Produktivnost in delitev dela 30. oktobra je bil v dvorani občinske skupščine občni zbor Zveze sindikatov naše občine. Za letošnji občni zbor, ki se bistveno razlikuje od onih v preteklih letih, je značilno, da je potekal v zelo delovnem vzdušju. Referat in razprava nista obravnavala večih vprašanj, ampak sta se dotaknila trenutno zelo važnega vprašanja; vloge sindikalnih organizacij pri izdelavi statutov delovnih skupnosti s stališča visoke produktivnosti in delitve dela. Povsem jasno sta bili določeni vloga in naloga sindikalnih podružnic. Do sedaj so sindikalne podružnice — tudi naša — vse preveč površno obravnavale probleme, ki so se porajali v kolektivih. V prihodnosti bo treba spremeniti sistem in metode dela, kar verjetno ne bo tako lahko. Ob tem bo treba skrbeti za načrtno izobraževanje in izpopolnjevanje članov vodstev. Zato se zdi stališče občnega zbora, ki pravi, da je treba najprej skrbeti za utrjevanje sistema delavskega samoupravljanja, popolnoma pravilno. SKOPJE POSTALO SIMBOL Dnevi med 25. septembrom in 15. oktobrom so bili preizkušnja za vsakega prebivalca tlaše dežele. Čeprav je predvidena vsota 30 milijard ljudskega posojila v začetku iz-gledala zelo visoka, le ni bila tako, da je naši ljudje ne bi dosegli in presegli. Blizu 42 milijard zbranega posojila kaže na močna čustva bratstva, ki jih gojijo naša ljudstva med seboj. Priporočilo našega CDS je bilo zelo toplo sprejeto in z veliko večino tudi osvojeno. Med nekaterimi člani kolektiva v začetku sicer ni bilo opaziti pravega razumevanja za to humano akcijo. Take primere smo ostro kritizirali, včasih mogoče celo preostro. Čeprav je bilo slišati različna tolmačenja, je vendarle tudi pri omahljivcih zmagala ljubezen do bratskega makedonskega naroda. Naša komisija je začela delati dan kasneje in prvi rezultati so se pokazali šele 27. septembra, ko je 749 oseb vpisalo 4,939.000 dinarjev posojila. 28. septembra je skupna vsota že dosegla 6,625.000 in do konca popisovanja je 1309 oseb vpisalo 7,592.000 dinarjev. V petek, je bilo — 26. oktobra. Okrog dvanajstih je na dvorišče pripeljal črn Mercedes. Iz njega je izstopila elegantna, vendarle preprosto oblečena tovarišica. Bila je naša stara znanka tovarištva Pepca Kardeljeva. Po zelo kratkem uvodnem razgovoru je odšla na ogled obrata v Mostah. Zopet je hodila po oddelkih, od stroja do stroja, od delavke do delavke in kar prehitro so minile tri ure. Zanimala se je predvsem za ekonomski položaj naše delovne organizacije, za možnost izvoza, za različna vprašanja družbenega standarda in za sistem ter uspešnost delavskega samoupravljanja. Po ogledu obratov je tov. Kardeljeva ostala še na daljšem razgovoru s predstavniki družbeno-političnih organizacij in uprave podjetja. Glavna tema razgovora je bila, kako utrjevati sistem delavskega samoupravljanja in krepiti vlogo ekonomskih enot. Ugotovljeno je bilo, da je za uspešno delovanje samoupravnih organov in za sodelovanje vseh članov kolektiva treba več delati z vsemi člani kolektiva, treba je uporabljati take oblike dela in vzpostavljati take odnose, ki bodo sproščali samoiniciati-vo posameznika. Naša delovna organizacija posveča veliko pozornost prav gradnji oz. nakupu stanovanj. Stanovanj je sedemkrat manj kot prosilcev. Tov. Kardeljeva je poudarila, da bi morali začeti opozarjali ostale delovne organizacije, kjer so zaposleni zakonski tovariši naših prosilcev. Le s skupnimi močmi bomo uspeli hitreje reševati to pereče vprašanje. Na koncu sproščenega razgovora sc je tovarišica Kardeljeva poslovila in prosila prisotne, da naj prenesejo vsem članom kolektiva tople pozdrave. EE OTP - LED JE PREBIT V začetku meseca oktobra so v stiskalnici OTP uvedli poizkusno delo po standardnih časih. Delo sedaj že uspešno teče, proizvodnja se je ob uvedbi standardnih časov povečala približno za tretjino. V eni prejšnjih številk Glasa smo že obravnavali pomen in važnost standardnih časov v modernem gospodarstvu. Toda to je bila samo teorija in praktične strani še nismo poznali, ker je še nismo zadosti preštudirali, da bi jo lahko vpeljali v redno proizvodnjo. Po daljšem študiju in temeljitih pripravah, ki so zahtevale načrtni študij de- ši proizvodnji. Kakor vemo, lovnih postopkov, smo se v je naša proizvodnja za 30—40 OTP odločili za korak, ki bo odstotkov pod evropskim predstavljal prelomnico v na- (Nadaljevanje na 4. str.) PREBERI TUDI TI Najvažnejša je vsebina — 2, In posledica 2—3, Tokrat uspešno — 3, Halo — konzervni oddelek — 4. Načrtno izobraževanje temelj dobre kadrovske politike — 5, Težka je borba za dohodek — 6, Na koncu je klicaj — 6, Ali je nadurno delo obvezno in res potrebno? — 7, To se drugo leto ne sme ponovili — 7, Za gospodinje — 8, Zanimalo vas bo — 9, Skozi meglo cilju nasproti — 10. Najvažnejša je vsebina dejavnosti V zadnjem času se zelo veliko govor; o aktivni, politični vlogi sindikalne organizacije na najrazličnejših področjih. Dobro bi bilo, da tu-dl v naši gospodarski organizaciji določimo oziroma nakažemo glavna vprašanja, s katerimi bi se morala ukvarjati sindikalna organizacija. Za uspešno delo pa so še posebno ivažne Oblike, ki jih uporabljamo. To problematiko obravnavamo iz stališča, da je vloga sindikalne organizacije v tem, da je potrebno krepiti samoupravne organe v podjetju in zagotavljati uspešen samoupravni sistem po EE. Jasno je, da se sindikat vse prepočasi vključuje in prilagaja hitremu tempu našega gospodarskega razvoja, vzporedno s tem pa so organi samoupravljanja preveč šablonski in ne dohitevajo našega dinamičnega razvoja. Sedanji tempo razvoja nam narekuje, da je potrebno delo sindikata prilagoditi novim oblikam, te oblike naj bodo prilagojene našemu delu. Delo sindikatov iz dneva v dan prerašča stare metode, ki so bile dolgo vkoreniinjene v nas. Smatram pa, da na star način ne moremo razvijati našega dela, kajti prav tu sc nam pojavljajo naše pomanjkljivosti in zaradi tega prihaja do nezainteresiranosti članov. Dobro delo samoupravnih organov v kolektivu je odraz dejavnosti sindikata, vendar vati problemsko, upoštevajoč se sprašujem, kje so meje sedanje pogoje. Gre za reše- med dobrini in slabim delom, oziroma na kakšen način naj vanje vrste važnih gospodarskih vprašanj, katera pa za- smo zgubili na naši aktivno- čimbolj stvarno razpravljati, stl. Sindikalne pododbore v Sindikat je družbeno politič-EE smo sicer ustanovili, ven- na sila, ki mora aktivno raz-dar njihovega dela ne more- pravljati o notranjih gospo- se dobro delo odraža v kolek- radi preobremenjenosti posa- nio primerjati z delom sveta darskih problemih in o bodo- tivu. Ker so samoupravni organi najvišji forum v podjetju, imajo tudi ugled, ki vča- mezniikov pustimo, da se stihijsko rešujejo, ali pa tem zelo važnim vprašanjem ne sih izvira iz njihovega polo- posvečamo prave pozornosti. žaja. Toda položaj ni vedno porok za to, da je njihova dejavnost tako kakovostna in dosledna. Pri tem nočem iskati kakšnih opravičil, kajti odgovornost za to nosimo vsi, vendar gre za načela, kakšnih metod dela se v prihodnosti poslužujmo, da bo naše delo uspešnejše. Mi vsi jasno poudarjamo, da je naloga sindikata razpravljati o vseh oblikah dela v delovni organizaciji. Da je obravnava proizvodnih planov važna tema za aktivno delo sindikata oziroma njegovih organov, verjetno ni dvoma, vendar gre za dejstva, da se teh oblik zelo malo poslužujemo in pojavi se nam vprašanje, da delo sindikata ni več tako pestro in kakovostno. Dejstvo je, da člani kolektiva mislimo, da je sindikat operativni organ, ki ne rešuje važnih gospodarskih problemov, vendar temu ni tako. Naša naloga je, da vzporedno z ostalimi strokovnimi službami rešujemo problematiko v kolektivu. To reševanje pa naj ne bo odraz šablonskega dela sindikata, EE. Trdim pa, da bi morala ta idva organa obravnavati isto problematiko. Gre za dejstva, da smo mi vse pre- čili nalogah našega delovnega kolektiva. Za izvajanje takih nalog je treba vključiti vse člane na- Ugotavljamo predvsem to, malo pozornosti posvečali šega kolektiva, ki delajo v da je delno zaviral naše delo delu sindikalnih pododborov, organih delavskega saino- prehod na EE, kajti poudar- katerih nismo znali pravilno upravljanja. Pri takem nači- jamo, da se mora vsa proble- usmerjati, nismo jim poma- nu dela se naloge izvršnega