet pred novimi dejstvi, istotako Nemci.
Razna posvetovanja so imela povoljen vspeh.
Oib %4. uri popoldne je bila seja zopet ot vor jena. Hochenburger je nadaljeval svoja izyjxjanja in izjitlv.il pri tej priliki, da izrazu „Deutschböhmen“ ne pripisuje nikakega državnopravnega pomena,, temveč, da je s to besedo mislil samo označiti oni del Češke, kjer žive izključno ali vsaj v pretežni večini Nemc.i. Koncem svojega govora je pozival zbornico, naj nujnost predloga odkloni.
In konja sta požurila korake, vrv de je tudi urneje motala okoli stebra in bro$ se je zmerom bolj in bolj bližal drugemu obrežju.
Kje pia je sedaj ta brod?
Široko se je razlivala pred Siomkom reka. In solnce je. že zahajalo in zaffja se je živo odbijala v vodi. Bilo je lepo in tiho, toda povsod tako prazno, da je Siomka kar osupnil.
Daleč, na drugi strani reke, je bilo moči (videti neko vlas, na desno'in na levo se je razprosti ral pa sam gozd.
'DoSpevŠi M reki, se je oziral Siomka sedaj na ©no, pa zopet na drugo stran, toda povsod je bilo porazno 'in nemo, samo voda) je srdito pljuskala krog njegovih nog, po ozračju pa so v dolgi vreti letele nei<Viiko tiče.
Ves osupel je šel navzdol po obrežju, toda nikjer ni bilo videti žive duše, niti slišati (kfakega gla-č.iu. Kmalu pa je jela zarja ugase1 v ati, nebo je bledelo in na polje je padala rosa.
Siomka se je zamislil.
Nato se je vjsedel na pejsek in še le sedaj je začutil, kako je utrujen in da ne more iti dalje. A kam naj tudi gre, ko ima pa vodo pred seboj ?
Iz početka je gledal to vodo 'ter, opazoval, kako se ji mudi nekam naprej in fcaiko pljuska ob obrežje; potem je ogledoval nebo, na zagrinjajoče se z meglo' prostranstvo za reko, na gozd, na polje, in neka tuga se je polastila njegovega otročjega .srca. Ali je bila to bojazen, ali' spozhanje popolne zapuščenosti, ali pomilovanje, ali nemara spomin na dom; vendar Siomka se je hotel razjokati; rad bi bil kaj prigriznil, se nekje pogrel, raid bi bil Videl poleg se-bo očeta in mater, toda on, vtabnivši prst v usta, je sedel nepremično ob reki, zatopivŠi pogled nekam V daljavo, toda ničesar ni videl pred seboj.
Naenkrat so se dali sredi te tišine zaslišati glaisiovi, na glasni in ne jasni-
Siomka je stropetai.
Nekdo je kakor nehote popeval otožno pesem, le take skozi zobe, kakor v sanjah.
In res, izpod grma, kjer je reka delala ovinek, se je prikaEal Čoln ter je plaval polagoma poleg samega obrežja.	.	-
„Strici Prepeljite mo!“, jo zakrival Siomka, ko se mu jc ribič približal.
Nato je poslanec dr. Stransky stavil na predsednika vprašanje glede povišanja poslanca Marckhl-nta, o katerem govorimo na drugem mestu: današnjega lista.
Soja je bila zaključena ob %$. uri popoldne.
Prihodnja seja se vrši v petek, dne 1. dec.
* *
Djunaj, 30. novembra.
panes ni imela zbornica plenalme seje. Prepustil so je dan budgetnemu odseku, ki jo zbor ov?ai dopoldne in popoldne. Nadaljevala se je špecijelria debata o proračunu. Stavljenih je bilo mnogo predlogov gospodarskega značaja. V razgovor so prišle tiudi rabuke v plenarni seji prejšnjega dne in dr. Krapijar je (odločno zanikal, da bi bil ta izbruh od češke strani pripravljen. Prihodnja seja bupgetnega odseka je jutri ob štirih popoldne.
Razun proračunskega odseka je zboroval od4 sek za državne nastavljence. Dokončal je posvetovanje (v vseh točkah postave za državne delavce.
Zborovali so nadalje železniški odsek, ohteek za kužne živinske bolezni in odsek za vodno-gospo-darske naprave.
Razun teh sej so se vršila 'tu/ii posvetovanja različnih strank in grof Stiirgkh je konferiral s Cehi in Nemci radi češko-nemšjkih sprayhih pogajanj. Ce ne pride kaj vmes, se bodo začela ta pogjajalnja, ki so bila prvotno določena na včerajšnji dan, a se jih .je radi kravalov v zbornici odpovedalo, prihodnjo äredo.
Šef generalnega štaba odstopil.
Cesar je sprejel demisijo Šefa generalnega Štaba Konrada pl. Hötzendorfa. General bo v kratkem dobil mesto armadnega nadzornika. Odstop šefa generalnega Štaba, ki si je pridobil dosti zaslug za armado, se je izvršil vsled pritiska zunanjega ministra, grofa Aehrenthala. Sledil mu bo najbrže sekcijski Šef v vojnem ministrstvu, feldmaršallajtnant Schemua,
Nove trgovinske pogodbe.
Zbpet stojimo pred dvema novinca trgovinskima pogodboma in sicer z Bolgarijo inj z Japonsko
BulgaJrija, ki leži trdo ob naši meji, od leta do leta več konsumira in kakor naši tamošnji konzulati poročajo, ima Avstro-Ogrskla] za v Buljgarijo najboljše ekspertne Šanse. V zadnjih letih se je precej povzdignil uvoz iz Nemčije, Avstro-Olgrske, Francije, Belgije, Rumunije, Italije in Rusije, meid tem ko se je pa oni iz Anglije, Grške, Norveške, Srbije, Turčije in Nizozemske zmanjšal. J4ko dobre šanse ima tam Avstro-Ogrska glede strojne industrije, 'katera veidno bolj cvete. Tudi mfainjufakturna trgovina dobiva vedno več taji, špecijelno glede bombaževdne, in ravno to pride v dobro Avstro-Ogrski, ker se tudi v Bu|garski n'ajveč kupujejo taki vzorci, kakor pa v Avstriji.
Bulgarija dandanes uvaža: kolonijalno blago, olje, masti, vosek, mineralna olja, marmor, steklo, kovine in kovinske izdelke, usnje in izdelke iz usnja, tekstilno blago stroje in instrumente. Skfupna vrednost uvažanega blaga v Bulgarijo je znašala 1940
„Stric! Stric! “
Ta je obrnil glavo in Siomka je zagledal njegove zagorelo, ne rusko lice, s kodrasto, črno brado in d kvišku zavihano gornjo ustnico, izpod katere so Štrleli ostri zobje.
S;edel jo v čolnu tako malem, narejenem iz debla, da se je voda dotikala malone njegovega roba; vrhu tega so se valovi reke močno zaletavali vanj in (oogostoma se ti je zdelo, da se čoln prevrže in ribič utone.
Ribič je mirno spustil veslo, drugega ni imel, ter ogledoval fanta.
‘ „(Stric!“, je ponavljal bojazljivo Siomka. „padi Boga prosim, prepeljite!“
JAli imaš denar?“ mu odvrne ribič 'in bilo je očividno, da mu fantova prošnja ni po godu.
Nato je nagrbančil čelo in jel vihati nos, pri čemur se 'ti je ždelo, da so nje]govi zobje še daljši. Ime] jo na sebi belo srajco z razvezanim trakom ob vratu; izpod srajjee pa so mu kukale prsi tako zaigo-rele, kakor je bilo lice.
Surov odgovor, zlobni izraz ribičevega lica in bližajoča se noč sredi puščave, vse to je pppolnoma zbegalo Siom'ka. V teku zadnjih treh dni je videl dokaj ljudi, toda vsi so se obnašali proti njemu uljudno in prisrčno, samo uprav sedaj, ko mu je pomoč najbolj potrebna, je naletel na surovega človeka ter kmalu ocenil s svojo detinsko dušo dušo tujca. Bil je to v resnici tujec, kateremu je bilo povsem malo mar to, ali je Siomka živ in sit, ali ne.
In Siomka ga je gledal s strahom,, skoro neprijateljski. Tako mp je bilo bridko in otožno, tako je tugoval za očetom in za materjo, da bi bil najraj-še skočil v vodo in vtonil. In ne znajoč, kaj mu je početi, se je prijel za lase, padel na tla in se razjokaj na glas.
Je! se je smiliti celo ribiču. Mislil si je, da je nemara zablodil, da nemara stanuje na drugi strani reke;
Skomignivši z rameni, je zakričal, da ga je Siomka pogledal:
„Hej! Hej!“
Potem jo pokazal na dno čolna, kjer so ležale razno ribe in mu dejal osorno:
, jVsedi se! “
(Dalje prih.)
okoli 180,000,000 frankov, sk(npna vrednost izvoženega pa 129,000.000 frankov proti 111,000.000 frankov leta 1909'. Boljša žetev je bila vzrok zvišapja izvoza.
Bulgarija izvaža: govejo živino, ovce, konje, perutnino, jajca, plenico in pšenično moko, rž, rožna olja, kože, svilne kokone.
Glede trgovino z Japonsko je Avstrija na. 17. mestu. Cel trgovski promet na Japonskem je znašal
800.000	milijonov jenov, od katere svote «fipade na Avstro-Ogrsko samo 4,000.000 jenov. .Izvoz iz Japonske je leta 1909 znašal 413,000.000 jen, od katerih je odpadel samo 1,000.000 jen na Avstro-Ogrsko. Uvoz je znašal 3.944,000.000 jenov, pri kateri svoti lje pa Avstro-Ogrska udeležena s samo 3,000.000 jen.
Njegušove kroglje.
V državni zbornici so dne 24. t. im. vse Štiri luknje, ki so jih napravile Njegušove kroglje, obdali z medenino z napisom: 5. oktober 1911 — v spomin na atentdt.
Poljsko-rusinska sprava.
Dne 28. novembra 1911, ob 5. uri popoldne, tso se vršile poljsko-rusinske spravne konference zlasti glede novega deželnega reda za Galicijo. Konferenc, katera so bile na Dunaju, ste se udeležili predsedstvi Poljskega in Rusinskoga kluba, vlada pa ne.
