202
Popis letine na gorni strani Celja, in ne-ktere prijatelske vošila zastran Novic.
10. dan Grudna.
Gospod vrednik! Zdavnej vem de že pričakujete od tod obljubljenima pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo s časam ko meni. bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube opomnili.
Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvedili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in ste nam zopet v Novicah priobčili, kako de se je vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalivi, burje, so slabo odleteli: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baze smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa cešpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predfva, konopljine in lane-niga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo popresti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korun nam je res skorej povsod zlo vzelo: je pa žita precej več ko lani. Koriina se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korunovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjima ne vzame. Te odbrane Šiške k sreči ne gnjijejo naprej.
Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno ker je letaš tergatev v čas jesenske setve padla. Gorice so v naših krajih letaš delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazi, zelje v kadeh gnjije, repa trati — ni res. Le iz goric na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste") zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goric se dobi v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bi-zelšina, name'sto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali, se še le novi za-sajajo. Sčasama ne bo derčeta dobiti!
Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letaš je bilo blizo sv. Martina. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvinevpričakovati: ne vem, ali bi jo smeli letaš dru-gač.   Če bo zima  mehka,  bi znalo prav biti; če bo pa
203
ojstra, je sadje in vinska terta k leti proč, ker je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili, ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Cešplje, breskve, penj, černo ternje , dren, nedeljni les, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesu ni tako čisto obnorelo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke pobrila; kje se bojovpotem drugi vzeli, kadar prava spomlad nastopi? — Ce ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Tresti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpelja, kakor previdi, de nam je v prid.
Kake tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godi — vedno mehko in grozno deževno. Sovina, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potonile, sosebno pozne. Dan po sv. Andreji je pervi sneg padel, prav na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet bre-demo čez kolena po vodi: vmes so plohe,hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Mariin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevodi po svoji nezapopadljivi previdnosti do prihodne spomladi.
(Konec sledi.)
207
Popis letine na gorni strani Celja., in ne-ktere prijatelske vošila zastran Novic.
(Konec.) Predlanjskim sim Vas prosil, de bi orla na vsaki list Novic ne devali več. Pa le tisti ve, kako se rec k reči prileze, ki je uverstovanje celiga dela prevzel. Ko bi se Vi ne derzali stanovitno svoje osnove, bi bile Novice seasama ko klopčič brez konca ali zmešana štrena. Hvala Vam, de se ne daste več premakniti od enojnima pravopisa. Ko bi ne bil nar bolji sam na sebi, je pa nar bolji zavoljo edinosti in sloge. Ne vem, kaj mislijo eni primorci, ki so zopet začeli vsak po svojim pisati; saj veste, de so se trije novi verstopisi zlezli;  za trejiga — nar  napčnišiga — bi   ne bil   zvedil,