matika reševati v EE i,n ne več centralno. Mi smo se tega držali dokaj dosledno in smo poudarjali, da je ta pot pravilna, nismo pa šli na oblikovanje dela sindikalne organizacije po EE. Prav tu pa gali izdelati programe dela, odbora sindikalne podružnice temveč so pododbori delo šablonsko organizirali, ne glede na potrebe po reševanju važnih gospodarskih vprašanj. Iz tega vidimo, da je potrebno o delu sindikata spremenijo. Izvršni odbor naj o problemih in različnih vprašanjih razpravlja in predlaga načine ter poti za naše delo v prihodnosti. SLAVKO VRZEL MILANO - razstava orodnih strojev V začetku oktobra meseca je odšla v Italijo skupina naših delavcev na prevzem strojev. V tem času je bila v Milanu razstava orodnih strojev in naši sodelavci so izkoristili priliko za ogled te prireditve. Na razstavi orodnih strojev — letos je bila v Milanu — so bile zastopane vse evropske tovarne, ki imajo visoko razvito tehniko izdelave polavtomatskih in avtomatskih strojev. Razstava je bila v 11 paviljonih, le-ti pa so bili razdeljeni v več oddelkov, kjer so bili stroji razvrščeni po specifičnih lastnostih. To je omogočalo dober pregled nad posameznimi vrstami strojev. Da bi razstavljale! temveč moramo to obravna- praktično prikazali obisko- Študcnt Klaus pripoveduje Pred mesecem dni se je v naših delavnicah pojavil nov obraz, z zvedavimi, živahnimi očmi, katerim se kar vidi, d in veliko drugih. Naloga remontne delavnice udariti, da se uspešna reje, da novi stroj montira po montna služba v podjetju pravljajo. Z razumevanjcih vseh pravilih. Posnemajo se bogato obrestuje. Ce pogle- in dobro voljo ter s strokov-meritve po Schlosinger nor- damo na naš strojni park, no pomočjo se da tudi mah. Za stroj odpremo novo ugotovimo, da je remontna rešiti. strojno kartoteko. Na tej služiba slaba in da so stroji Velikega pomena za nas P-1 kartoteki je označen začetek prepuščeni samim sebi. Po sla tudi ljubezen i;n občuivk obratovanja stroja, evidenti- glejmo primer v stiskalnici do stroja, ki razbremeni t*v" študij gibov in na njegovi osnovi izdelani standardni časi ranj so rezervni deli ter vsa OTP na stroju 3101. Nastav- lavca fizičnega napora, so sredstvo za povečanje delovne storilnosti. večja popravila. Stroj, ki de- ljeno je bilo orodje obroča STANE BOGATAJ Slika zgovorno dokazuje, da je naša -embalaža prešibka Naše podjetje si je znalo z dolgoletnim trdim delom priboriti tradicijo in sloves svojih proizvodov daleč Po naši deželi in tudi izven meja. Nenehno se mi vsiljuje vprašanje, kam in kako se ti naši kakovostni izdelki pakirajo. Vsem je dobro znano, da smo še do nedavnega pakirali naše izdelke na star način — v lesene zaboje tipizi-rave od I do IV, katere smo Po vsej verjetnosti uporabljali od nastanka podjetja, pa vse do začetka letošnjega le->a, ko smo prešli na nov in sodobnejši način pakiranja izdelkov v kartonsko embalažo. Ti zaboji so služili namenu, le da nismo imeli prostora in da zmogljivost zabojar-ne ni bila tolikšna, da bi bili Popravljeni zaboji na zalogi, ne mokri, pač pa suhi. Na nov način pakiranja, kgt sem že omenil, smo- prešli z novim letom. ‘Novi kartoni so izdelani iz trisiojne lepenke, so zelo šibki in ne prenesejo težje obremenitve, ker so pretanki. Pri skladiščenju enega vrh drugega se sosednjo, mečkajo in vezi — Zeml j a Naši kraji so vsi na potresnem področju, saj nam zgodovina daje prve zapise o Potresih že za leto 792. K sreči je bilo rušilnih potresov zelo malo. Leta 1348 so zabeležili potres X. stopnje Po MCS lestvici. Leta 1511 je bil potres IX—X. stopnje, ki je Ljubljano porušil. Ponovno je bil leta 1895 z jakostjo VIII.—IX. stopnje, ki je tudi povzročil veliko škodo. Kaj so potresi, danes vemo. Ne vemo pa kdaj, s kakšno močjo in kje se bodo Pojavili. Predvidevanja potresov so sedaj še nerešljiv Problem in tudi seizmologi Pe vedo, kako bi se ga lotili. Zgodovina zemlje je prepletena z burnimi dobami delovanja sil v njeni notra-Pjosti. Te sc včasih umirc, Pa se zopet dvigajo, tako da spremene obličje kontinen-. °v in morskega dna. Ra-ztirnljivo je, da pride do po-resov takrat, ko napetosti v ernljj dosežejo stopnjo, ki Prekorači trdnostne meje Prnenin. Ogromna energija v trenutku sprosti v obli-j' elastičnih nihajev — polnih valov. Iz notranjosti _,e valovi širijo do površine emije, kjer imajo v epicen-u največjo moč. Potresni Pokvarjeni karton spone popuščajo. Ni redek primer, ko je pošiljka pripravljena za odpremo in je celo natovorjena na avtomobil, iz kartonov pa se vsujejo proizvodi. V takem primeru je razumljivo, da pošiljko zadržimo, jo prepakiramo in šele nato odipremimo, vendar vselej v negotovosti, ali bo dosegla namenjeno postajo. Opozarjanja o slab; embalaži prihajajo od kupcev, od železniškega transportnega podjetja, ki na tovorne liste lepi »nedovoljno pakirano«. Prav talko so nepozorni na oddelkih, kjer lepijo kartone z lepilnim trakom. Tudi z napisnimi 'listki, na katere se pišejo koda, količina in pa kontrolna številka, je zmeda. Tak način je nujno potreben in zahteva vso pozornost za točno izpolnitev in čitljivo navedbo izdelka, iki je v kartonu. Na osnovi tega jih je mogoče razvrstiti, skladiščiti, pripraviti in odpremiti. Take so kartonske škatle, ki so last naših kupcev. Gotovo je vredno uporabljati tako embalažo se trese valovi sc širijo na vse stia-m, dostikrat pa te valove zabeležijo seizmografi v an-lipodnem področju, to je na drugi strani zemeljske kro- g Jakosti potresov merimo po Mercalli-Cancani-Siebcrgo- vi (MCS) lestvici, ki ima stopnje od I" — izredno šibek — do XII« — katastrofalen. Ker je tudi Ljubljana na potresnem področju, je jasno, da morajo biti stavbe grajene varno in se morajo uspešno upirati potresu. Potres 19. maja letos je pokazal, da so se stavbe uspešno upirale tem sunkom, med njimi tudi stolpnice, ki jih imajo nekateri za zelo nevarne. Tudi novi gradbeni predpisi temelje na sodobni, dinamični metodi izračunavanja potresnih sil, upoštevajoč nihajne dobe stavb, s posebnim poudarkom na visokih stavbah — stolpnice. Slovenski gradbeni strokovnjaki so prvi pričeli pionirsko delo pri izračunavanju trdnosti v potresnih področjih in se s tem uvrstili v vrste naprednejših držav, ki pri projektiranju mislijo tudi na potrese. JANEZ DEISINGER Oglejmo si ljubljansko podjetje »Ilirijo«, ali pa »Idol«, Novi Sad, ki nam pošiljata svoje kartone, da njihove proizvode pakiramo vanje. To so kartoni iz petslojne lepenke, močni, vzdržljivi in se ne mečkajo. So izdržijivi in jih oni, potem ko jih napolnijo, uporabljajo za nadaljnji transport. Pred kratkim smo oddali kartone, napolnjene s proizvodi, »Centru za embalažo pri Trg. zbornici SRS« v preizkus, da pod obremenitvijo preizkusijo izdržljivost in zmožnost za transport. Upamo ipa, da bomo težko pričakovane napotke, ki jih bomo prejeli od Centra, lahko dobro porabili. Žal, da premalo pozornosti obračamo na transporterje oddelkov, ki prevažajo napolnjene kartone v ekspedit. Ni redek primer, ko z vozičkom pripelje tudi po 15 napolnjenih kartonov v oddelek in jih razloži; spodnji so že odlepljeni in pomečkani. Na take iin podobne stvari jih vselej opozarjamo in celo zavračamo njihov dovoz, vendar vselej naletimo na gluha ušesa. EMIL PERDAN V Zalogu - higiena Že od itakrat, ko se je konzervni oddelek preselil v obrat v Zalogu se pojavlja problem pomanjkanja sanitarij, predvsem kopalnic in umivalnikov. Z naraščanjem delovne sile, ki ga je povzročilo delo v treh izmenah, postaja problem še bolj pereč, kljub temu da smo taikoj, ko smo se preselili v dbrat Zalog, dogradili še dve kopalnici in nekaj umivalnikov, kolikor nam je dopuščal prostor. Za sedaj imamo v obratu Zalog za približno 240 ljudi le pet kopalnic in šestnajst umivalnikov, kar je očitno premalo. Ker se naš; delavci in delavke vozijo z avtobusom, lahko uporabljajo kopalnice samo med odmorom in to le tisti, -ki jih prvi zasedejo, ostali pa ne pridejo na vrsto. Pri prihodnjih gradnjah, ki so predvidene v obratu Zalog, bo treba v prvi vrsti gledati, da bomo povečali naše sanitarije. K. SMREKAR Načrtno izobraževanje temelj dobre kadrovske politike Naše podjetje je eno tistih, ki je v povojnih letih doseglo velik napredek. Iz polobrtniške proizvodnje počasi, toda sistematično prehajamo v dobro organizirano veliko industrijsko