Ogrsno.
šol°Sze"‘
Galicija.
nr.nu^uri nadome‘?tni državnozborski volitvi je bil v
S2Tv ie?J mi«IaBovl dr- «jan U-
. eP®.in' V 23. gališkem volilnem okraju (Zloczow) je bil izvoljen divjak Henrik Reizes	j
■fln ,„QV.rV-e,mx0^raju je Prišl° Pri volitvah v juniju T°»inu ž/nJ1 Sl m^ •lzSredov, ki, SO zahtevali več žrtev
svofmanXVS 1 \zvolieni Löwenstein odložil svoj mandat. V drugem okraju je bil pa izvoljen oo-
slanec Breiter, ki je bil izvaljen tudi iv Lvovu inPje slednji mandat obdržal.	' n je
Davek na pivo.
nPTtl]1 ^Sski Lsti Fpročajo, da je prišla k finauč-ifn n1w rrU pL Z'ales]cemu deputacija gostilničar-
davkh Thk? -JrjeV w.rjrofljo’ naj se ne uvede še letos davka nji pivo. Minister je pa izjavil, da mu ni nikakor mogoče, tej prošnji tudi le ‘delom« ugoditi.
Srbija.
London^ Peter se baje naPoti meseca maja 1912 v
... Uradna Statistika objavlja število katoliških it iijanskih organizacij, katerih je 3018 z 346.864 Član med tenu je 202.743 moških in 48.098 žensk; ost: so mladoletni. 102.293 članov, je uposlenih v ind stnji, 110.603 pa pri poljedelstvu. V katoliškem tal ru je 374 strokovnih skupin z skupno 104.614 člai V Lombardiji je (57.870 organiziranih katoliških c lavcev; na Beneškem 18.9!o0 in v Siciliji 6397 strokovni organizaciji industrijalnih delavcev je oi tekstilnih delavcev z 33.402 člani najmočnejša.
Ra,z ven tega je Še približno 800 katoliških nr
pormh društev z okroglo 110.000 člani.
Nemčija.
'Tfe dni je bilo izključenih osem učeneev gim-njaZije v GfJivicah v Zgornji Sleziji. Ql tem dogodku poroča, bitomski list „Gornošlazak“: sledeče:
j„[Ka,kor strela! iz ja.sneg|i neba je pakla med poljsko občinstvo v Sleziji vest o izključenju osem učencev iz gliviŠke gimnazije. Pri Iiiištni prejskatvi, ki jo je policija izvršila, se je našlo pri enem dijaku nekoliko poljskih knjig (Sienkiewicza, Krašeivjskega, poljska pesmarica itd.) in pismo tajnika društva Sle-zijska naJnčna pomoč, ki se je poslalo očetu dijakovemu rafcii pooteljene podpore. To je hudodelstvo, ki zadostuje ravnateljstvu gliviške gimnazije, da izključi dijaka kot '„sovražnika Nemcev.“' Dva drugai dijaka sta bila radi tega izključena, ker sta brez dovoljenja šolsk© oblasti obiskala Krakov. Eden je bil izključen, ker je bil v Olstrovu na Poznanjskem in ostali so se izključili, ker so se vzajemno obiskovali in pri ti priliki peli poljske pesmi.“
Nemčija in Anglija.
Kakor se govori v diplomiatičnih krogih, pride Še pred božičem angleški vojni minister Haldane, ki jo pri cesarju Viljemu persona grata, v, Berolin, da £io posvetuje z vodilnimi osebami o an gl e š(k'o- n e mišk i pogodbi glede kolonij v Afriki. Haldaiie bo govoril pred komisijo, sestavljeno Iz 'diplomatov, parlamentarcev in žurnalistov ter jih bo ob enem povabil na informativno konferenco v London.
Pomnoženje posadk ob italijanski meji.
Listi poročajo:
Vsled pomnožitve vojaških podadlk ob italijanski meji bodo s spomladjo ustarfovili Štiri nova brigadna poveljstva in sicer: eno v Gorici, ki,bo imelo potem dva brigadna poveljstva, in po eno v Tiriden-tu, Bocnu in Brunnecku na Tirolskem. V vojaških krogih zatrjujejo, da obstoja tudi na^rt- Ža hoVo kior-no poveljstvo na jugu. S tem bi stopilo vprašanje Ljubljane kot deutož kornega poveljstva zopet v o-spredje.
Delegacije.
Poljska korespondenca javlja, da se boido delegacij ske volitve vršile še le takrat, kadar bo cesar sklica] delegacije. Kakor znano, bi se morale volitve vršiti že dne 22. t. m., toda preprečil jih je odpor nekaterih velikih strank.
Vstaja na Kitajskem.
Cez Peterburg se poroča 'iz Pekinga:
JiuanŠika/j namerava v imenu dinastije pozvati velevlasti na pomoč. To poročilo je povzročilo v provincah Pečili in Kjanfu velikansko razburjenje. Cesarski jvojaki teo osvojili Hanjan. Revolucija se širi tudi po južni Mandžuriji. Glavno taborišče vstaišev je v mestu Daljni. V japonskih poštnih vrečah pošiljajo bombe. Revolucija je vedno silnejša in Evrop-eem sovražna.
Guvernerju varstvenega .ozemlja RiauKaua se je ukazalo, da, takoj pošlje 200 mož vojaštva v Tientsin. iTa Četa 'bo tvorila vojaško rezervo, katero se bode v potrebi uporabilo.
Iz Nankinga se poroča, da so revolucionarji dne 29. t. m. zjutraj vdrli v mesto skozi štiri mestna vrata.
Vsleji dogodkov na Kitajskem so se vršili med velevlastmi dogovori. Sklenilo se je, poslanišike straže pomnožiti za 300 mož, sicer se pa prav nič ne vmešavati v notranje kitajske zadeve.
Vojska med Italijo in Turčijo.
Izgnani nemški poročevalci.
„[Frankfurter Zeitung“ poroöfa, da je moral njen poročevalec dr. Weibel zapustiti Tripolis. Tildi nekateri drugi nemški poročevalci so se morali odpeljati. Dr. Weibel je dobil razna grozilna pisma.
Turčija in Avstrija.
Iz Dunaja se poroča, da je imel tamošnji turški poslanik v sredo daljši razgovor v zunanjem ura^ du. Ta razgovor je baje v zvezi z zopetnimi poizkusi mirovnega posredovanja. Poslanika je spremljal poslanički tajnik Tewfik Bey, M četrtek', to je včeraj, bi moral priti na Dunaj bivši turški mornariški minister Mahmud Muktar paša iz Carigrada; turški vojaški ataše se je peljal na kolodvor, da ga sprejme, toda prišlo je poročilo, da pride še-le danes, dne 1. t. mes. Kakor se govori, pride bivši mornariški minister, ki je sin slavnega vojskovodje Ghazi Muktar paše, z oficijelno misijo na Dunaj, in ta misija je v zvezi z vojno. Iz Dunaja bo odpotoval v Berlin.
Italijansko poročilo o arabskih grozodejstvi h'i
„Agenzia Stefani“ poroča iz Tripolisa, da je več višjih častnikov v družbi nekaterih žurnalistov si o-gledalo kraje, katere so italijanske Čete zasedle dpe
20.	novembra. Blizu mošeje Henni so našli 28 trupel laških vojakov, ki so bila silno razmesarjena. Nekatera trupla so bila pribita na križ, drugim je bil prerezan vrat, ali trebuh razparan; več trupel je bilo tudi nataknjenih na kole. V neki sosednji koči našli so sedem bersaljerov. zakopanih do glave v zemljo. Ko so jih zakopali, so bili Še živi. Našli so tudi truplo vojaka, ki je bilo z noži v pravem pomenu besede razmesarjeno. Arabci so mu izruvali oči in so mu jih prišili na senca, trepalnico so zašili skupaj. Nek ranjen korporal, ki se je skril v nekem jarku, je pra-vil, da so vsi divjali proti mrtvim laškim vojakom, tako turško vojaštvo, kakor Častniki, pa tudi žene.
Pri tem ogledovanju so bili tudi korešpondenti tujezemskih listov navzoči,
Tripolis,
Iz Tripolisa prihajajo najnovejša poročila, ki si pa v bistvu nasprotujejo. Tako se n, pr, brzojav-Ija v Carigrad, da so Turki odbili italijanski napad dne 28, t, m, pri Kasr-el-Hussein. Boj Še traja,
Mehet-Bei pa na drugi strani zopet brzojavlja, da so se morali Turki umakniti sovražnikovi premoči in da bodo morali s časom prepustiti Italijanom vso zemljo do puščave*
Kdaj zasedejo Italjijani vso Tl r i p o 1 ji t a n i j o?
Dosedaj traja .vojna mied Italijo in Turčijo o-krpglo 50 dni, V teh 50 dneh je Italija Nasedla Tripolis. Benghazi, Demo in TSobruk 'in okoli vsakega teh mest nadvladujejo Italijani, na veliko računjeno, 25 kvadratnih kilometrov zemlje, to je, štirikrat po 25 kvadratnih kilometrov, torej 100 kjvaJdratnih kilo-meitrov, Dosedai so torej Italijani osvojili povprečno po dd»i kilometra dežele na daSp. Ker pa obsegata Tripolitanija in Cirenaika skupno 1,5)00.000 kvadratnih kilometrov, bo torej trajalo 750.000 dni, to je, o-kroglo 2000 let, prodno Italijani zasedejo celo dežela Tripolitanijo!
Vendar, recimo, da je to šala in vzemimo 'drugo Število, ki je pa najugodnejše, ki se ga more za Italijana sploh vzeti. Po tem številu, da so Italijajni — vzemimo — v posesti vsega, 2000 kilometrov dolgega obrežja v širi petih kilometrov in imajo torej v rokah'
10.000	kvadratnih kilometrov dežele, kar, bi znočilo, da so Italijani dosedaj osvojili po 200 kvadratnih kilometrov na dan; po tem načinu bi torej Italijani potrebovali 7500 dni ali 20 let, da osvoje deželo! Lepi računi, kaj?,
Konec trozveze ?