ko bi mi ne bili Vi blagovolili letaš v pokus ga posljati. Dete, dete! kaj bo to? Enakota v obleki in orodji stori vojaške gomile (armade) toliko verle in močne, in enakota v verstopisi bi dober speh naši mladi književnosti dala. Želeti bi bilo, de bi se že vsaka slovanska stvar v tem pravopisi pisala, tudi molitevne bukve, kolendri i. t. d. Saj se samo od sebe bere brez vsakiga poduka. „Sveto opravilo" našiga milostljiviga kneza škofa berejo otroci brez vse spodtike, desiravno imajo šolske bukve še z Bohoričico natisnjene. — Ce bo potreba ke-daj abecedo kaj popraviti, čakajmo, de zbor učenih je-zikoslovcov, modrih glav popravo osnuje; do tistod se pa ne premaknimo od te, ki smo jo vunder enkrat v prid književnosti dobili. *)
Z orlam po tem takim naredite, kakor Vam je drago : vunder ko bi le na samim pervim listi za vpe-ljevavni obrazčik (vigneto) bil, bi se teško kdo pritožil, zlasti tisti ne, ki komaj pričakajo, de nov list Novic pride. "x"xJ
Dalej, ker doklad nihče ne odmetuje , temuč jih vsak da k Novičnim tečaji zvezati, bi bilo dosti, vsako oznanilo le enkrat va-nje postaviti. Doklade bi mislim tekoči broj (številko) Novic imele; postavim: četerta stran novičniga lista bi bila broj 28, bi se pervi strani doklade dal broj 29 i. t. d. Kadar bi se nabralo predmetov za pol pole, ali kadar bi bilo oznaniti kaj celo sosebniga, bi se pa doklada pridjala. ***) — Le ko pustite vsakimu govoriti po volji, sim Vam svoje dozdeve
*) Hvala Bogu, de Novični pravopis je že g t ar pravopis, in de se nimamo več za novino bojevati in prepirati. Od vsih strani slišimo zadovoljnost s tem pravopisam in ce je še kdo. ki v kakim koti čez njega goderna, naj goderna: vsim ljudem še Bog ne more vstreči. De že tudi kmetam ta pravopis pri branji in pri pisanji gladko od ust in rok gre, se vsak lahko pripriča, če k nam pride, od kmetov poslane dopise prebirati. Če učitelji po deželi zraven starih čerk učencam še teh 6 novih pokažejo, je pa vsa ta umetnost, ktera je nekterim protivnikam tako silno glave belila, pri kraji. — Mi se bomo tedaj vselej stanovitno tega derzali, kar smo po dolgim premišljevanji ali po dobrim sveti umnih in blazih prijatlov za dobro spoznali. Saj imamo vse rodoljubne Slovence na svoji strani! Tudi visoko učeni gosp. profesor M etel ko s starim pisarn niso bili zadovoljni, torej so v svoji mnogo časteni gramatiki Slovencam nov pravopis na ponudbo dali, kteriga bi se bili tudi mi ročno poprijeli, ko bi bili vidili, de ga Slovenci na Krajnskim, Stajarskim, Koroškim, Goriškim in Istrijanskim hočejo imeti. De smo se tedaj sedanjiga pravopisa prijeli in ga v Novice vpeljali, nismo storili po svoji termi, ampak po občnih željah Slovencov iz vsih krajev in po dolgim dolgim premišljevanji.
**) Vaše želje, perserčni prijatel! so nam ljube, in karkoli moremo storiti, Vam radi storimo, ker Vas odkritoserčnigapri-jatla in verliga podpornika Novic že davnej poznamo, tode — orla nam nikar ne vzemite. Pod krilam tega orla smo Novice začeli ; on je bil naš zvest tovarš ob časi veselja in britkost, kterih se nam nikdar ne manjka, če ravno bravci za nje ne vedo. De bi nekoliko več verstic v Novice prišlo, ko bi orla ne bilo, je res — in de so bravcam Novice tako všeč, de bi zmiraj radi še kaj več brali, nas serčno veseli — ali skorej bi rekli, de bi brez orla Novice nehale biti, kar so dozdej bile. Kar zavoljo orla menj v Novice pride, pa damo obilno na drugi strani v dokladah. — Naj tedaj tudi orel ostane pri starim.
**#) Vošila zavoljo oznanil v dokladah poterdimo,ker se tudi nam zoperno zdi, eno reč po trikrat brati. Pa to je že navadno pri oznanilih vsih čas opisov in tudi gosp. Blaž ni k se mora te navade deržati, ker oznanovavci hočejo tako imeti. — Pri ravno ti priliki moramo na znanje dati, de oznanila v dokladah ne pridejo od vredništva, torej tudi hvala in priporočevanje ne: vsak prodajavec tukaj svoje blago hvali in vredništvo ni porok, ali je hvala vselej pravična ali ne. Taka je tudi pri vsih drugih časopisih, ki oznanila v svoje liste jemljejo. Le kar v Novicah in od vredništva na svitlo danih dokladah stoji, za to daja vredništvo odgovor. — Potem takim bojo tudi doklade mogle pri starim ostati.                                Vredništvo.
208
odkril;   kakor pa kolj naredite, bo prav vsim bravcam, sosebno pa Vasimu iskrenimi! spoštovavcu in prijatlu.