podjetje. To nam dokazujejo tudi nekateri podatki, da smo 1961. leta s 1027 zaposlenimi proizvedli za 3,851,000.000 dinarjev, v letošnjem letu predvidevamo, da bomo ustvarili z okoli 1250 zaposlenimi 6,500,000.000 dinarjev in predvidoma leta 1970 s 1600 zaposlenimi približno 15 milijard. Torej porast je v finančnem obsegu zelo velik — velik pa je tudi v številu zaposlenih. Toda tu ne mislim, da je porast delovne sile v sorazmerju s finančnim porastom prevelik. Ne! Tu mislim na dotok novih kadrov, katerih nam že sedaj primanjkuje, v prihodnosti pa jih bomo potrebovali še več. S hitrim porastom proizvodnje pa še hitreje spreminjamo profile kadrov. Pred leti smo imeli v našem podjetju pretežno nekvalificirano delovno silo in zelo malo srednjih strokovnih kadrov in še manj višjih in visokostrokovnih kadrov. Toda z večjo proizvodnjo, spreminjanjem organizacije dela, izboljšanjem tehnoloških postopkov in uvedbo novih strokovnih služb, se razmerje med kadri znatno spreminja. Toda, žal še vedno prepočasi, kar pa je razumljivo, ker nam dobrih strokovnih kadrov primanjkuje še na vseh področjih. Zato je osnovna naloga kadrovske službe, ki jo je formiral delavski svet podjetja že leta 1960, sistematično pričeti z usposabljanjem lastnih kadrov. Ker nam že vsa leta manjkajo predvsem kadri v konstrukciji ter v grafični stroki, smo tem kadrom posvetili največ pozornosti. Na visokih in srednjih šolah imamo vsako leto od 28 do 29 štipendistov. Zelo sistematično vzgajamo tudi vajence za kovinsko in grafično stroko. Skupno imamo trenutno 66 vajencev, od tega v kovinski stroki 44. Za njihovo vzgojo smo določili tudi posebnega mojstra. Na večernih in popoldanskih šolah za odrasle — šole za obratne inženirje in obratne tehnike, dopisne ekonomske šole in administrativne šole — pa je vsako leto 35 do 40 članov kolektiva, katerim plačujemo stroške šolanja, ob izpitih pa imajo tudi študijske dopuste. Poleg tega že tri leta omogočamo članom kolektiva, ki nimajo dopolnjene osemletke, da jo ob znižanih stroških šolanja obiskujejo in dokončajo. V podjetju pa imamo v jesenski in zimski sezoni več strokovnih in družbeno ekonomskih tečajev ter seminarjev. Na vseh tečajih in seminarjih ter v rednih in večernih šolah je vsako leto okrog 350 - 400 članov kolektiva. V ta namen izdamo približno 10 milijonov dinarjev letno. Toda to ni zaman. Člani kolektiva se izobražujejo in usposabljajo za boljše opravljanje dela, s tem pa tudi doprinašajo k dvigu kakovosti naših izdelkov in s tem k utrditvi ugleda našega podjetja. Tudi v letošnjem letu bomo organizirali več tečajev in seminarjev za člane kolektiva, katerih se bodo gotovo zelo radi udeleževali, že sedaj pa smo mnogim članom kolektiva omogočili, da pri znižani šolnini obiskujejo osemletko, večerne strokovne šole, šole za tuje jezike. Vsem tem želimo, da bi uspešno dokončali začeto šolanje ter da bi čimprej zopet začeli delo v proizvodnji in da bi ga še bolje opravljali. JOŽE EINSPILER Pol ž e v a je ta pot V ofodoibju od leta 1960 smo osvojili dolgo vrsto izdelkov embalaže, ki jih zaideva naša industrija, od katerih jih večji del danes tudi proizvajamo, so pa tudi taki, ki smo jih formalno osvojili, pobrali Oskarja na natečaju Centra, za embalažo j,n pri tem je obtičalo. Razlogi za to so zelo različni, še danes se trudimo, da bi jih odpravili tam, kjer se jih s tehnične strani da odpraviti. Iz seznama takih izdelkov najbolj izstopa Aerosol posodica, ki jo osvajamo že prav od leta 1960. Izdelali smo majhne količine in še te z večjimi napakami. Ko smo pripravljali prve poizkuse, nam še niso bile znane težave, s katerimi se bomo morali boriti za dosego stalne kakovosti V začetku smo vedeli, da mora posodica prenašati pritisk 4—6 at ali 4—6 kp na cm2. Ta pritisk je posodica brez težav vzdržala, ko pa smo poslali posodico na testiranje v Zahodno Nemčijo, smo dobili odgovor: posodica mora izdržati preizkus in pritisk 14—16 at. Šele pri tem pritisku sme nastopiti deformacija dna in pokrova, medtem ko mora ostati o-bod nepoškodovan. Ko smo se poglobili v dane pogoje, smo odkrili več napak, ki vplivajo na kakovost posodice: S nepravilna oblika dna # nesortirana in nepravilna debelina bele pločevine za dno in pokrov # nepravilna debelina oboda # pomanjkljivo zgibanje dna in pokrova ♦ nekakovostno letanje vzdolžnega zgiba Poleg opisanega primera, kjer so vzroki za zastoj tehničnega značaja, so še drogi, ki niso odviisni zgolj od nas samih, vzroki so predvsem komercialni. Tako smo že pred tremi leti osvojili več dimenzij Aiuvi vijakov, ki so nam v začetku tudi delali preglavice, ko smo rešili tehnično vprašanje, pa ni bilo na razpolago odgovarjajočih steklenic. Pokrove bomo začeli proizvajati v kratkem, ker so sedaj -na razpolago tudi steklenice. Ko smo osvojili konzervo 147 X 102 in uredili vse za masovno proizvodnjo, pa naročila ne zadoščajo našim zmogljivostim. LOJZE POTOČNIK Težka je borba Za dohodek (Nadaljevanje s 3. strani) med njih izbrati enega ali več dobaviteljev, odvisno od njihovih možnosti pri izbiri, količinah, dobavnih rokih in drugih prodajnih pogojih. Ob iskanju možnosti za izboljšanje nabavnih pogojev reprodukcijskega materiala, bi nam v veliki meri lahko pomagal tudi naš razvojni sektor pri izbiri takšnega reprodukcijskega materiala, ki ga imajo posamezna proizvodna podjetja že v svojih proizvodnih programih. Material, izdelan po posebni želji je namreč ve- dno dražji. Treba je torej iskati in odkriti vse poti, ki peljejo k zboljšanju nabavnih pogojev. Ce za neki material ni mogoče zboljšati te pogoje, ker tega resnično ne dopuščajo opravilčljive okoliščine, potem je treba vztrajati pri dosedanjih. V redkih primerih se dogaja, da pride do sprememb nabavnih cen nekih vrst materiala, ki ga uvažamo, zaradi nihanja cen na svetovnem tržišču ali pa zaradi sprememb domačih carinskih in davčnih predpisov oz. tarif. Tu smo brez moči in vpliva ter se moramo prilagoditi, če nočemo ostati brez materiala. To je nekaj okoliščin, ki jih mora upoštevati naša nabavna služba pri iskanju skritih rezerv dohodka, ki lahko pomagajo k rentabil-nejšemu poslovanju našega podjetja oz. k uravnavanju izgubljenega dohodka, kateremu se mora odrekati naš kolektiv, kadar naša prodajna služba popušča pri prodajnih pogojih naših izdelkov v borbi s konkurenčnimi podjetji. MILOŠ COPIC Pred. leti, ko jih je bilo še manj, so bili bolj skromni. Sedaj pa tudi v kolesarnici avtomobili izpodrivajo kolesa. Zato naj tisti, ki še nima avtomobila, proda kolo in si kupi »Pufka« S seje izvršnega odbora Na II. seji izvršnega odbora sindikalne podružnice tovarne Saturnus smo razpravljali o izdelavi statuta naše gospodarske organizacije in o uvedbi 42-urnega delavnika. Ker sta ti dve razpravi izrednega pomena za naš celotni kolektiv, kakor tudi za vsakega člana, menim, da je potrebno v kratkih besedah seznaniti člane kolektiva o važnosti in nalogah, ki se postavljajo ob izdelavi statuta in uvedbi 42-urnega delavnika. Tudi v našem kolektivu smo ustanovili komisijo za sestavo statuta, kar bi v preprostih besedah pomenilo isto kot emeljni zakon notranje zakonodaje podjetja. Omenjena komisija ima težko nalogo. Da bi razbremenili delo omenjene komisije je potrebno, da sodelujemo pri razpravi vsi, da smo seznanjeni s problematiko našega kolektiva, da organizacijsko utrdimo podjetje, učvrstimo delovno disciplino, bolje izrabljamo notranje rezerve, zmanjšujemo porabo materiala in podobno. Sindikalna podružnica mora storiti vse potrebno, da bodo določila statuta jasna celotnemu kolektivu, ker le na ta način bodo člani kolektiva lahko predlagali svoja stališča do posameznih vprašanj. Komisija pa bo nato lahko njihova mnenja uskladila in jih vnesla v statut in obenem izdelala statut podjetja v skladu z načeli občinskega statuta. Na koncu jc klicaj Z velesejma v Zagrebu Okrasnega pladnja bo vesela marsikatera gospodinja A Za vse tiste, ki hodijo na nedeljske izlete — mizica letovanje y Glede na članek »Na pri- Obratna menza mora na-pornbe in pritožbe tli odziva«, praviti vsak dan 500 — 600 ki je izšeil v 7. številki Glasa, sendvičev v manj kot dveh želm pojasniti: urah, ki jih pripravljata dve sindikalne podružnice Drugo važno vprašanje je uvedba 42-urnega delavnika. Vedeti mormo, da je osnovni pogoj in matično izhodišče