„Reichspost“ od 30, novembra prinaša iz Rima od posebne strani, kakor sama povdarja, sledeče sen-zacijonelne vesti:	V zadnjih dneh so se tukaj vršili
in še trajajo razgovori, ki se nanašajo na potek do-godb glede trozveze. Te razgovore je vpeljal francoski poslanik pri Quirinalu, Camille Barrere,
Glavni vzrok teh razprav je predlog, da naj zapusti Italija trozvezo in se naj priklopi francoskim zaveznikom i.n aliancam.
Italijanska vlada je te razgovore prav simpar ticno sprejela. Doseglo se je že sporazumljenje glede, važnih točk; pri tem se je pa od italijanske strani naglašalo, da želi Italija, brez škode za kako centralno novo grupiranje velesil, vzdržati ententno razmerje z Avstro-Ogrsko, m sicer glede balkanskega vprašanja, posebno glede Albanije.
Pri teh1 razpravah se je od francoske strani znalo prav spretno izrabiti nevoljo, ki vlada v Italiji proti Nemčiji. Italijani so namreč mnenja, 'da nemško časopisje italijansko tripolitansko politiko dosti bolj ostro kritizira, kakor bi to smelo z ozirom na to, da je Italija član trozveze. Domneva se tudi, da ste ostali dve državi, ki ste v trozvezi, uvedli proteste proti blokiranju Dardanel od strani Italijanov, in da je Rusija š,e-le na podlagi informacij iz Berolina storila one korake.
Tako piše informator „Reichsposte“, ki povdarja, da vzdržuje vse svoje trditve vzlic eventuelnimjde-mentijem. V kolikor mi poznamo položaj, lahko z mirnim srcem pritrdimo, da razmerje med Avstrijo in I-talijo ni tako, kakor bi moralo biti med dvema zaveznicama. Ne smemo se d4alje sp/uščati in napisati vse, kar opazujemo, ker bi znali priti v konflikt z državnim pravdnikom, vendar povdarjamo, da je velesimp-tomatično dejstyo, da se sistematično zbira velike množine vojaštva na jugu, da je cela Primorska tako-rekoč ena sama vojašnica.
Raznoterosti.
Našim naročnikom!: Ker se leto bliža koncu, smo napravili vsem tistim;, ki so še zaostali z naročnino, na ovitek rudeč križ. D}a bodo lahko poravQar li svoj dolg, prilagamo položnice. Prosimo, da se je vsak posluži!.
Poroka. V Haasbergu pri Planini na Kranjskem so v četrtek dne 30. novembra t. 1. prevzvišeni gospod knez in škof lavantinski v. grmski kapeli sv. Antona Pad. poročili hčerko sveti, kneza Hugona Windischigrätz Lujizo, ki je svoj čas v Konjicah iz Njihovih rok prejela tudi zakrament sv. birme, s ees. in kr. komornikom grofom Ivajnom Ceschi iz Tirolskega. Pried poroko so v prisrčnem nagovoru, ki je vidno ganil vse navzoče, razložili imenitnost zakona kot najstarejše, najvažnejše, nlajtesnejše in najjsvetej-š9 zveze med ljudmi na zemlji, in pomen prelepih poročnih obredov, po katerih prejmeta poročenca posebne milosti, da moreta v zakonski ljubezni in zvestobi vztrajati ves čas svojega življenja. Po poroki so novoporočencema in njunim rodovinam izpred altar j a Z izbranimi besedami čestitali k pomenljivemu 'dogodku, ter služili sv. mašio, med katero sta poro-čenea prejela ženitovanjski blagoslov. — Med svati, katerih' je bilo približno 50, je bilo opaziti predsednika gosposke zbornice kneza Alfreda Windischgraetz, in najodličnejše zastopnike knežjih in grofovskih rodovin Windischgraetz, Auersperg, Ceschi, Tjliun in Attemn.
Iz pošte. Poštni adjunkt Jožef Hrastnik je prestavljen Iz Maribora v Gradec,.
Uradni dnevi okrajnih glavarstev. Meseca decembra se vrše v sledečih krajih uradni dnevi Star jerskih okrajnih glavarstev: Dne 1, v Vitanju, politični okraj Konjice; dne 5, v Peklu, politični okraj Maribor; dne 6. v Št. Jurju ob Ščavnici, politični okraj Ljutomer, in v Cmureku, politični okraj Radgona; dne 7, v, Slov. Bistrici, politični okraj Maribor, in v Gornjem Gradu, politični okraj Mozirje; dne 13, v Gornji Radgoni, politični okraj Ljutomer, v Kozjem, politični okraj Brežice in v Marenbergu, politični okraj Slovenji Gradec; dne 14. v Šmarju, politični okraj Celje, v Št. Lenartu, politični okraj Maribor, in v Rogatcu, politični okraj Ptuj; 'dne 15. v Sevnici, politični okraj Brežice; dne 20, v Ormožu, politični okraj Ptuj, in v Šoštanju ter Velenju, politični okraj Slovenji Gradec; dne 28, v Trbovljah, politični kkraj Celje.
Deželni glavar je s tem, 'da je za volitve v celjski okoliški občini dal Nemcem pooblastilo, zopet pokazal, da mu ni nič do prijaznejšega razmerja med Slovenci in Nemci. Slovenski ‘deželni poslanci, ki so ob enem držajvni poslanci, so vposlali odločen protest proti takemu postopanju in izrekli prepričanje, da ta korak ne bo pospeševal spravnih pogajanj med nemško in slovensko delegacijo. Kakor slišimo, v tem slučaju deželni glavar svoje odločitve niti ni prej predložil deželnemu odbjoru, kakor je bilo dosedaj običajno.
Poslanec Marckhl v pjravi luči. Češki poslanec idr. Stransky je v seji državnega zbora dne 29'. novembra 1911 stavil na predsednika sledečo opraštanje : „Eden prvih pogojev za smotreno in neoporekljivo funkcioniranje ustavnegia sistema je popolni, neomejena neodvisnost poslancev. Pred vsem ne sme priti vlada v položaj, da vpliva na poslance. V zadnjih dneh je bil poslanec Marckhl, ki je bil zadnjih pet
let deželno-sodni svetnik, po zajpostavljenju 30 prednikov .(ogorčeni klici pri Cehih in Jugoslovanih) imenovan deželno-sodnim nadsvetnikom. (Ponovni medklici.)“ Govornik priznaval, •da Se pri povišanju u-radnikov ni treba zmiraj držati turnusa in konkretu-alnega statusa. Izjeme se pa smejo samo narediti, ako je (dotični uradnik v stanu, dokazati posebno izobrazbo glede svoje stroke in tudi zmožnost. V tem slučaju je pa imel povišani uradnik ves Čas, orticar je bil v 7. činovem razredu, dopust kot poslanec. (Čujte! Čujte!) Torej se v sodnijski službi nikakor ni mogel odlikovati. Pač pa se je odlikoval v vlaBni službi in vsled tega govornik upravičeno sumi, da j n stični minister na one poslalnce, ki so uradniki, v vladnem smislu vpliva. (Pritrjevanje in medklici pri Jugoslovanih in Cehih.) Ali je to imenovanje plačilo za to, da je Marckhl izkazoval vladi usluge, ali pa je nekako bodrilo, 'da bi jih še zanaprej izkazoval. Vsled tega vpraša govornik predsednika', ali, hoče ta slučaj predložiti prihodnji konferenci načelnikov v pretres, da se talci slučaji korupcije med poslanci ne bodo ponavljali. (Pritrjevanje pri Cehih In Jugoslovanih. — Medklici med nemškimi naeionalci.) Posla-neo Marckhl je sicer takoj povzel besedo in se hotel zagovarjati. Toda imel je svoj nesrečni (dan in nobene trditve ni mogel ovreči.
Ostanimo pri resnici. „iSlovenski Narod“ od dne 28. novembra piše: JVsi če&ki listi se bavijo ob* širno s Hochenburgerjevirn odgovorom na Ravnihar-jevo interpelacijo in pobijajo ta odgovor, med tem ko se slovenski klerikalni listi niti ne zmenijo za stvar, ki je vendar narodna in ne strankarska, V proračunskem odseku je dr. Kriamar trdo prijel Hocben-b/urgerja, te teden ga bodo Še drugi govorniki prijemali, a slovenski klerikalci se ne ganejo proti ministru.“ Vse te trditve so grda zavijanja in po večini nesramne laži, povsem vredne liberalnih poštenja-kovičev, Visak kdor le nekoliko <čita naš lisi. ve, da smo že neštetokrat bičali Bochenburgerjev sistem in da smo bili radi tega že konfiscirani. Ravno tako je tu|dd znano, da so ravno naši pjoslanci oni, ki se že od prvega pričetka odločno bore proti Hochenburger-ju in med tem, ko so razni Hribarji in Ploji skrivo-iria paktirali z Bienerthom in njegovim sistemom, so ravno naši poslanci vodili ,na|jostrejši boj. Usoda je včasih' nagajiva, tako je tudi v tem slučaju široko-ustneiga liberalnega člankarja krepko udarila po (zobeh. Ravno v tistem času, ko se je „Narodov'“’ članlek tiskal, je n$š dr. KOrOšieo, kakor smo zadnjič poročali, v proračunskem odseku pobijal Hochenburgerjev sistem. Laž ima pač kratke noge.
Kažnjiva pohlevnost. „(Slovjenski Narod“ od dne 2)8- novembra 1911 se silno ponaša in repenči, ken je Hochenburger odgovoril na RjavnJharjevo interpelacijo. Postavlja se kakor petelin na gnoju. Kaže pa s tem vso svjojo duševno mizerijo in hlapčevsko ponižnost. Ce liberalca kaka ,visoka glava, le o-govori, pa se že ves topi radasfti in veselja. Nič mu ni mar, Če je s tem odgovorom tudi zMružena brca, on sprejme obojno z enako hvaležnostjo. Tudi Ho-chenburgerjev odgovor ni drugega kakor trd udarec v obraz ne samo liberalcev, ampajk Vsled liberalne nerodnosti vsega slovenskega naroda, a liberalci se Čutijo počaščene. Ti ljudje so pač take nature, kakor psiček, ki liže bič, s katerim ga tepe gospodar.
Strahopetci. Vieliki nemški narod je pri nas na Štajerskem narod strahopetcev. Qe se kje v njihovih najtrdnejših trdnjavah pokaže kak Slovenec, že trepečejo in se boje za sivojo narodno posest. Govoreč dokaz za to našo trditev dlaje „Grazer Tagblatt“ od dne 30, novembra. Na uvodnem mestu prinaša razprto tiskan članek, v katerem strahoma naznanja svojim korajžnim bralcem, da je naraslo Število slovenskih odvetnikov v Gradcu v zadnjem *etu od 1 na 4. Ti štirje gospodje Gr aide a, ki je po nemškem zatrdilu najbolj n e mško-n ac ion aln o mesto v Avstriji, ne bodo poslovenili, vendar je pa njihovo izvrševanje prakse v Gradcu spravilo nemškega Mi-helna povsem iz ravnovesja. Revež že vidi, kako je bi] ta ]„;vpad“ že dalje časa spm skrbno pripravljen, kako pomenja naselitev teh treh novih odvetnikov v Graidou „povo etapo v boju za uresničenje gesla: proč od Gradca“ in med vrstami poziva člankar zelo neprikrito k bojkotu. Človeku se milo stori, ko vidi, fca^ko se „mogočni“ nemški narod boji treh mladih slovenskih odvetnikov. Kfeko je že rekel Bismarck: „Wir Deutsche fürchten Gott, sonst niemand auf der Welt.“ Naši štajerski 0,Nemci“, ki se rekrutirajo v zelo visokem odstotku iz slo» jenskih renega-tov, so očividno povsem degenerirani, kakor vse bia-stardske vrste. Bismarckove korajže že nimajo več.
Ogorčenje nad nemarnim gospodarstvom našega deželnega odbora, ki je pod komando n eniško» a-cionalne večine, je vedno večje in sega vedno globo-kejše v ljudske vrste, 'Prijatelj našjega lista nam piše z dež,ele: Štajerski deželni odbor nima denarja za nas Slovence. Noče regulirati najših rek, katere delajo prebivalcem toliko Škodo, noče zidati potrebnih mostov, noče dajati raznih podpor itd. Seveda zviti Ornig in njegov „neslani“ list „(Stajerc“ bosta še vedno ubijala v glavo svojim nerazsodnim backom, Ca je tega kriva slovenska obštrukcija. Toda. kriv tega je najbolj deželni odbor štajerski, ki tako straišno slabo gospodari z deželnim denarjem. Seveda kriva je pa tudi celo nesposobna, liberalna ‘nemška d o žel -nozborska večina v Gradcu, na katero se deželni odbor opirp, Ni morebiti dežele v Avstriji, kjer bi se tako nesmiselno gospodarilo 'z denarjem daivkoplace-
walcev, kakor se gospodari v Gradcu. V Vašem listu .ste o tem že večkrat pisali, topa sedaj so to Nemci že sami začeli spoznavati. Kmalu bo preteklo deset let, kar ae v Gradcu stavi velika deželna bolnišnica, ki bo gotovo trikrat več stala, kot je bilo proraičun-jeno. Tu se zida 'z vnebovpijočo potratnostjo in lahkomiselnostjo. Nemški list '^Österreichische Volkszeitung“, ki mi je prišel slučajno v roke, piše o tem tar ko-le: „Zidava deželne bolnišnice v Graldou presega vse 'škandale, kar jih je do sedaj bilo. Liberalni listi so do zdaj, celo molčali o tem evropskem škandalu. Ker se je pa pretekli teden umoril deželni stavbeni direktor Rossmann, se škandalozno gospodarstvo svobodomiselnega deželnega odbora n'j dalo več prikrivati.Tfo so trde, a celoi opravičene besede nemškega lista. Na Spodnje-Avstrijskem so zidali na Dunaju štirikrat večjo deželno bolnišnico z[a umobolne, oziroma; deželne zavode, le 23 mesecev, v Gradcu pa bo minulo kmalu deset 'let, kar razsipavajo in zapravljajo denar davkoplačevalcev. Ornig s svojim „iStajercem“ naj si dene pred oči to ponesrečeno bolnišnico in- potem naj pove, kdo je kriv, da za nas Slovenca nimajo denarja v Gradcu. Zla to, slovenski poslanci, držite Pe trdno in ne dovolite prej nobenih davkov v Graldou, dokler se ne bodo upoštevale naša najbolj opravičene zahteve! Nosimo ista bremena, kot Nemci, naj pa imamo še iste pravice. — Sicer smo v sličnem smislju že sami večkrat 'pisali, toda ker je dopis preznačilen za razpoloženje med našim ljudstvom, za to ga priobčujemo.
Zadružna zveza v Mariboru priredi po božičnih praznikih dne 27, in 28. decembjra tečaj za .nadzorstvo v ‘hotelu „beli vol“ v Celju. Vse zadruge, pri katerih nadzorstvo ne deluje, se pozivajo, c|a pošljejo v ta tečaj vsaj 'enega člana nadzorstva. Dne 28. in 20. decembra pa se vrši tečaj za ‘sestavo računskih zaključkov v Celju. Oni, gospodje, ki se 'bodo udeležili tečaja za nadzorstvo, se lahko udeležijo celega tedaj a za sestavo računskih izaključkov. Vse one zadruge, katere ne sestavljajo same Računskih zaključkov, naj pošljejo svoje tajnike v ta tečaj, udeležijo pa se tega tečaja tudi lahko načelniki posojilnic. Prijave za oba tečaj,a| naj se prav kmalu pošjljejo Zadružni zvezi v Maribor.
Pozor pred agenti! Zadnja leta se oglašajo že zlasti Jpri župniščih agenti z raznim pelriloin. Neki gospod nam piše: Zmoten po podpisih , in naročilih drugih znanjih oseb svetnega in duhovJskejga stanu, ki mi jih je pokazal potnik, sem tudi jaz niaročil od neke nemške tvrdke peritlo,, ki bi mi naj služilo kot kolesarju, ^menila sva se 'z agentom, da dobim srajce s celim ovratnikom v najkrajšem ČMi. iTioda prišle so brez ovratnikov in Še le ičez šest tednov, ko jo (kolesarska sezona že minila. Reklamiral sem pra-VoČalsno ovratnike, pa na dve pismi niti odgovorili niso, pač pa zahtevali točno plačilo. Plačal sem, ker so mi že grozili s sodiščem. Ker se mi je 'cena zdela previsoka, istem poslal neko osebo z eno srajco od te tvrdke k' zanesljivemu trgovcu v mesto Vprašat, koliko stane ravno taka srajca ppi njem. Ponudil jo je bjalŠ za polovično ceno. [To imaš zdaj! Blago ni došlo v 'dedu, in najmianj enkrat dražje: je (Kot pri trgovcu, Ziato sem sklenil:	Po agent)u nikoli ničesfar
več. Doslej sem odpravil take ljudi z besedo, zana-prej pa, Če 'drugače ne bo Šlo, s silo.
Evropska konferenca za vozni red se je vršila v Tirstu. Glavne razpi-ave so bile dne 29. in 30. novembra. Na konferenci je zastopanih 150 evropskih" železniških uprav, in paroplovpih družb. Poslovodstvo pri konferenci je bilo v rokah 'tržaške direkcije državne železnice. Konference so se udeležili tudi oficijelni zastopniki raznih držav.
Letošnji' Mohoi’jani so vrfljdni velike hvale, — kajti do sedaj so nabrali za „(Slovensko Stražo"1 že 1360 K. Lepa požrtvovalnost in velik napredek v primeri z lanskim letom, ko je bilo pr.ajv v tem času nabranih samci 360 K. Prisrčna jim hvala. Poznamo pa še nekaj stotin slovenskih župnij, v katerih je tudi narodna zavednost doma, in tanko upamo, da se Mo-horjani tudi v teh župnijah spomnijo „ßlov. Straže." Mohorjani! Mohorjeve knjige sto znamenje kulture slovenskih domov. Plačajmo dobrote in duševno bogatstvo Mohorjevih knjig z darovi ^,fSIov. Straži“!
Za „Slov. Stražo“ je darovala gospodična Pr. HaJjtnik 1^00 obrabljenih lepo urejenih, raznovrstnih znamk. (Vrli rodoljubjkinji prisrčna zahvala.
v
Štajersko.
Mariborske novice.
„Ljubitelji“ nedoraslih otrok. Naše poročilo o tozadevni aferi v pondeljkovi številki izpopolnjujemo v toliko, da dotični nenravni zapeljivec otrok ni bil no Slovenec in tudi ne doktor. Rodom je „(fini“ mož sicer Kranjec, toda iz nemške družine, in skozi in skozi 'odsev nemšJMe kulturnosti. Pri tukajšnjem odvetniku dr. FRleschiniju ni služil kot koncipijent, 'temveč kot odvetniški uradnik. Ko je stvar prišla na dan, jo je pobrisal.
Nehonetno je postopala „iMarburgerca“, ki je spöävila v javnost znano nečedno zadevo odvetniškega uradnika "Jeschenagga. V sjvoji zlobni želji, da' bi vdairila po (Slovencih, je tajinstveno povedala, "da je prizadeti neki „(doktor iz Ljubljane.“ S tem pa, daje navedla ime samo z začetno črko JJ“ in mu pridjala :Š8 neopravičeni naslov doktor, je ‘zvalila sum na popolnoma nedolžne ljudi. Pri takih kočljivih zadevah
bi moral biti list, ki hoče veljati za resnega in ho-netnega, pač veliko bolj previden.