v tem, da bomo z uvedbo 42-urnega delavnika ne samo dosegli dosedanjo višino naše proizvodnje, ampak moramo stremeti, da bomo z uvedbo skrajšanega delovnika dosegli in seveda tudi presegli dosedanjo proizvodnjo. Porajajo se številni problemi in težave, kako dvigniti proizvodnjo, s kakšnimi ukrepi bi to dosegli in izboljšali. Ti problemi zadevajo celoten kolektiv in še posebej vsakega člana. Jasno pa je, da ob tem ne smemo povečati števila zaposlenih niti ne števila nadur. Izrabiti moramo vse možne in obstoječe notranje rezerve, ki so še neizkoriščene, da bi s tem dosegli intenzivnejše delo. Ne moremo, niti ne bomo mogli uvesti 7urnega delavnika, če se bo zmanjšal obseg naše proizvodnje. Na kratko sem seznanil člane kolektiva z nalogami in težavami, ki nas čakajo in jih bomo morali premostiti. Poudaril bi le eno. Vsi smo člani enega kolektiva, zato je dolžnost, da v vseh težavah sodelujemo vsi. Ne samo molčati in prepuščati težave drugim, ampak vsi kot en član sodelovati in razpravljati, ker le na ta način bomo dosegli uspehe in blagostanje v naši SFRJ. MARJAN BAJC tovarišici. Čc je še katera prosta, jima priskoči na pomoč. V vsakem sendviču bi morala biti 2 dkg salame in 1 dkg sira ter 1 dkg kumarice. Pni tej količini znaša vrednost sendviča: din 2 dkg salame 15 1 dkg sira 7,6 1 dkg kumarice 1,8 1 žemlja 10 Skupno 34,4 Dejansko porabimo za 1 sendvič večjo količino kot je zgoraj najedena. O kakovosti sendvičev je bilo izgovorjeno že dovolj pikrih pripomb. Sklenili smo popraviti njih kakovost s tem, da -smo jih pripravljali s »prešano« in navadno šunko, katere cena presega 1000 din za 1 kg, vendar ine zmoremo tako velikih stroškov. Priznamo, da so ipri tako veliki količini mogoča odstopanja in da se zgodi primer, ki je bil opisan. V bodoče bomo ipo najboljših močeh skušali izboljšati kakovost sendvičev, da ,ne bomo več deležni javne kritike. FELIKS KASTANETO Dober začetek je pol uspeha Tudi v EE embalaže smo imeli sejo, na kateri smo obširno razpravljali o planu, ki je postavljen v višini 2 milijard 547 milijonov dinarjev. Mnenje članov DSEE je, da je plan pravilen, čeprav je nekoliko znižan, vendar sc moramo že sedaj lotiti priprav, če ga bomo hoteli doseči. Ob novem letu bomo morali takoj začeti z nezmanjšanim tempom, da bomo že v prvih mesecih naredili predvidene količine. Kajti do sedaj smo imeli to slabost, da nam je v prvih mesecih proizvodnja šepala zaradi različnih objektivnih vzrokov, malo smo se pa tudi uspavali misleč, da bomo to pozneje nadoknadili, kar se nam pa nj vedno v celoti posrečilo. Da se ne bi to dogodilo tudi v prihodnje, moramo vsi, vsak na svojem delovnem mestu, storiti kar se da, ker bomo le tako izboljšali delovno disciplino in z njo vred tudi delovni elan, kar bo nedvomno precej prispevalo k doseganju plana. Urediti bomo morali razne stroje kot so: močne škarje za pločevino, nekaj lažjih in nekaj težjih premičnih sti- praševanje po večjih kantah skalinic, napravo za zapira- — hobakih. Naše ročne zmog-nje škatel ter razna trans- ljivosti pa so premajhne in portna sredstva. je nujno, da tudi tu organi- Opažamo namreč, da pri ziramo sodobnejšo proizvod-kemični industriji raste pov- no linijo. JANEZ TUREK dr. Jože Potrč Pred časom smo se zadnjič poslovili od znanega zdravnika, družbenega delavca in revolucionarja tovariša Ur. Jožeta Potrča, že kot mlad študent na zagrebški univerzi je spoznal bedo in tedanji režim ter se kot naprednjak 1. 1924 priključil KPJ. Nato je vsa leta delal kot njen aktivni član ter se po končanem študiju zaposlil kot podeželski zdravnik. Menil je, da je vedno le delavcem in kmetom najbolj potreben. Po vojni pa je imel različne dolžnosti v republiškem in zveznem merilu. Vsi, ki so poznali tir. Potrča, vedo, da je bil vedno skromen, dober in požrtvovalen, saj je vse do sedaj, ko ga je že več let napadala bolezen, delal kot podpredsednik Centralnega odbora JRK in imel še vrsto drugih dolžnosti. V svojem življenju je napisal vrsto člankov in razprav o socialnih in moralnih problemih pri nas. Zavzemal se je za razcvet družine in njene sloge, za razbremenitev žensk ter vedno analiziral do podrobnosti vse škodljive vplive za družino. Bil je tudi pobornik boja proti alkoholizmu, ker je v tem zlu videl neslogo in propast družin. Ali je nadurno delo obvezno in res potrebno ? Nadurno delo je tisto delo, ki ga opravljamo v času izven rednega delovnega časa v dnevih tedenskega počitka, v plačanih državnih in drugih praznikih in v neplačanih, dela prostih dnevih. To delo se sedaj nagrajuje z dodatkom v višini 50 ali 100 % na postavko za obračun osebnega dohodka. V naši tovarni število nadur iz meseca v mesec raste. Oktobra meseca je bil sestanek vseh vodij sektorjev, vodij ekonomskih enot in važnejših služb. Osnovni sklep sestanka je bil, naj vsi prisotni temeljito analizirajo v nihovem sektorju izvršene nadure in naj pripravijo ustrezne ukrepe za morebitno ukinitev. Sklep je še posebno važen zaradi tega, ker Prav sedaj prehajamo na 42-urni delavnik. Letošnja sezona v industriji predelave sadja in zelenjave se bliža koncu. Se kak mesec in večina strojev v teh tovarnah se bo ustavila. Vzporedno s tem pa bo upadla tudi proizvodnja konzervnih škatel v našem konzervnem oddelku. Spet bo sezona za nami in ko jo bomo ocenjevali, bomo brez dvoma lahko ugotovili, da je bila bolj ali manj uspešna. Količinsko vsekakor, v kakovosti pa malo manj. Z nekaterimi težavami in napakami smo jo prebrodili in zdaj se lahko lotimo razpravljanja in analiziranja tistega, kar je prinesla. Pokazala je precej pomanjkljivosti, ki pa jih sedaj, ko jih poznamo, me bo težko odpraviti. Letošnje izkušnje in malo dobre volje, pa bo šlo tako, da bo prihodnja sezona v vseh pogledih uspešnejša od letošnje. Če pogledamo osnovne pomanjkljivosti letošnjega leta, se moramo najprej ustaviti pri proizvodnem kadru. Ne moremo in ne mislimo jim očitati neznanja ali nedelavnosti, saj bi bilo to krivično, posebno še, če pomislimo, da niso redki primeri, ko v času sezone, ljudje delajo po 16 ur dnevno. Stvar moramo gledati z druge strani. Težiti moramo namreč za •om, da bo prav vsak preddelavec temeljito seznanjen s celotno proizvodnjo konzervnih škatel, z lastnostmi osnovnih surovin, z zahteva-tni kupca v pogledu kakovosti konzervne embalaže itd. vri nas vse preradi podcenjujemo teoretično znanje in Se zanašamo le na praktične izkušnje. Nedvomno tudi te teliko pomenijo, vendar brez teorije ni popolnega znanja, "reddelavec pa mora toliko Vedeti, da je sposoben poma-8ati vsakemu dolavcu ali de-iavki pri delu. Ni namreč do-y°lj, da se neko delo izvršuje avtomatsko, ine da bi veneli čemu to služi in kalko naj bo pravzaprav izvršeno, na bo kakovost čim boljša. Pa bomo ta problem kar naj-nitreje rešili, že pripravljamo Program tečaja za vse preddelavce in mojstre. Na tem eeaju bodo lahko pridobili CILJ JE MANJ DELATI IN VEČ USTVARITI Ker se naj analiza in možnost odprave nadur izvrši tudi iz vidika 42-urnega obratovanja, je treba pri tem tudi upoštevati, da je dosedanja delovna zakonodaja togo predvidevala, da je vsaka ura, ki jo nekdo Izvrši v času preko 8 ur na dan, nadura. Po zatrdilu predsednika zvezne komisije za delovni čas bo nova zakonodaja tako prirejena, da ne bo osnova 7 umi dan niti 42-urni teden, ampak bo okvir 2184 plačanih ur na leto. To naj gospodarske organizacije upoštevajo pri planiranju delovnega časa. Z ozirom na to naj analize in možnosti bodočega obratovanja po ekonomskih enotah to upoštevajo in posebno pri ozkih grlih iščejo vse mogoče variante. Stroj mo- potrebno znanje in pregled nad celotno proizvodnjo, ki je vsekakor potreben v naši panogi industrije. Doslej se je čutilo pomanjkanje tega, ker je delovna sila prihajala iz različnih tovarn i,n so znanje pridobivali šele pri praktičnem delu v proizvodnji. Delavci so v sezoni preobremenjeni. Popolnoma razumljivo je, da pri dolgotrajnem delu narašča utrujenost, pazljivost popušča, kakovost pa pri tem trpi. Letos menda ni šlo drugače, kot da so ljudje delali po več ur preko rednega delovnega časa, če smo hoteli ustreči zahtevam kupcev. Toda, ali se ni to poznalo na kakovosti proizvodov, Nedvomno se je in zato moramo do prihodnje sezone to urediti. Kadra primanjkuje, to je res, zato pa je treba poskrbeti za novega, ga