Abonement za slov. gledališče sprejema g.. V. Weitxl, Zgornja gosposka ulica, kjer se bodo doDiva-le tudi letos vstopnice v predprodaji. 'Vse one, ki so se že ajbonirali, ali se še žele, pposimo, da si vsaj do konca meseca izberejo sedeže, da jim bo mogoče, pravočasno vročiti vstopnice in da se morda sedež, ki bi ga radi imeli, popreje ne proda. Sploh prosimo vse narodne kroge, da se kolikor le mogoče poslužujejo predprodaje, da se tako prepreči1 navtal pri blagajni in omogoči pravočasni začetek. Ob enem prosimo, da slavno občinstvo prihaja k prdfetavi točno, ker smo primorani, kakor hitro so predstava jpricne, zapreti vhode, da se občinstvo ne moti. Da se napravi enkrat red, je Dramlatično društvo sklenilo letos začeti s predstavo točno 'ob napovedani uri, ne oziraje se nd^o, ali je občinstvo zbrano ali ne, da tako potihnejo pritožbe onih,, ki morajo nlavajdno radi drugih,, ki prihajajo redno prepoteno, včasih po pol ure'čakati. Kdor tedaj zamudi, naj nam tegal ne pred-haciva! Da se omogoči tudi zunanjim gostom poset te predstave, je začetek točno ob Štirih popoldne, konec ob 7. uri zvečer. Otroci pod 10 let so vstopnine prosti, ako se za| nje ne zahteva poseben sedež in pridejo v spremstvp starišev.
Razstava hautelisse-slikarij v hotelu ^Erzherzog Jiohjt.nn.“' Več dam, ki se udeležujejo poduka hautelijssewalikanja, priobčujejo v naši današnji številki poslano, M je 'gotovo za naše dame zelo zanimivo. Da se nauči hauteliisse-slikanja, kj predstajvlja imitacijo japonskega svilnega vezenja in aplikacije, katere tehnika dosedanja röqlna delV* vsled krasnih, slikarskih barvnih vtisov, vsled prihranka na časiu in vsled malih izdatkov daleko lvüdkiriljuje, je potrebno samo 14 dni. Razstava v imenovanem hotelu, ki (vsebuje vse različne vrste teh slikarij, nudi nekaj (povsem novega. Nihče ne bi smel, posebno ne nobena dama, zamuditi, da si ogleda te krasne slikarije, od katerih nekoje vsled svoje lepoto prav posebno vplivajo. Nova, jednostavna slikarska metoda omogoči vsaki dami, da se brez vsakih predzaanosti najuči tega lahkega načina slikanja. Msled mnogoštevilno došdih naznanil se bode v, pondeljek dne 4. decembra otvoril nov tečaj; opozarjamo naše dame, da ne izgubijo časa in se kolikor mogoče hitro prijavijo k poduku. Razstava ostane le še malo časa odprta in sicer vsak dan od 9. ure predpoldne do 4. ure popoldne.
[_ Novi most "dela mariborskim ‘mestnim očetom mnogo skrbi, a veliko več jih bo še napravil mariborskim davkoplačevalcem. Prvotno je bilo proracun-jeno, da bo stal most mesto Maribor 250.000 K. Sedaj je ta svota se'veda že silno prekoračena in župan se je pred kratkim „(tolažilno“ izrazil, 'da še 'sami ne vedo, koliko jih bo stal. Pripoveduje se sedaj po mesltu Še neki drug, prav malomejščafnski slučaj, ki ra'zkriva vso „modrost“ naših skrbnih očetov. Pri gradbi mostu so bili povsem pozabili na vodovod, ki ga ni bilo ‘tudi v načrtu. Morali so zdaj nakrialdno popravljati svojo usodepolno zmoto, Čez kar bi se pa človek sicer smejal, če hi ne bilo združeno z 40.Q00 K novih stroškov. Ubogi davkoplačevalci!
„Slovenska Straža“ ima v pondeljek dne 4. decembra zopet svoj družinski v'ečer pri g, Kirbišu. Pridite!
Celjske novice.
Na Bregu pri Celju je posestnik in gostilničar gospod Radej. V njegovi hiši ima liberalno bralno drušjtlv« na Bregu svoje prostore. Njegovi sinodi so pri vsakokratnih deželno- in državnozborskih volitvah najhujši liberalni agitatorji. Čudno, da pri ravnokar minuli občinski vOlitvi niso vplivali na svojega očetia, da ne bi tako grdo zapustil Slovencev. Čeravno so ga Slovenci postavili kandidatom v 3. razredu in je bil kot tak (tudi izvoljen, se je vendjar kot volilec vi 2, in 1. razredu odtegnil ‘volitvi ter tako :dp/ravil Slovence ob dva glasa. Radovedni smo zelo, kaj so mju pač (Nemci obljubili Za, to uslugo, katero jim je ‘storil. In takih političnih „značajev“ imajmo v celjski okolici žalibog še več. Z|'ato pa naj bo naše geslo: potom izobrazbe do narodne zavednosti!
Praschak, navnaftelj mešjčianske dekliške šole, je bil pri, občinskih volitvah za celjsko okolico tudi delaven. Pošfiljal je Šolskega slugo k starišem svojih učenk. Iz hvaležnosti, (da njihove deklice obsujejo nemško šolo, bi naj stariši seveda volili pri občinskih volitvah nemške kandidate.
Ptujske novice,
Naš magistrat. V soboto dne 26. novembra 1.1, se je vršil Katarinin sejem. Ker so bili živinski sejmi Üotyaj časia zaprti, se je prignalo precej živine. Cene krav so bile še precej visoke, ko je volom cena padla. Kilo žive vage se je plačalo po 92 do 96 v)in. T)o kaže, da res niso krivi Kaši kmetje, draginje. Le 'glejte, 'pri mjesfarjih' se prodaja meso po 2 K, lcajr je kaj boljšega. Tiudi blaga je bilo zadosti., A naš. slavni magistral se morja na vsak način ovekovečiti. Sa^ mo (da imajo ptujski nemški trgovci dober kšeft, potem) je že \fee dobro. .Tako je že pred ofvemi ali tremi leti prepovedal prodajati trgovcem, ki imajo galanterijo, ker so prodajali ceneje, kakor domačini. In sedaj hoče že tudi lončarjem prepovedati priti s svojo robo v mesto. Da bi lepše zgjedalo, so jim sedaj tako visoko zaračunali tisti majhen prostor, ki se jim je odkazal, dal si bodo gotovo dobro zapomnili. Neka ženska, ki je prodajala porcelanasto ppsodo, je mora-
la plačati Za svoj mali prostor reci in beri:, deset knjn, kar še ni bilo nikoli. Seveda 'se ljudje jeze, a samo na tihem! Javno mnenje v. našem mestu dela „Štajerc“ in gorje tistemu, ki bi si drznil kaj nasprotnega 'trditi. Z eno samo besedo zgubi vso milost. Nič več ga ne trpijo med seboj, čeprav je bil svoj Čas njihov Človek. A drugače je, če hoče 'Kmet alta ,en v,pint“ mleka dva 'vinarja več! Slišal sem na lastna ušesa, kajko so neko kmetico kleli in ji želeli, da bi ji vsa živina poginila, ker je hotela dva vinarja ‘več! Ce bi bili našli kmetje bolj edinjj, bi, žd enkrat oporavili to staro mero in uvedli novo.
„Stajero“ se je v svoji zadnji številki zopet spomnil Kmečke posojilnice in gospoda Plundra. A glede prve nam je ravno toliko znano, kakor njemu samemu. Le 'toliko mu lahko povemo, da se ,mu ni treba bati za njen obstoj, 'ker so zraven ljudje, ki jim je narodno gospodarstvo nad vse vzvišeno. Čudno se nam pa zdg da je blagovolil omeniti gospoda Vikarja. Ali ni pisal enkrat, da ga bo sploh preziral? Ce se tega več ne spominja, mu lahko citiramo številko, datum in, Če hoče, tudi cel dotični člančič.
Ljutomerske novice.
Pergarjevega umora osumljeni osebi so izpustili 'iz preiskovalnega zapora. Cel trg in okolica se vprašujeta, kdo, neki je krivec ? T[oda enkrat bo že prišlo na ‘dan, saj ni nič tako skrito, da ne bi postalo očito.
Zastrupi jen je. Pri Starmanovih v „|Steirerho-fu“ so domači jedli žgance z mlekom. Po zavžitju pa je petim osebam postalo tako slabo, da so 'morali poklicati zdravnika.. Sumi se. da je bil moki ali pa mleku primešan kak strup.
Iz okolice. Ko sem zadnjič Šel zvečer od ljutomerskega kolodvora v trg, sem 'opazil, da je ob cesti od restavracije do mosta Globotke (vse polno votlin, tako da človek v temi lahko zdrkne v jarek, 'ki je navadno poln vode. Dobro bi bilo, če bi si okrajni zastop oni del ceste ogledal in nedostatke odpra-fcvil.
Trboveljske novice.
Taki so. Pred tednom dni si je ruidfar Hočevar nekoliko poškodoval desno roko. Ker ni bil sposoben za jamsko delo, je poprosil svojega obratnega vodjo, naj mu da za ta čas, da ozdravi, kako lahko službo, da preživi svojo precejšnjo družino. Gospjod obratni vodja mu je takoj ustregel in ga je dal za tisti čas za ponočnega Čuvaja. Ža to je takoj zvedela rudeča garda. Poslafli so k njemu delavskega zastopnika, kateri je stavil Hočevarju ta-le pogoj: ako hočeš to službo opravljati, se moreš dati vpisati k n£$m (socialdemokratom), sicer te natenanimo zdravniku. Dotični „delavski“ zastopnik ga je potem res naznani! zdravniku in gospod Hočevar je moral pustiti svojo službo zato, ker se ni dal v roke rudeči gazeli. Omenjenemu „(delavskemu" zastopniku, ki je 'pripa-djal Hočevarju in njegovi družini to zlo, povemo, da verna marsikaj in že davno bi go bila doletela neprijetna usoda, ako bi hoteli njegovi predstojniki le količkaj ravnati po delavfskih predpisih. Pa njegpvi predstojniki vsakokrat radi zatisnejo oko ....
Trije tički, ki so eje le pred kratkim prišli iz Pruskega v trbovijski rudokop, so si napravili neko Štambilijo, s katero so s'i v trgovske knjižice sami pisali kredit, takozvani „fforšius“', za rudniški konsum. Te knjižice so potem drugim delavcem prodali po polovično znižani ceni. Ravno so mislili odriniti nazaj na Prusko, ko jih je zagrabila roka postave.
Popihal jo je neki ku/iiar, ki je bil pr,i p Ulj etniku Shiligaju. Kuhal je za njegove delavce'. Pri tem je opeharil gospodarja in več đrugfih strank za približno kakih 800 kron in jo je hitro popihal proti Hrvaškem.
Drugi kraji.
St. Peter niže Maribora. V pondeljek, dne 27. novembra 1911 se je pri nas poročil veleposestnik M. Damiš iz Grušove z gospodično 'Mimico ‘(Stüber iz Velike Zimice. Na gostijo, ki je bila prav slovesna, je prihitelo mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev od vseh strani. Bilo je prav veselo in šje le v torek smo se težkega srca ločili od gostoljubne hiše. Ure, ki smo jih preživeli ta dva dni, n^in Ipdo ostale vedno v prijetnem spominu. Mlademu zakonlskemu par ru želimo veliko sreče.
Pesnica. Zlata jajma. Poziv gospodom posestnikom, trgovcem in obrtnikom (Slovenskih goric in pa drugih pokrajin. Slovenske gorice so lep kos zelene Štajerske z obilnimi in raznovrstnimi pridelki; pridobiva .sle posebno mnogo sadja, vina, krme, krompirja, žita (itd.- Nimamo pa sr.edstelv, s katerimi bi našo pridelke spravili zlahka v promet; manjka nam namreč glavno občilo, železnica. Edina železniška postaja, ki pride za srednje in zabiodnje Slovenske gorice v poštev, je Pesnica. Tu bi se lahko razvila razna obrt in veleindustrija, a žalibog, tukaj ne najdeš poleg postajje ib skladišča nikakoršme trgovine ali drugega industrijalnega podjetja. Tlukaj bi bilo polje za podjetnike, da bi ustanovili trgovine za vse potrebe kmetijskega prebivalstva. Približno 20 župnij z nad 100 občinami je navezanih te vsem svojim prometom na to postajo, ki ima (v resnici do Gradca z malo izjemami največji tovorni promet. Ker, so sedaj na Pesnici neposredno železnice se tikajoča posestva in stavbišča na pirodaj, se opozarjajo vsi častiti bralci n;a to izredno priložnost Pojasnila radi cene daje lastnik (teh posestev gospod Zlinauer pri
Sv. Jakoba v. Slovenskih goricah. Na- imenovani postaji bi prospeva! v prvi vrsti kakšen patcni talin, ""žaga, trgovina z lesom, premogom, apnom, zaloga o-peke, poljedelskih strojev, cementnih, izdelkov, trgovina za vse deželne pridelke In mnogo drugih podjetij. Ge bi ne mogel eden sam kaj pričeti, naj se pa jih združi več skupaj v zasebno družbo ali konzorcij. 'Torej na delo, dokler sije beli dan!
Ceršak. Na Kozjaku je dne 27. novembra 1911 umrl posestnik Josip Sehctawetter. Dolga leta ga je mučil protin.
Trgovišče pri Veliki Nedelji. Zadnjič smo v 49. številki „[Slovenskega Gospodarja“ poročali, daje bil operiran v graški bolnišnici usmiljenih bratov g. Ivan Majcen iz Tirgovišč. Naznanjamo, da se je isti vrnil' že dne 251. novembra domov. Vjsjled težke ope-raicije se ne počuti dobro. Vendar je upanje,, [da se bddo sčasoma Obrnilo na boljše.
Št. Jurij ob Taboru. Dobili smo to jesen dva nova trgovca. Goisjpod Maks Guka|a iz Gomilške je kupil Rizmalovo trgovino in posestvo v Ojstriški vasi, J. M. Firm iz Dobrne pa je odprl trgovino v novi Brišnik-Malikovi hiši ,v Taboru.
Št. Jurij ob Taboru. Ker se živinska kuga, gobčna in parkelj na, še .vedno Širi, je prišel v nedeljo predaval o njej in o sredstvih proti njej brasloiv-ški živinozdravnik gospod Peršuh. Važnega predavanja v cerkveni hiši se je udeležilo veliko občinstva. Kugo so prinesli iz Hrv,riškega v gornjo Savinjsko dolino, odtod pa se je razširila v spodnjo. Govornik je omenil tuöü druge živiniske 'bolezni v našem okraju ter povedal, kajko jih zdraviti.
Št. Jurij v Savinjski dolini. Loška! Šola je proračunjena na 38.000 K. Stavbo je prevzel Vrečko iz Vojnika. Tudi se bo drjugo leto popravila cesta od Bučaka do Tabora za 4000 K. Zfeto se bodb občinska doklade dvignile od 75 na 103|%.
Mozirje. Prevzel je zastop naše domače Vzajemne zavarovalnice v 'Ljubljani gospod Anton Lekše v Mozirju. Rojaki! Pristopajte vsi k edini slovenski zavarovalnici in pokažite raznim tujim židovskim ar gentom vrata. Slovenski denar Slovencem, Židom smo že itak izdali maj milijone v svojo lastno škodo!
Marija Snežna na Velki. Na Ploderšnici je dno 28. novembra umrl kmet Franc Nika. Ves razgret je pred nekaj dnevi Šel v klet, spil kozarec mošta ter se s tem tako hudo prehladil, da je na nasledkih vročinske bolezni umrl.
Kljuearovci pri Ormožu. Ob priliki srebrne poroke treb parov, namreč Frana in Marije Kosi, mlinarja in posestnika v Kljucarovcih; Ivana in Marga-rete Kosi, ter Tomaža in Marije Rajh, posest, v Klju-Čarovcih, se je nabralo za Slovensko Stražo 14 K. Na gostiji, ki se je vršila v nedeljo, dne 26 novembra, je bilo prav veselo. Od vseh strani so prihiteli sorodniki, znanci in prijatelji. Vsem trem parom želimo še prav obilo sreče in zdravja ter jim kličemo: Se na mnoga leta, da bi zamogli s tako zadovoljnostjo kakor sedaj srebrno, obhajati še zlato poroko,
Selnica ob Muri. V nedeljo dne 10. decembra bo prišel k nam naš poslanec gospod •Ivan Roškar, in bo imel v gostilni gospoda Simona Schmjj.da ob %o. uri popoldne shod, da poroča o svojem delovanju. Možje in (mladeniči iz Ceršaka, Selnice, Lilaške-gn vrha in Št. Tlja, pridite vsi poslušat svojega poslanca!
Središče. Naša poslanca gospoda Ozmec in pa Brenčič imata v nedeljo dne 3. decembra, ob 3. uri popoldne političen shod pri gospodu Rakušu, gost. v Obrežu. Violilci, pristaši Kmečke zveze, pridite!
Iz laškega okraja. V torek, dne 21. novembra 1911 je bila pri nas volitev župafra in občinskih svetovalcev za občino Jurklošter in novoustanovljeno občino Sv. Lenart nad Laškim. Občina Sv. Lenart nad Laškim se je izločila iz občine Jurklošter. Za župana jurklošterske občine je bil izvoljen Jože! Kajtna, posestnik v Porebrih, Dosedanji župan' go§p. Blatnik se je'odpovedal zopetni izvolitvi. G, Kajtna je bil že od prej skozi 6 let župan. Za občino Sv. Lenart nad Laškim je izvoljen za župana g. Ferdinand Trupej, Oba sta pristaša Slov, kmečke zveze, čeprav se razni liberalci na glavo postavijo. Tako je torej končana večletna borba. Sedaj pa na delo po programu Slov, kmečke zveze!
Št. Jošt na Kozjaku. Ne smaftram za vredno, da bi se pečal z dobro znano osebo dopisnika „Njar. Lista“), ker ni imel toliko korajže in pogumnosti, da bi iso podpisal, kakor se podpišem jjaz. Na grde in neopravičeno napade odgovarjam stvarno! sledeče: Za žiupnijo sem bil edini prošinjik|. Zato ni bila Vaša milost, ki še tukaj niste bili, pa tudi ne Vašega, v imenu vse župnije bahato govorečega prijatelja, če sem jo dobil. Dobil bi gotovo drugo, boljšo. Sel sem na hrib iskat zdravja, našel sem pa) čez nekaj časa žalibog Vas. Nikdar pa nisem nikogar siagovlarjal zni-se, kakor zadnjič Vi. Zakaj se Vi toliko. brigate za mežparijo in. cerkveno gostilno v njej; menda pa vendar ne zato, ker bi jo sami radi dobili v roke! ? Za 40 goldinarjev, ki jih na leto dajejo župljanl za mežnarja, uo morejo zahtevati bogv.e kaj. Opravljala so je pa mežnarsk.a služba vedno, fee tudi vjčajsih od kuharice ali od dekle. Res pa je,, ‘da v tukajšnjih viharjih večna luč včasih vjgjpme. Spominjam se pa tudi slučajev, ko se je zagnal hrup okoli cerkve, da večna„ luč ne gpri in ko šem hitel gledat, je gorela.
To se lahko zgodi., če od daleč hodi kdo „Čpegat“, ki gleda z desnim očesom ha levo ih z levim na desno
—	mimo luči. Reden mežnar je pa bil samo zdaj leto dni in ,to nar mojo stroške. Prej do 120 let je bil župnikov hlapec in bo z novim letom zopet. — Da na smrt bolan, človek ne more otpravljati božje službe, sprevidi vsakdo, samo Vi ne. Gospod soprovizor je pa vendar mortal imeti doma opravilo. Saj se je od neko strani v Župniji — gotovo Vtam je dobro zngfno
—	pri preč. ordinarijatu dvakrat kategorično zahtevalo provizorja semkaj, in dobili ste po nosu. Ob praznikih, veliki teden, molitveni dan, Jelovo, de,po nedeljo, za Šolarske spovedi se je pa retino dobivala pomoč iz celjskega in nazarskega samosjtaina, iz Dobrne, St. Vida, Šmartnega in celo daljnega Skomra itd. Ves č.Js moje dolge bolezni lani in letos pa ni nihče, umrl brez sv. popotnice, dasiravno je bila vseh 10 let mojega tukajšnjega službovanja ravno tedaj u-mrljivost največja. — ‘Laž je tudi, dal hodi župnikova živina na pokopališče. Ali ste slepi,, da že celo leto ne vidite krasnih železnih vrat, djelo domačega samouka ! ? Ko pa je lani stara lesena vrata podrl vihar, sem jaz dal zagraditi ujhod, nekdo, ki je menda Vam najbolje znan, ‘pa je ograjo razdrl in daleč na okoli ’razmetal. Nobenemu spomeniku pa ni moja živina storila najmanjše škode in neumno je govoriti o mrtvaških kosteh. — Moji govori na leci Vam tudi niso všeč. Govoril sem takrat o vražah in praznih vierah', in Čudno, da ste se le Vi öjütili prizadetega. Saj vemo zakjaj! [Posebna duhovitost pa ni1 moja reč, menda tudi Vaša ne. Vzgled, ki se mu je smejalo vse in ne samo laroVške žen(ske, je zelo ten an a reč iz Valvazorja. Snov govora je tako nanesla. — K(ako pa Vi veste, da hodijo naši LipČani v cerkev v St. Janž? Jaz bi mislil, da v Srna rti n, ki jim je bolje na roko. Po tier n,j o pošiljam v Lipje po navadi. Kolikor vem, še nihče ni godrnjal. Dajali so vsi. Samo Vam, kj bi tudi menda radi imeli bernjo, to ni všeč.