usposobiti in priučiti, pa uspeh ne bo izostal. Toliko o vprašanjih kadrov. Zdaj se ozrimo še po drugih slabostih, ki jih je tudi potrebno odpraviti. Ena od n jih je prav gotovo problem strojev in orodij. Težave so s popravili in pa kakovostjo teh. Prav gotovo je marsikateremu zastoju ali slabi kakovosti botrovala ena od teh stvari. Za izboljšanje stanja je bilo precej storjenega že letos, smo pa na najboljši poti, da bomo problem v celoti rešili do prihodnjega leta in uspehi bodo seveda drugačni in lepši. Našteli smo le nekaj najbolj očitnih pomanjkljivosti in težav, ki so se letos pokazale, gotovo pa jih je še več. Vendar so nekatere take, ki se jih da nekako mimogrede in z malo dobre volje odpraviti, nekatere pa se žal vlečejo za nami že nekaj let. Vse od prve do zadnje pa bo treba postopoma odpraviti. Najprej tiste najbolj nujne, ki najbolj vplivajo na proizvodnjo in kakovost, potem pa vse po vrsti do najmanjših. ra delati mesečno 630 ur. Temu pa je treba razporediti delavce, ki dnevno lahko delajo 7 ali 8 ur in tudi več. Ob tem moramo predvidevati ustrezen prosti čas v tednu in mesecu. Morebiti bi na nekaterih delovnih mestih lahko uporabili varianto 12 — 24. Seveda bomo morali ob iskanju variant upoštevati dan tedenskega počitka in ustrezno temu potrebno število prostih dni v mesecu. Vsote 182 ur mesečno ne smemo prekoračiti. Višje število izvršenih ur pa bi bile nadure. KJE SO VZROKI ZA NADURE Naj se povrnem na vpliv nadur na ekonomiko podjetja in ugotovim, da moramo ugotoviti, kje se nadure delajo, zakaj se delajo in sploh Ko bomo uspeli v tem, bomo lahko mirno pričakovali vsako novo sezono, lahko bomo prepričani, da bodo kupci zadovoljni in ne bo nam treba skrbeti, kako bomo reševali dostikrat prav nepotrebne reklamacije. Čez eno leto, ko bomo spet pregledovali uspehe minule sezone, bomo nedvomno lahko ugotovili, da so lepši kot lanski. Le potruditi se moramo in vložiti kar največ truda za odpravljanje pomanjkljivosti, pa uspeh ne bo izostal. JURE POLJŠAK Veličastnega zborovanja v počastitev 20. obletnice kočevskega zbora na Trgu 3. oktobra v Kočevju smo se udeležili tudi mi iz Saturnusa. Ob lepem vremenu smo po novi cesti v koloni avtobusov in avtomobilov prišli v svečano okrašeno in svečano razpoloženo mestece ob Rlnži. Že takratno vzdušje tiso-čev prisotnih je kazalo, da bo 6. oktober 1963 ostal globoko vrezan v spominu vseh nas, ki smo bili nedeljiv delec te manifestacije. Ker je bil promet urejen tako, da ni bilo mogoče priti z vozilom v središče mesta, smo že ob prihodu videvali vesele in razpoložene goste. Gostitelji so vse brezhibno uredili, celo nekatere trgovine so bile odprle poleg večjega števila provizoričnih in dobro založenh stojnic. Patentni dežnik Da dobijo ženske v dežju lepe obraze in voljno kožo, je že stara modrost. Na Japonskem so izumili dva modela dežnika, ki ne varujeta le pred dežjem, temveč zbirata hkrati deževnico v kozmetične namene. Pri enem izmed dežnikov se nabira deževnica v votlem držaju, pri drugem pa v majhni plastični vrečki, ki se avtomatično odpre hkrati z dežnikom. kdaj se delajo. Le tako bomo lahko našli najboljše oblike, kako jih odpraviti, ali njihovo izvrševanje vsaj zmanjšati. Ločil bom proizvodna delovna mesta od ostalih. Delavci in delavke na proizvodnih delovnih mestih opravljajo nadure zaradi tega, ker strojne zmogljivosti v rednem delovnem času zaostajajo za potrebami. Ni usklajenosti v zmogljivosti tako med posameznimi oddelki kot pri posameznih strojih v manjši organizacijski enoti. Zaradi nenadne okvare strojev, orodij in električne instalacije nastane v proizvodnji zastoj, ki ga je treba takoj reševati. Zopet opravljamo nadurno delo v proizvodnji, za popravilo pa nadurno delo v delavnicah. Kazalo bi izdelati podroben program rednega vzdrževanja in predvidet) za to potreben čas. Nenadne spremembe proizvodnega programa, ki se po zatrjevanju tovarišev iz proizvodnje, redno pojavljajo, vplivajo na zvečanje števila nadur. Zaradi pomanjkanja določenih materialov ali zaradi tega, ker naročeni sestavni deli ne pridejo v določenem roku, je treba spreminjati proizvodni program, zaloge polizdelkov se kopičijo, planirano proizvodnjo pa dosežemo le s povečanim številom opravljenih ur proti koncu meseca. Tudi slabosti v organizaciji ekonomskih enot pripomorejo k večjemu številu Vse poti so peljale v središče mesta na Trg 3. oktobra. Po svečani otvoritvi likovne razstave s tematiko NOB v šeškovem domu, je predsednik občinske skupščine Kočevje tov. Drago Benčina pozdravil udeležence zborovanja in visoke goste. Počastili smo spomin na padle borce, med katerimi je tudi 119 nekdanjih odposlancev kočevskega zbora in nato nam je spregovoril sekretar ZKS tov. Miha Marinko. Na slavnostni tribuni smo med ostalimi gosti videli tudi naše najvišje predstavnike političnega in javnega življenja: predsednika zvezne ljudske skupščine tov. Edvarda Kardelja, delegacijo zveznega odbora SZDL na čelu s predsednikom Aleksandrom Rankovičem, člana Izvršnega komiteja CK ZKJ Franca Leskoška-Luko, dr. Ivana Ribarja, ki je vodil delegacijo AVNOJ na kočevskem zboru, predsednika skupščine SR Slovenije Ivana Mačka-Matijo ter druge predstavnike političnega in kulturnega življenja, delegacije bratskih republik, predstavni-ke JLA, preživele udeležence kočevskega zbora odposlancev in druge. Za vse nas, ki smo kot nedorasli otroci pred 20 leti, vse drugače dojemali dogajanja okrog nas, ali pa te čase poznamo samo po pripovedovanju starejših, pomeni taka manifestacija, kot je 20. ob- nadur. Prepozen, tudi nepravilen razpored delovne sile in zasedbe strojev, okvare strojev in orodij ter razpoložljivega materiala in sestavnih delov, premajhna usklajenost proizvodnje sestavnih delov in podobno vplivajo na podaljševanje proizvodnega procesa. Napake v organizaciji bi morali odpravljati v sami proizvodnji. Brezpogojno bi bilo treba od obrtniškega načina vodenja proizvodnje preiti na industrijski. Ob tem bi morali težo in odgovornost dela prenesti na pripravo dela. Vse navedeno kaže, da neposredni proizvajalec na nadurno delo nima vpliva. Oit delo opravlja tudi takrat, ko mogoče bi to ne bilo potrebno, vendar za to je dobil nalog. V administraciji opravljajo nadure zaradi posebnih del, ki jih morajo opravljati zaradi enkratnih ali ponavljajočih se nalog, ki so vezane na roke, zaradi preobremenjenosti posameznikov, zaradi slabo opravljenega dela pri obdelovanju dokumentacije, zaradi premajhne strokovne sposobnosti posameanlkov ln nadomeščanja sodelavcev ter podobnega. Vem, da nisem naštel vseh primerov, vendar že ti zadostujejo kot zgovoren dokaz, da je nadurno delo največkrat odvisno od stopnje organiziranosti dela in usklajenosti. Za to pa so predvsem odgovorni vsi nadrejeni. BOGOMIR ČRNE letnica kočevskega zbora, spoznavanje vsega, kar danes uživamo in za kar je naša starejša generacija žrtvovala vse, pa tudi življenja. S tem, da smo se med drugimi udeležili zborovanja v počastitev 20. obletnice kočevskega zbora, smo sc poklonili spominu vseh padlih borcev v NOB, predvsem pa takratnim odposlancem, ki so v poznejših borbah padli za dosego ciljev, ki so sl jih zastavili na tem zboru, id je bil prvi v zgodovini slovenskega naroda in na čigar dosežkih temelji in živi današnja SR Slovenija. M. DRAKULIC 160 proti 18 Naslov pomeni, da ie lotos v tovarni 160 ljudi, ki prosijo za stanovanja, stanovanj pa je samo 18. Vsem, ki se posredno ali neposredno zanimajo kdaj in kako bomo razdelili stanovanja, naj sporočimo, da je stanovanjska komisija že pred koncem svojega dela. Delo, ki ga mora opraviti ni lahko, saj zahteva res temeljito seznanjenost z. vsemi vprašanji, ki jih prosilec navaja kot razlog za upravičenost do stanovanja. Komisija bo predlog upravičencev za stanovanja, takoj predložila centralnemu delavskemu svetu v obravnavo in dokončno sklepanje. UREDNIŠTVO To se drugo leto ne sme ponoviti LEPA JE SLOVENSKA ZGODOVINA V Italiji je topleje kot pri nas Na pot smo krenili v torek zvečer s kombijem, katerega je vso dolgo in utrudljivo pol zanesljivo vodil neutrudni Ciril. Državno mejo smo prekoračili v Novi Gorici, kjer je bil daljši postanek za obvezen carinski pregled. Ker zaradi noči ni bilo kaj opazovati, smo se prepustili dremanju tja do Benetk, kjer smo zavili na znano Sončno cesto. Cesta res zasluži svoj sloves, saj je res dobro speljana in oskrbovana. Zalo pa je tudi draga. Na vsakem odseku je namreč treba plačati cestnino. Na cilj smo prispeli po deseturni vožnji utrujeni, vendar dobre volje. Milano je s svojim poldrugim milijonom prebivalcev moderno velemesto. Poseben čar mu daje niz znamenitosti svetovnega slovesa. Katedrala Duomo, operna hiša Scala, pokopališče ter veliko palač, muzejev in spomenikov so glavne njegove značilnosti. Z izredno razvito industrijo in trgovino pa je tudi gospodarsko središče Italije. Prvi večji vtis je na nas napravil nadvse gost promet. Po milanskih cestah vozi skoraj milijon avtomobilov, katerih izpušni plini kvarijo zrak tako, da ob sobotah prebivalci trumoma beže v obližnjo in daljno okolico. S težavo smo se prerinili do študentskega doma, kjer smo imeli rezervirana prenočišča. Hotelske sobe so v Milanu zelo drage, saj velja nočnina tudi do 6.000 lir. Z našim cenenim bivanjem smo bili nadvse zadovoljni. Po krajšem odmoru, ki smo ga izkoristili za osvežitev, je nastopil naš delovni dan. Razstava orodnih strojev v kateri sodelujejo le zahodno-evropske države, je bila res obsežna in ogleda vredna. Razstavni prostor je obsegal 11 paviljonov v katerih so bili prikazani najnovejši dosežki na tem področju. Vstopnine za inozemske obiskovalce ni bilo. Ogledali smo si tudi podjetje, ki izdeluje samo Aluvi pokrovčke ter stroje za zapiranje. Omeniti moramo še večerjo, na kateri smo bili gostje vodilnih predstavnikov Da-rexa. Za vse to gre zasluga našemu vodji tov. ing. Verčku, ki je na sploh dobro organiziral naše potovanje in bivanje v Milanu. Naš čas je hitro potekal, naloga je bila opravljena in že je bilo treba domov. Zanimiva pot proti domu nas je vodila ob skoraj 100 km dolgem Gardskem jezeru, katerega posebnost je izredno milo podnebje, tako da v njegovi okolici uspevajo pomaranče in limone. Obala je posejana z letoviškimi kraji. Na vsakem koraku opaziš koliko pozornosti posvečajo turizmu — tej zelo važni veji gospodarstva. Ob vznožju Dolomitov, ki so nas spremljali dober kos poti, smo preko Trente prešli v Belluno. Kraj, katerega okolico je prizadela težka nesreča, je bil poln vojske in raznih ekip, ki so sodelovale pri reševanju ponesrečencev. Ob vseh lepotah in zanimivostih ni nihče čutil ne lakote ne žeje razen seveda našega kombija, kateremu je italijanski Esso izredno prijal. PETER OCVIRK Vsakdo, ki si je hotel ogledati razstavo, je moral srečati znamenito rimsko volkuljo ◄ Milano je mesto, ki je zelo bogato s kulturnimi zanimivostmi Ali poznate državnega prvaka v streljanju na glinaste golobe? Od 100 jih je padlo 96 Ste obstrmcli ob naslovu? Niste? No prav. Vsekakor pa ste se vsaj vprašali: »Kakšen neki?« Težko je kar na hitro razložiti za kakšnega prvaka gre, posebno še, ker je naš Jože Zadnikar — o njem bo namreč govora — prvak v dokaj nenavadni športni panogi. Naj vam samo povem, da gre za streljanje na glinaste golobe. Spoznali boste posebno strelsko disciplino, pri kateri je treba z lovsko puško sestreliti čim več glinastih ploščic, ki jih posebna naprava meče v zrak. No, našemu Jožetu je uspelo sestreliti kar 96 teh nenavadnih ptičev od 100 mogočih. To je bil letošnji najboljši rezultat v državi in Jože je postal državni prvak. Čeprav je panoga še tako nenavadna, morate priznati, da ni kar tako biti državni prvak. Sicer pa, govorim in govorim, nisem vam pa še niti predstavil tega nezmotljivega strelca. Torej: JOŽE ZADNIKAR, svetlolasi orjak, uradno kontrolor v oddelku tehničnih predmetov, sicer pa navdušen lovec. Rodil se je nekako pred 30 leti v Ljubljani, s puško pa se je seznanil že kot otrok, ko ga je oče večkrat jemal s seboj na lov. O tem ali je bil, ko je očetu izmaknil puško in se podal na prvi samostojni lovski pohod, tepen, zgodovina molči. Jože se ob pripovedovanju tega le skrivnostno nasmehne in vsak si lahko potem misli svoje. Pri vojakih mu je puška postala zvesta in včasih celo odvečna spremljevalka, vendar se je pred osmimi leti, ko je postal civilist, spet odločil za to orožje. Postal je navdušen lovec in s tem strah in trepet majhne in velike divjačine v okolici Tomišlja pri Ljubljani. Služba, lov in še strelski trening, vse to zavzame veliko časa in vprašal sem Jožeta, kako mu uspe vskla-diti vse te posle v enem dnevu. Takole je odgovoril: Res je, veliko časa gre za vse to, zato je treba žrtvo- vati druge stvari, ki mi manj pomenijo. Lovu se ne bi hotel odpovedati za nobeno ceno, saj mi pomeni oddih in razvedrilo obenem. Če pridem iz službe še tako utrujen, me le nekaj vleče v gozd. Če pa hočeš v gozdu kaj zadeti, je treba seveda nekaj časa posvetiti tudi treningu in to je ravno streljanje na glinaste golobe. Jože, če se ne motim je ravno zdaj sezona lova na fazane in menim, da je streljanje fazanov in glinastih golobov precej podobno. če to drži, potem ti tvoje mojstrstvo z državnega prvenstva gotovo pride zelo prav sedaj v naravi. Res je, precej podobnosti je v tem in zato se fazanom ne obeta nič dobrega. Lahko si le izberejo način, kako bodo pečeni in servirani na mizo. Da pa ne boste morda pomislili, da je Jože le krvoločen ubijalec raznovrstne divjadi, naj povem še to, da namen lovcev ni le streljanje. S streljanjem vršijo le nekako selekcijo med divjadjo, sicer pa skrbijo za divjad in jo čuvajo. Posebno v zimskem času jo bo Jože dostikrat ubiral s košem slame na hrbtu po zasneženih gozdovih in s tem skrbel za krmo srnjadi, ki si v visokem snegu ne more najti druge hrane. Na koncu sem ga hotel še vprašati, če ima poleg lova še kakega drugega konjička, vendar sem, ko sem se spomnil, da mu že tako primanjkuje časa, to vprašanje raje opustil. Pa vendar, nekaj je še čemur se Jože posveča. Njegov avto. Saj ga poznate? Velik, črn in spoštljivo star. Ravno zaradi te starosti je vedno potrebno kakšno odvijanje in privijanje raznih vijakov. Pa vendar in čeprav proti vsem fizikalnim zakonom, še vedno se premika. Dokaj hitro in zanesljivo in s tem vsaj malo pomaga Jožetu, da ujame tisti tako kratki čas. Kaj nam zdaj na kraju še preostane drugega, kot da našemu državnemu prvaku, na katerega smo, iskreno rečeno, ponosni, zaželimo še čim več uspehov na vseh področjih njegovega udejstvovanja? Pa storimo to in upajmo, da bomo čez eno leto spet lahko kaj čitali o njem. JURE POLJŠAK Za gospodinje V slehernem gospodinjstvu se zgodi, da kuhana jed kdaj pa kdaj ostane. Varčna gospodinja seveda hrane ne bo vrgla proč, temveč jo bo z malo iznajdljivosti lahko koristno porabila za prihodnji obrok družinske prehrane. V naslednjih vrsticah navajam tak primer, ki bo verjetno marsikateri gospodinji koristil, zlasti še, če pomislimo, da zelenjava in prehrambene surovine niso tako poceni! Saj vemo, da nam ravno špecerijsko blago in zelenjava požreta precejšen del mesečnega »finančnega proračuna«. Vzemimo, da je imela naša družina za kosilo polnjene paprike. Ker je bil vaš soprog sulčajno do večera zadržan v službi, ni mogel priti na kosilo. Imate pa tudi otroka, ki mu paprike ne gredo v slast, pa ste mu v naglici ocvrli dva jajčka, da ne bo lačen. Tako so vam ostale lepe, žoltordeče paprike in vi mislite in mislile kam z njimi . .. Umna gospodinja ve, da stane kg paprik iz Makedonije 50, — din, da je riž še dražji, da o ceni mesa rajši ne govorimo! Shranite zato preostale paprike na hladen prostor, pa jih boste porabili v nekoliko spremenjeni obliki jutri za kosilo. Juhi, ki vam je ositala od enolončnice, boste dolili primerno količino vode, dodali nekaj sesekljanih korenčkov, nekaj drobnih koščkov krompirja, nekaj zrnc celega popra, prgišče sesekljanih zeljnih listov ali karfijole, vse skupaj pustili, da dobro zavre in juha je gotova. Nato po potrebi skuhajte še nekaj žlic riža, dobro zmečkajte včerajšne polnjene paprike in dodajte žlico masti, ščepec paprike v prahu in dva stroka česna. Nastalo zmes pražite 8 — 10 minut. Iz glavice endivije in nekaj žlic kuhanega fižola napravite mešano solato, in vse skupaj servirajte družini za kosilo. IVAN LUKANČIČ Šport na bolniški Večkrat se spomnim na športno dejavnost v našem kolektivu in vedno ugotovim, da je te dejavnosti vedno manj. Iz leta v leto zamirajo sekcije, ki so včasih bile zelo aktivne, saj so vključevale precej članov in ludi uspehi