—	Sjvitance in Šmarnice sem pred ilO leti vpeljal tukaj jaz. Prej jih ni bilo. Zakaj so prenehale lani, naj pove pevec. Za 40 vinarjev Vendar ne bo hodil vsak dan poldrugo uro daleč! Prej pa sem še teh 20 krajcarjev leto za letom plačeval do polovice sam.
—	Očitane vremenske maše pa sem imel vedno, kadar sem le mogel, tudi lani in letos na Dobrni, samo dal mi ni nikdar nihče nič zanje, najmanj pa) Vi, dopisnik. Zato mi Vi nič ne dajete „jobilne žetve.“ ,— O volitvah v St. Janžu ne govorim. V(rgli smo znamenite prijatelje „Narodnega Lista“1, „jštr^erca“ in .„Učiteljskega Tovariša.“ Zato pa dobro vemo, zakaj sto zacvilili. — Zlakaj se pa brigate toliko za svete maše pri St. Joštu? Saj vendar niste bili nad pet mesecev v naši cerkvi, samo da bi meni kljubovali. Kar ste ljudem in preč. ordinarijatu navajali za vzrok, se pa ne upam povedati, ker V^šo duhovitost vendar stavi v prežalostno luč. Priniesli ste mi danes nek prepis dopisnice „(Narodnega Lista“1 in ste celo drzno zajhtevali od mene, da naj oznanim s prižnice. da še letos niste dopisovali .„Narodnemu L.“ Saj tudi niste njegov naročnik na svoje, ampak na drugo ime. Kdo pa je v „Narodni List“ pisal notico dne .17. aivgusta 19JI ? Ta se je tikala; vendar samo Vas! Na najhujšo denuncijacijo ste p;a kar podpisali Javornika-Rednjaka, ki Vas je zate .pošteno okregal in hotel tožiti. Dive leti me grizete, zdaj; pa ste nastopili pot javnosti, ker ste mislili, da ne dobim Vaših listov v roke. Kakor vidite, sena jih le dobil. Te Vaše poti se nič ne bojim. {Pa še vtegnem j>ajz povedati, kar Vam nikakor ne bo ugajalo. ‘{Ulj na prjm. še tudi zadeva s pismi ni rešena.. SodiŠjče utegne še preiskovati natančneje. — K sklepu samo to-le: Dokler Vi sami niste nastopali zoper mene, sem bil Vaš najboljši prijatelj ih sem storil, Vam vse , dobro. Tega n.e morete zatajiti. Razmere so se spremenile, ne po moji krivdi. V dokaz, da ne delam tako,, kakor ste vajeni Vi, se podpišem : župnik Munfe.
Koroško.
Sinčavas. V ilustracijo nestrpnosti nemškega uradniŠltva na Koroškem in tamošnjih razmer nam pišo prijatelj našega lista: Pred kraitkim sem prišel na potovalnju po Koroškem tudi v Sinčoves, ki je, kakor znano, po pretežni večini slovenska. Prišel sem •na pošto in zahteval v slovenskem jeziku, kakor s,e spodobi, znamke. Toda tamošnja poštama; mi prav na kratko zabrusi v obraz, seveda v blaženi nemščini: „Go hočete kaj imeti, morate že nemško govoriti. Jaz sem že tukaj celih 18 let, pa Še ne znam nobene besede slovenski.“ To je že res skrajna drznost od tako uradnice, čeprav je žena bivšega obierstlajtnan-ta. Njeno besede pa izražajo tudi precejšnjo plitvost, kajti človek, ki živi 18 let med ljudstvom in se ni naš. učil niti besede njegovega jezika, mora biti pač čisto po tirolsko -- zaplankan.
Koroško slovensko ženstvo se giblje.: Vesele vesti prihajajo iz Korotana: Prvi ženski <glHod, ki se je vršil dne 19. novembra 1911 v. hotelu Tirabesinger, so je vkljub slabemu vremenu vršil, sijajno. V obilnem številu je bilo za stojimo celovško ženstvo in tudi iz dežele kakor <iz Grabštanja, St. Tomaža,. Pobrč, Pliberka, St. Petra pri Grabštanju, Žihpolja so bilo zastopnice navzoče.; Po pozdravu podpredsednika Kr-ŠčanSko-socialne zveze je nastopila kot prva govorni-
Miklavževa darila zalogi! slaščičarna E
ca gospodična) Ida Šteharnik. Prišli so b,asi na Koroškem, da stopimo tucfi me slovenske žeuo in dekleta na plan. Slovenski narod je v: nevarnosti, morala pada na Koroškem, toda Slovenci so še boljši del in to jo treba zadrhti, Südmarka 'ktupuje naša slovenska posestva. S šolo nam hočejo vzeti, slovensko govorico, hujskajo otroka proti materi. Zato, poštene in verne slovenske ženske,.„pomagajmo! Prišel bo čas, jkc bo tudi žena stopila v jajvno delovanje in zato se ja treba organizirati. Nastop gospodične Ide Šteharnik je bil krasen in je žela' pbpolen vspeh. N|to sta navduševalno govorila Še dr. Cukjala in dr. Ehrlich. Med petjem narodnih pesmi je bil zaključen ta pijvi* velepomembni shod koroškega ženstva v Celovcu. In raivno ta dan se je vršil velik ženski Shod tudi vj Pliberku. V Narodnem domu se je zbralo vkljub slabemu vremenu zelo vieliko deklet in Žen. Kot govornik jo ualstopil dr. Božič iz Celovca, ki je zaj svoja poljudna in poučljiva predavanja žel vsestransko pohvalo, Tako je prav! Vrlo koroško slovensko ženstvo, le krepko po začrtani poti naprej in Korotanu bo kmalu zasijala zarja boljše bokiočnosti.
Dvoje otrok zastrupljenih.
V ‘Olomucu se je prigodila strašna zafctruplje-vjalnfi afera, v 'kateri sta padla kot žrtvi dva mlada, nedolžna otroka.
Dne 22. t. m. je ustavila neka mlada dama v neki ozki ulici dva dečka, jima izročila omot in jima naročila, naj neseta ta omot v stanovanje učitelja Zavraleka in ga tamkaj Izročita gospodični 'kuharici Mariji Benrischke. Ko jima je izročila omot,, je dama izginila takoj.
Dečka sta šla v učiteljevo stanovanje, potrkala na vrata; odpirat jima je prišla učiteljeva soproga.-Izročila; sta ji omot in sporočila, kakor jima je naročila dama. Pozneje je prišla kuharica domov in go-dpa ji jo izročila oni omot ter ji povedala, kakor sta njej povedala dečka po naročilu one dame, da) ji pošilja ta omot neki gospod, ki jo je tudi dal — pozdraviti.
Kuharica je razvila omot. NaVzoea sta bila pri tem učiteljeva otroka, petletni Fric in triinpolletni Oton. Ko sta videla otroka, da so v omotu sladščice, sta prosila kuharico zanje, ki je tudi dala vsakemu košček. ‘Otroka sta pojedla vsak svoj košček in tudi kuharica jo zavžila nekaj, toda le malo.
Komaj sta otroka pojedla sladščice, že so ju začele napadati bolečine. Poslali so nemudoma po bližnjega zdravnika in ta je spoznal tafkoj, da sta otroka zastrupljena. Prepeljali so ubožčka v bolnišnico, koder sta pa š,e tekom iste noči ob neznanskih bolečinah umrla.
«Stv^r »o seveda takoj naznanili policiji, ki je pred vsem takoj zaprla kuharico in tudi takoj žarela poizvedovati po neznani 'dami. Pokazalo se je ‘kmalu, da je ta dama kuharičiija sestpa Frančiška Benrischke.
Obdukcija obeh zastrupljencev je dokazala, da sta bila zastrupljena z arzenikom. NJađalje pa je dognajte preiskava, 'da je Frančiška Benrischke hotela zastrupiti svojo sestro (Marijo, kuhajrieo pri Zavr.al-kovih, ker sta obe sijupaj podedovali po svojih stari-Ših 1800 K, pa je Frančiška hotela imeti des ta denar sama za-se.
Kuharico so izpustili), ker so se prepričali, da j8 popolnoma nedolžna.
Frančiška Benrischke odločno taji svoj čin, toda preiskava je dognala popolnoma jasno, da je ona poslala sestri zastrupljene sladščice. Z/adeva vzbuja v, mestu veliko senzacijo.
Narodno gospodarstvo.
Letošnja žitna letina. V sejptemberski številki „iPonočil h kmetijski Statistiki“, kateri list izdaja Mednarodni kmetijski zavod v Rimu, so najnovejša poročila, ki so ji(h poslale različne vlade o žitni letini \- severni polovici zemlje. Letošnja žetev pšenice v tem delu (zemlje, ki tvori štiri petinke produkcije na celi zemlji, se ceni na 829(,782.823 metodskih stotov (proti 823,915)9.642 meterskim stotom lansko leto). Odstotno razmerje letošnje proti lanski žetjvi je torej: 100,5. Več kot lani se je pridelalo letos: na Španskem .(42,600.000 proti 37,400.000), na Francoskem (87 mil. proti 68,800.000), v Veliki Britaniji in na Irskem (17,400.000 proti 15,400.000), na Ojg|rskem (52,400.000 proti 49,400.000); v Italiji (52,300.000 proti 41,700.000),
iv	Kanadi (515,700.600 proti ,40,800.000), in v Indiji (100,800.000 proti 97,400.000). Ma,nj pa še je letos pridelalo v Prusiji (23,500:000 proti 24,800.000), na [Rumu nskem (26,000.000 proti 30,200.000), v evropski Rusiji (150,900.000 proti 190,300.000), in v Zjdruženih državah (179,200.000 proti 189.300.000). ; Za druge žitne vrste je odstotno razmerje letošnje k lalnški ‘produkciji: pri rži = 96,4; „pri ječmenu = 99,3; pri bvsu = 88.9; pri turščici = 86,6. Da je to razmerje tefko slabo, jo pripisati v prvi vrsti slabi letini v Rusiji in
v	Zedinjenih držjavah.	■
Listnica uredništva.
SodinsU vrh pri Veliki Nedelji. Postopanje dotič-nega viničarja je res grdo,"toda dopisa ne moremo priobčiti, ker Širše javnosti ne zanima. Prosimo drngič kaj!
IlSrl*	Maribor, Gospo«
• IlILfl	ska ulica št. 38.
Poslano.
Razst alVia hautjelisse-sJikarij v hotelu „Erzherzog Johan n“;. prirejena od gospoda Edvarda 0 b a c h a iz B e r <>
lina.
Po gospodu Edvardu Ubaphu iz Berolina se nudi tukajšnjim damam izvanredna prilika, naučiti so v kratkem Čapu nove tehnike glede ročnih del. Ta nova iznajdba prekaša vsa pričakovanja in me bi rado mariborske dame vzpodbudile, da obiščejo razstavo v hotelu „(Erzherzog Johann“, ki bo ostaila samo še kratek čas odprta in pa, da se udeležijo pouka. Me same smo učenke in smo navduišene _ vslejd novo iznajdbe, ker zamoremo iz lastne izkušnje dokazati, kako laji'ko se je tej tehniki priučiti. Celo naj-ofcornejši roki je možno, izdelali v najkrajšem času in z malimi sredstvi najlepšja, (dela. Me smatramo kot našo dolžnost, fda pobijamo predsodek, da se je temu delu težko priučiti. Odkrito priznamo, da smo tudi me imele od pričetkja pomisleke, toda danes ne moremo v zadostni meri priporočati tega hvaležnega dela, ki napravljal vsakemu dosti veselja. Vtsljed (tega se čutimo dolžne, 'd|a opozorimo mariborsko ženstvo na novi slikarski tečaj, ki se prične v pondeljek, dne d. decembra 1911,
Več udeležen^ pri poduku.
Višjegimnazijec išče
inštrukcije. Naslov pri upravništvu.
Vsak gospod,
ki vpošlje BO vin. v znamkah, dobi zanimivo knjižico,; Robert KraUchwil, Toplice na Češkem.
Spretni kovač
se sprejme za samostojno delo. Orodje je v kovačnici. Kje pove npravništve. 1103
Sukno
manufakturno bl&go
’SJSS najceneje
raaposmatoa
R.	\
v Celju. Vzorci zastonj-
Uankt a popratila
W&M
Dohfof Po cenil
Točna postrežba!
Velika zaloga ur, dragoce-aostl, srebrnine In optičnih stvari po vsaki ceni. fail sa obroke 1 lliustr. cenil! sasteai gramofone «d 20 do 200 K. Mklasta remont,-ara K S'50 Pristna srebrna ura „ 7*— Original omega ura Kuhinjska ura Sudiljka, sikh Poročni prsti»
Srebrne verižic — Večletna .
Nasi. Oietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar 4«
Maribor, Oeapeeka silan gg. Kapejei. zlatnine in «rebrn.

Lepa stanovanja
v Uhlandovi ulici, s 3 in 2 sobami, kabinetom, na željo tudi s kopalno sobo, vsako stanovanje popolnoma samo za s*be, z vrtnim oddelkom, se takoj oddajo v najem. — Vpraša se pri Jos. Kolarič-n, pohištvenem mizarja na Franc Josipovi cesti št 9 v Mariboru.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Vosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške,
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc v Celju,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
j Ne pozabite		
	Volno, sukno (štofe), cajge, [modno	jj
o	penino blago, preproge, odeje,®jkoce,	A
NI 01	platno in vse manufakturno blago	N
5 >w	kupite najbolje in najceneje v domači	S) 3
	trgovini	dl A
	w	3 km«
O S a	M. E. Sepec,	si Ohm A
	Maribor.	
i	Grajski trg. i036a Burgplatz.	
Maj, noj ljubi, si naboden ?
Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drugič, si znam hitro pomagati, ako Čutim le malo prehlajenja; jaz vzamem zmiraj pristne sodenske mineralne pastile Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in sigurno sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drožeriji šfca-tljico sodenskih za K 1-25, pszi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih.
Pijte samo TolsMito slatino.
IM st s Tolstem vrb«, Suites j, Rertite.
lojem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča, dela in izvršujem ista točna _________in solidno, vse po zmernih cenah.
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Goričar & Leskovšek
Celle : Graška ulica štev. 7.
Zvezna trgovina
(Boričar E LBshovšBh)
Celje, Rotovška ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
Na drobno!
sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu-
đi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove Hd., štedilna ognjišča v^eh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izd o
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast.
v	7
koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?U®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam In
Edin» staj® nsuradna fstekiurai» ti»gowiiis
448 nm debelo in m® drobno
Franc Strupi a Celje
©raška §@iti
fripareča po aajnižjih eenah s?©j© bogat® sal©g@ steklene in pereelan&afe pMode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ša podobe.
PranmQe week stek&Uwakih del pri oerkvah In periv. sftawkek: £***♦««♦<»#4* HeP^olidnefle in	»»»»»©»»»»o«
posojaj e
uraduje
aa ZMtljlii« pa 8% da 8 zastavo vrednoataäi Wotjn
«tak torak In petek depeMne. Prošnje «e sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, iavzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. ur« popoldne. Z« vplačfe po poSfci se dajejo zastonj- paštno-hraailnične položnice, 44w. 92466. Telefon ima St. 8. Za brzejav« zadostuje naslov: Ifludsk*
TJÜDSKA HRANILNICA m POSOJILNICA V gEIJU
readatravana zadruga 'V ' z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta it. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranita« vlage po 4*/.% brez odbitka rentnega davka. Spre-ifH| jen» hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi »e obrestovale prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sgjnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
ali brez U
beäbt yd ay.
^Amtapr Ib Ihta
a plača le feofeke.
m
m
m
m
i
LEKAR
NARJA
A. THIERR.Y'A BALSAM
za oerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali drugai poslopja da mali motor (T/sPh) z dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do 30 električnih žalrnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 9&0 K. Kje, pove upravtništvo „,'Straže.“
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih,
tudi nevarne slnčaje, histerične, bolne na sren, želodcu, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
K	O fluenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice,
pri slanem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu Mil	m Ußtn^ boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in
in ^izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60,
|m1	Lekarnarja A. Thierry-a
i 111 im	samo pristno
. wlflf centifolijsko mazilo
[ |pt| mpfiTj	Vv	7
je zanesIjiTO in nagotovejšega učinka	'W'W';£&
k IUU	Raieam Pr> raB»h’ oteklinah' poškodbah, vnet-	%.
i	jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi
*“	«M*»*»*»»»***« jz te]esa in radi tega dostikrat napravi ' BVkASeu'ay
,A.1^5SS?yäft?rS5raÄJi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih j»t tifilaiš Stimi*»—u	ranah i. t. d. 2 dozi staneta 360 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi so v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Slovenci pozor!
§ Tehtnice (vage) za
mošt, vino, žganje, mleko
i.	t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hi-
Urar, očalar in zgatar
panlo Bureš
Tegethofova cesta št. 39.
m y Prevzamem ve« dela
M dekdraeijeke, slikarske rn
^ pleskarske stroka, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Mihael Dobravc v Celju
^ Gospodska utica 5.	^
Pozor! Pozor!
Prva največja zaloga in izdelovalnioa čevljev, priporoča svojo veliko zalogo najboljših in naj modernejših čevljev za gospode, dame in otroke. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati iz probkovine, gamaše in galoše. Ravnotako velika izbira blaga iz klobučevine.
Itefan Strašek, Celje.
Trgovina špecerijskega blaga
Mohorjani —	, Slovenska Straža“
Vas kliče! Pri sprejemu knjig daruj vsak večji ali manjši znesek „Slovenski Straži64!
(Hitan Hočevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rnma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zaiegi zanesljiva, kaljiva semena za polja
in vrtove.
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kadilo in olje.
Preselitev brivnice.
Vič. duhovščini in sl. občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo brivnico iz Graške ceste št. 22. na Ring v novo posojilnično hišo. Zahvaljujem se za dosedanji obisk in prosim tudi za naprej obilnega poseta
Rudolf Anderwald,
ing.	brivec.	C@Ü@,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/t°/0, na vknjižbo sploh po 5°/#, na vknjižbo in poroštvo po 5 7,Ve in na osebni kredit po 6°/„. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 47,. Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Ciradtie ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
hi prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne.	6
priporoča svoja doma žgano
1 ■pBl ^ Im		r~		 " —i—
m jpjli	Žap, brusi In streže s strojnim obratom.:: Zavod za graviranje *
	Irk.:: temelje nagrebeš spomenike in vsa monumentaina in stan-
	s=s » tena dela iz te- in inozemskega materijala, sa sa
	Pleite za pohištva iz raznobarvnega marmorja. :: Ma zalega
	izgotovljenih nagrobni spomenikov.:: Hajnižje cene. :: Kulantni |
	sa sa plačilni pogoji.:: Haračila se izvršujmo točno, sa sa J
	Ceniki in stroškovni preračuni brezplačno.
	Brzojavke: Kamnoseška družba :: C e lie.