so bili dobri. Od številnih sekcij so ostale pri življenju samo še smučarska, kegljaška in strelska. Konec koncev pa uspehi niso tako zelo važni. Važno je, da omogočimo delovnemu človeku zadovoljivo rekreacijo, ki jo po napornem delu potrebuje. Ne vrhunski šport, pač pa zabava in duševna sprostitev sta važni, že spomladi je bilo v »športnih krogih« slišati govorice, da bo občni zbor vseh športnikov, kjer se bodo pogovorili o pretekli dejavnosti in o delu v prihodnje. Pripravljamo se že na »zimsko spanje«, za kar so se tovariši dogovorili, pa tudi »spi«. ZANIMALO VAS BO OKVIRNI REPERTOARNI NAČRT Premiere ZA SEZONO 1963/64 DRAMA SNG bo črpala repertoar iz del sodobne in klasične svetovne in domače tematike. Repertoar bo po umetniški in vsebinski pomembnosti in tematiki razdeljen na Veliki oder, Komorni oder in oder Komedija. Veliki oder ima v programu: svečano premijero tragedije Wiliama Shakespeara: Kralj Lear v počastitev 400-letnice njegovega rojstva, dramo znanega francoskega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa: Caligula; delo francoskega pisatelja, dramatika in filozofa Jeana Paula Sartra: Hudič in ljubi bog; psihološko dramo velikega italijanskega dramatika Luigija Pirandella: Henrik IV; odersko priredbo Jare Ribnikar in Zvonimira Gluščeviča znanega romana Miroslava Krleže: Vrnitev Filipa La-tinowicza; delo sodobnega francoskega dramatika Arhturja Adamova: Pomlad 71. Komorni oder ima v programu: novo odersko delo slovenskega pisatelja Ivana Potrča: Drama; satirično delo sodobnega poljskega pisatelja Leona Krucz.kowske-ga: Smrt guvernerja; delo mladega angleškega dramatika Arnolda VVeskerja: Korenine; delo sodobnega francoskega dramatika Georgesa Sheadea: Zgodba o Vascu; delo sodobnega francoskega dramatika Eugena Ionesca: Kralj umira; najnovejše delo pri nas že znanega ameriškega avtorja Edvvarda Albeeja: Kdo se boji Virginije Woolf? Oder komedija ima v programu: delo italijanskega pisca in igravca Marija Foja: Arhangeli niso avtomati; delo velikega španskega renesančnega komediografa Rojasa: Celestina; komedijo znanega angleškega gledališkega in filmskega igravca in komediografa Petra Ustinova: Fotofiniš; duhovito parodijo na kriminalne romane znanega angleškega avtorja Josepha Kesselringa: Arzen in stare čipke; satiro ruskega revolucionarnega pesnika Vladimira Majakovskega: Stenica; satiro, nagrajeno s Prcmio Na-zionale IDI za leto 1962, italijanskega pisatelja Silvana Ambrogija: Burosauri (Birokrati); novo postavitev znane Goldoni — Ruplove komedije: Primorske zdrahe. Iz prejšnje sezone bo Drama ponavljala dela: Brendar Behan: Talec, Miroslav Krleža: V agoniji, Felicien Marceau: Jajce, Vitomir Zupan: Ce denar pade na skalo. OPERA SNG ima v okviru programa za sezono 1963/64 naslednja dela: Opera: Ermanno Wolf-Ferrari: Zdraha na trgu (II campiello), Giuseppe Verdi: Machbeth, Ludwig van Beethoven: Fidelio, Henrik Suttermeister: Razkolnikov, Wolfang Amadeus Mozart: Cosi fan tutte, Richard Strauss: Saloma, Jules Massenet: Manon. Balet: Georges Bizet: Simfonija v C-duru, Raffaello de Banfield: Dvoboj, Igor Stravinski: Petruška, (baletni ve- čer), Danilo Švara: Nina; Peter Iljič Čajkovski: Trnjulčica. Obnovitve in ponovitve Opera: Marjan Kozina: Ekvinokcij, Jakov Gotovac: Ero s onega sveta, Sergej Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže, Nikolaj Rimski-Korsakov: Zlati petelin. Bedrih Smetana: Prodana nevesta, Jan Cikker: Janošik, Giacomo Puccini: La Boheme, Giacomo Puccini: Madame Bu-tterfly, Giacomo Puccini: Tosca, Gio- acchino Rossini: Seviljski brivec, Giuse-pe Verdi:Don Carlos, Giuseppe Verdi: Nabucco, Giuseppe Verdi: Aida, Giuseppe Verdi: Rigoletto, Amilcare Ponchieli: Gioconda. Julesa Massenet: \Verther, Charles Gounod: Faust. Balet: Sergej Prokofjev: Pepelka, Sergej Prokofjev: Kamniti cvet, Peter Iljič Čajkovski: Labodje jezero. Mestno gledališče ljubljansko LJUBLJANSKO MESTNO GLEDALIŠČE vljudno vabi, da obnovite abonma za Shakespearovo jubilejno sezono 1963/64, ali če doslej še niste bili abonirani, da se vpišete na novo. Naš delovni kolektiv, ki sta se mu z novo sezono priključila igravca — Mira Bedenkova iz Maribora in Slavko Strnad iz Celja, bo v Shakespearovi jubilejni sezoni 1963/1964 uprizoril za abonma osem del iz naslednjega repertoarja: A) Redni repertoar: Shakespeare: Dvanajsta noč (otvo- ritvena predstava sezone v počastitev štiristoletnice Shakespearovega rojstva). Aristofanes-Naeks: Mir (aktualizirana priredba antične satirične komedije). Jonson-Guthrier: Alkimist (aktualizira- na priredba renesančne satirične komedije). Kreft: Kreature, Griin: Čakalnica ob meji (krstna uprizoritev). Javoršek: Kriminalna zgodba. Menart: SSS (Skupščina slovenskih smejavcev) literarno satirični kabaret. Krstna uprizoritev. Jovanovič: Primer tovariša Koprivice (drama, po scenariju »Iz oči v oči«. Krstna uprizoritev.) Brecht: Gospod Puntilla in njegov hlapec Malti. Wilder: Za las je manjkalo. Ustinov: Ljubezen štirih polkovnikov. Novi sodelavci: Jože Špehar, Alojz Škulj, Milena Beliha, Anton Pavlič, Marija Gorjanec, Marija Sevšek, Marija Gregorc, Danica Gužvinac, Marjeta Kokalj, Frančiška Kranjc, Lucija Janežič, Silva Simčič, Marija Pozvek, Lojze Milošič, Alojzija Kern, Josip šešet, Olga Butara, Nežka Zagorc, Marija Šefic, Marija Končar, Silvester Primar, Hitaba Silahič, Slavko Posavec, Dragutin čehulič, Marija Kastelic, Zdenka Vučkovič, Jožefa Škofič, Jožefa Rupar, Ivan Valentak, Ivana Ivančič, Ivana Srinjar, Ivana Pungerčar, Jože Šteblaj, Metka Elikan, Jelka Markežič, Anica Vugrinec, Ana Valič, Nežka Jančar, Marija Meštrovič, Marija Okoren, Amalija Likovič, Franc Berčič, Sidonija Juras, Lidija Bačič, Franc Brčan, Rozalija Rebolj, Antonija Zupančič, Jožefa Pušnik, Alojzij Gorenc, Marija Gregorec, Milan Ilijevič, Anton Dolčič, Alojzija Blatnik, Jože Zalokar, Alojz dr. Jama, Cilka Klinc, Franc Zinko, Frančiška Gostinčar, Stanislav Vidmar, Katarina Jeklič, Izidor Stimec, Andžel Trajstarevič, Radovan Savič, Dušan Stupar, Ana Sterle, Jovan Soldat, Frančiška Vode, Ivana Vratar. Najmlajši sodelavci: Kovinska stroka Martin Knafelc, Štefan Petek, Dušan Erjavec, Jože Cerar, Janez Nežmah, Miha Lužovec, Alojz Bolta, Franc Grad, Stanko Studen, Marjan Jakob, Jože Podrenik, Jože Cečelič, Jože Vehovec, Viljem Smrajc, Marjan Kobal, Franc Lampič, Žarko Prošek, Janez Pavšek, Franc Mihelič, Slavko Jančar in Miha Jerkovič. Grafična stroka Nikolaj Kostjukovsky, Branko Pipan, Marjeta Morela, Vinko Žnidaršič in Izidor Jug. Odšli iz kolektiva: Sporazumno Venčeslav Lenarčič, Antonija Kramžar, Marija Novak, Danijela Levičnik, Ciril Juhant, Robert Kočar, Slavko Judež, Marija Vižintin, Ljubica Perhač, Ljudmila Gart-nar, Ana Valič, Ana Lah, Radomir Marinovič, Marija Gris in Marija Pleško. Samovoljno Marija Crnkovič, Lucija Janežič, Anton Horvat in Fani Rozmann. Na odsluženje kadrovskega roka Jože Smrekar, Mustafa Salkič, Janez Rome, Peter Piškurič, Mate Licul in Vinko Povše. Poročili so se: Štravs Ana — poročena Fazlič, Šeme Marija — poročena Hemetek, Husič Dragica — poročena Jakič, Grebenar Jelena — poročena Matjašič, Marolt Alojz. Mladoporočencem in mladoporočenkam iskrene čestitke! Pucko Franc in Stanka sta dobila hči Liljano, Jemec Franc — sina Tadeja, Krištofolc Marija — hči Andrejo. Mamicam in novorojenčkom želimo mnogo sreče! UREDNIŠTVO Kar dobro V času od 2. do 12. oktobra smo ipo sklepu upravnega odbora in uprave podjetja obiskali podjetja konzervne industrije, katera so imela v letošnjem letu največ pripomb z ozirom na kakovost naših konzervnih škatel. V glavnem so to podjetja sad-nopovrtninske veje, v manjši meri mesne. Vsa podjetja smo obiskali v glavnem zaradi reklamacije konzervnih škatel premera 153 mm, pri katerih se je pojavljala napaka, za katero trdim, da je že stara, saj smo te probleme reševali tudi v preteklih letih. Kljub temu, da sino se za letošnjo sezono neprimerno bolje pripravili, je bilo letos precej takih primerov, saj je smo delali bila naša tehnična ekipa celo sezono na terenu. Rezultat tega je tudi, lahko trdimo, minimalna škoda kljub precejšnjemu negodovanju in pripombam naših kupcev. Škoda, ki je nastajala, bi bila lahko še manjša, če bi ekipa lahko prispela takoj, kar pa je bilo včasih nemogoče, ker so jo zahtevali na treh ali na štirih krajih hkrati. Ce pogledamo skupno število konzervnih škatel premera 0 153 mm, ki so bile izdelane letos, lahko ugotovimo, da je količina presegala dva milijona kosov, kar je več kot za tretjino večja količina, kot je bila Izdelana v preteklem letu, kljub temu, (Nadaljevanje na 10. str.) Vse predstave v omenjenih gledališčih si lahko ogledajo tudi člani našega kolektiva. V Mestnem gledališču ljubljanskem smo rezervirali 363 sedežev, v operi in drami pa po 10. Zasledujte obvestila na oglasnih deskah! UREDNIŠTVO Skozi meglo cilju nasproti Tri vprašanja vodji šahovske sekcije Vodjo šahovske sekcije tovariša Trifunoviča smo prosili, naj nam odgovori na nekaj vprašanj o delu naših šahislov. Koliko časa ste vodja naše šahovske sekcije? »Vodja te sekcije sem od leta 1958. V tem času smo organizirali vrsto tekmovanj v počastitev pomembnejših praznikov. Udeležili smo se tekmovanj, ki sta jih organizirala okrajni in občinski sindikalni svet. Tekmovali smo celo na tekmovanju, ki ga je razpisala republiška šahovska zveza in na šahovskem festivalu na Reki od l.do 4. maja 1962. Vsa našteta tekmovanja so bila vsako leto. Na njih smo skoraj vedno zavzeli prva in druga mesta, razen na festivalu, kjer smo bili trinajsti.« Na katere težave ste največkrat naleteli ob vaši dejavnosti? V preteklih letih smo imeli največ težav z nasprotniki, ker se niso držali pravil in niso bili točni. Posebno težavo predstavlja vožnja z enega konca Ljubljane na drugi. Vse to je zahtevalo od tekmovalcev precej potrpežljivosti, saj so se morali redno udeleževati treningov, ki so dostikrat trajali tja do polnoči. Enaki so pogoji tudi na nekaterih tekmovanjih. Katere okoliščine so se Zavrle razvoj dejavnosti šahi-stov? »Razen že naštetih težav moram omeniti še dve stvari: 1. brez dvoma vpliva na zastoj preveč intenzivna dejavnost v preteklih letih, 2. tekmovanja v šahu zahtevajo od človeka precej prostega časa, zaradi česar šah včasih izgublja na privlačnosti. Pogoji za tekmovalni šah so neugodni, razen v primerih, ko gre za rekreacijo in zabavo. Trdim lahko, da smo vse dosegli le s pritiskom. Na drugi strani pa vemo, da prisiljena stvar ni nikoli tako priljubljena kot bi sicer pričakovali. Šah bo treba preusmeriti v drugo obliko v tovarni ali izven nje. Peter Marn Vsako leto, prvo nedeljo v okto-bru je v Bizoviku patrol-ni tek za »Grajzerjev« pokal. V prvem letu so se tega tekmovanja udeležile samo strelske družiine s svojimi sekcijami. Tako je v lanskem letu tudi naša strelska sekcija dala ekipo, ki ni dosegla zavidljivega uspeha. V letošnjem letu je bila prireditev v čast 20. obletnice naše Republike. Tekmovanje je letos mnogo bolje uspelo kakor pa lansko leto. Udeležba je bila boljša in številnejša. Strelska družina »Vide Pregare« in njena sekcija pri ŠA »Saturnus« je dala svojo ekipo precej pomlajeno, tako da so lahko tekmovali v skupini mladincev. Res je, da nam je bilo vreme naklonjeno, vendar niso bili doseženi taki rezultati, kot smo jih pričakovali ravno pri mladincih. To lahko pripišemo le megli, ki je ob njihovem startu prekrivala progo in ipa strelišče. Proga je bila dolga približno 5 km, na polovici proge je bilo strelišče. Po dveh kilometrih in pol je bilo treba streljati in lahko si človek zamisli, kako težko je po dolgem napornem teku streljati v tarče. Vsak zadetek v tarčj jim prinese 10 sekund bonifikacije. In naša ekipa je dosegla vse mogoče zadetke. To jim je prineslo tudi 2. mesto med mladinci. Ce pa pogledamo njihov rezultat v članski konkurenci, smo lahko opazili, da so dosegli 10. mesto med .33 ekipami. To je vsekakor uspeh za mlade strelce, ki sc šele letos ukvarjajo s strelskim športom. Ker bo v drugem letu ta patrolni tek še večji, moramo gledati, da bi dali tudi člani naše sindikalne organizacije in mladina svojo ekipo, da bi na ta način še masovneje počastili spomin narodnega heroja Bineta Grajzerja, ki je prvi sprožil strel na okupatorja na območju naše občine. DIMITRIJ KOBILICA »GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Einspller, Janez Herzog, Ivan Lukančič, Peter Marn, Janez Ošaben In Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspller. Odgovorni urednik: Peter Marn. Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo Kar dobro smo delali (Nadaljevanje z 9. strani) da je bila škoda v preteklem letu celo nekoliko višja od letošnje. Zaradi tega lahko mimo trdimo, da je rezultat leta 1963 boljši kot leta 1962, vendar pa se s tem ne smemo zadovoljiti, kajti konzervne škatle morajo biti izdelane tako, da jih ne bo potrebno popravljati oziroma vračati v popravilo. Na tej poti so se včasih dogajali interesantni in včasih skoraj nerazumljivi primeri, da je neko podjetje reklamiralo konzervne doze 0 153 mm do 3 kg ter pohvalilo kakovost konzervnih doz premera 0 153 mm do 5 kg, pri drugih pa je bilo zopet obratno. Po mnenju naših strokovnjakov je bil velik vzrok za te reklamacije preslaba kontrola pri sami izdelavi, veliko pa je tudi pripomogla stara izvedba konzervnih doz 0 153 mm z blagimi rilnami na obodu, kar smo vsaj delno popravili s tem, da smo jih izdelovali močnejše, to je globlje, že od julija meseca dalje. Z ozirom na to lahko mirno trdimo, da so bile reklamacije teh doz, ki so bile izdelane z globljimi rilnami na obodu, dosti manjše kot prej. Pojavljali so se tudi primeri, da so nas nekateri kupci pohvalili ter izrazili željo, da naj v bodoče izdelujemo doze take kakovosti. Z gotovostjo lahko trdimo, po izjavah predstavnikov obiskanih podjetij, da bodo tudi v prihodnjem letu pri nas kupovali konzervne škatle, za kar so nam nekateri že dali prijave potreb, ki pa niso majhne. Opaziti je znatno povečanje, kar je razveseljiv podatek, saj se bodo naše zmogljivosti s koncem letošnjega leta znatno povečale. FELIKS ROJEC Križanka »Saturnus« VODORAVNO: L bolezen, 10. sežigališče, 19. oddelek v naši tovarni, 20. dva soglasnika, 22. češki kralj, 23. nota, 24. letopisi, 25. ime črke, 26. stric, 28........Union DKW, 29. reka v Nemčiji, 30. koliba, 31. veznik, 32. planet, 34. dali, 35. pokrajina v Jugoslaviji, 36. vzklik, 37. kadar, 38. kamenina, 40. tolkala, 41. vol (srbohr.), 42. žensko ime, 44. jeza, 46. osebni zaimek, 47. glavni, 49. prebivališče, 50. moško ime, 52. slovenski pisatelj, 55. začetnici slov. alpinista, 57. jeza (lat.), 58. reka v Nevadi, 59. sosednji črki, 61. reka v Hondurasu, 63. vrsta lesa, 70. črki, 71. vrtne lope, 72. vodna žival, 73. italijanski spolni'k, 74. mesto v Turčiji 75. oblika pomožnega glagola, 76. del Slovenije, 77. pod, 78. jezero na Finskem, 80. italijanski komik, 81. veznik, 82. ruševina 83. predlog, 84. vinski cvet, 86. predlog, 87. neprimeren, 89. vesoljski letalci, 90. prekrščevalec. NAVPIČNO: 1. mesto na Poljskem, 2. agronomski strokovnjak, 3. -kraj v Makedonija, 4. plugi, 5. veznik (srb.), 6. začetnici hrvaškega pesnika, 7. frnikula, 8. mlada krava, 9. kalcij, 1-1. grška čnka, 12. žensko ime, 13. mesto v Georgiji, 14. vrsta slik, 15. otok v Burmi, 16. zlato (francosko), 17. jezero v SSSR, 18. dišeč grm, 20. drag, 21. sorodniki, 26. mesto v Nemčiji, 27. srce (latinsko), 29. kemični element, 31. italijanski fillmski producent, 32. Ludolfovo število, 33. naslednje leto, 35. riba, 37. ocet, 38. kraj na Primorskem 39. naš polotok, 43. mesto v Braziliji, 45. deli tedna, 48. žensko ime, 51. vzhod, 53. bo- lezen, 54. naš šahi-st (a = e), 56. del mesta na Altaj-u, 60. napad, 62. italijansko moško ime, 64. oblika pomožnega glagola, 65. žival, 66. del njive, 67. sanitetni material, 68. star veznik, 69. nikalnica, 71. vaditi, 73. država v Aziji, 75. nadutež, 76. tuje moško ime, 78. moško i-me, 79. pasji glas, 81. žensko ime, 82. kraja, 84. ime črke, 85. Ljudska tehnika, 87. veznik, 88. veznik. Vsem reševalcem Rešitve križank oddajte do 15. novembra v nabiralnik Glasa. Čakajo vas nagrade: L nagrada 3000 dinarjev 2.—8. nagrada 1000 dinarjev Žrebanje bo 17. novembra ob 14.15 v sejni sobi. UREDNIŠTVO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 M 1 1 po 11 12~ 13 14 15 16 r 17 lil 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 51 52 33 34 35 36 H 37 1 38 39 40 41 42 43 i 44 45 44> 47 48 49 50 51 52 53 d 54 55 56 37 56 59 6 o 61 TT~ ti 64 65 (ob i>7 68 69 70 71 72 7b 74 75 76 77 78 79 50 81 82 83 84 85 56™ 87 88 89 \ n 90