Iz razprav o socialnem razlikovanju ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETOV IZ GRADIVA, KI GA JE OBRAVNAVALA OBČINSKA KONFERENCA ZK V SLOVENSKIH KONJICAH Na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja smo tudi pri nas dosegli pomem- ben napredek, saj je p>o na- čelu solidarnosti zavarovano skoraj vse prebivalstvo v re- publiki. V zidravstvenem sta- nju in življenjski dobi pre- bivalstva pa smo se pribli- žali bo^j razvitim evropskim državam. Kljub temu pa ugo- tavljamo tudi pri Zidravstve- nem varstvu in zavarovanju določene pojave socialnega razlikovanja, zlasti kar za- deva položaj kmetov. Cetprav so vsi kmetje zdrav- stveno zavarovani, sta obseg iai raven njihovega zdravstve- nesčin skem urbarju. Trg se je smatral kot deželno knežnj i ! trg, ker je bil pač last de- j želnega kneza. Trške pravice I so mu verjetno podelili Hab- i sburžani kot deželni knezi le- ta 14,^, ko so prevzeli celj- sko imovino. Trg je imel sod- no oblast in je menda bil zelo imeniten. V njem je bilo precej obrtnikov, gostiln pa kar dvajset. V trgu so bili v fevdalni dobd premnogi obrtniki, ki so krojili gospodarsko usodo kraja. Pojdimo kar po vrsti: svoje zatočišče so tukaj imeli peki, barvarjd, tkalci, kroja- či, čevljarji, usnjarji, krznar- ji, sedlarji, kolarji in kočija- ži, mizarji m tesarji in tako naprej. Skratka, trg je cve- tel,« je zaključil svojo pripo- ved Miro Klančnik. Danes je Vojnik takšen, kot je še mnogo naših kra- jev. Imajo tri cerkve in dve šoli, nekaj gostiln, telovadni- co, ki je premajhna, vsak čas bodo imeli tudi referen- dum o samoprispevku za do- graditev šolskega poslopja. To je, po besedah Mira Klančnika, nujno potrebno, saj imajo menda en razred kar v kleti, kjer primanjkuje prostora. Vojnik danes živahno utri- pa. Skozenj dan za dnem pe- lje cel kup avtobusov iz mno- gih smeri. Gotovo, to je »de- želna cesta«. »Vojnik bo čez nekaj let prerasel v pravo malo mesto. Narejene so že analize, ki ka- žejo, koldko nas bo v prihod- njih letih. V tem smislu tudi delamo, da nas ne bo prese- netilo.« Povedal mi je tudi, da ne delajo samo analiz, ampak da so med drugim tudi adaptirali fizkulturni dom, ki je menda že premajhen in da bodo enako naredili tudi s kulturnim domom. V Voj- niku imajo tudi knjižnico, ki je, pravijo tako, kar precej bogata. Društva, ki se ukvarjajo s kulturno prosvetno dejav- nostjo, imajo na rzpolago kulturni dom. Tu in tam kaj zapojejo, največ zaslug za prepevanje v Vojniku pa ima prosvetno društvo »France Prešeren«, ki ima tudi svoj pevski zbor. Vodi ga Peter Volasko. Vojnicani pravijo, da je to zelo v redu zbor. Zbor nastopa na vseh pro- slavah. »Kako pa je kaj z družbe- no političnimi organizacija- mi?« me je zanimalo. Zunaj pa je hrupno zazvonil zvonec in spet sem imel občutek, da sem v čebeljem panju. »Moram reči, da skoro vse organizacije dobro delajo, še bolj pa je pohvalno to, da nastopajo skupno in složno. Tako na primer vsako leto pripravimo skupaj medobčin- sko dramsko revijo, sedaj pa se vsi pripravljamo na refe- rendum za šolstvo.« Referendum je sploh tisti žulj, ki najbolj pekli Vojniča- ne, a vendar vsi vedo, da bo uspel. Saj mora uspeti. Nji- hovi otroci morajo imeti spodobne pogoje za pouk in pika. Taki so Vojničani — (xi- ločni in pogumni. Miro Klančnik je tudi po- vedal, da s problemi nimajo težav. Kolikor jih je, jih sproti reši krajeva skupnost. Problemčič je, zaradi mladi- ne namreč — nimajo se kje zabavati. T\idi to bo, pravijo v Vojniku, ko bomo adapti- rali in prizidali prizidek k kulturnem domu. še en pro- blemič je tudi odlaganje sme- ti. Prostora namreč ni in stvari se urejajo brez reda. Tudi to bodo uredili, so re- kh. Prosvetarjd prav kot novi- narji nikoli nimajo miru, za- to me je Miro Klančnik kma- lu zapustil. Odšel sem v te- lovadnico, kjer sem našel mladega telovadnega učitelja Briuia Toplaka. »Precejšnje pomanjkanje športnih igrišč, je prav go- tovo problem, ki ga bomo morali kmalu rešiti«, je dejal Brimo. Tudi telovadnica je premajhna, rekviziti nezado- stni. Vojniik raste iz dneva T dan, pa nima niti svoje kino- dvorane.« O tem, kako Vojnik raste, sem sa lahko prav kmalu prepričal, ko sem zapustil te- lovadnico in jo mahnil po glavni, deželni cesti, kot .so rekli njega dni. Na desno, če greste proti Mariboru, ra- ste pred naseljem cel kup hiš — Vojnik se širi proti Celju in bo prav kmalu pri- lezel do oddelka nevrološke klinike. Se danes je v Vojniku pre- cej drobnih obrtnikov, indu- strije nimajo. V.se, kar je v bližnji Škof j i vasi in pa v Celju. Pa vedar živi Vojnik svojstveno življenje med oz- kimi ulicami, ki lezejo tja nekam pod tisti dve cerkvi. Ena je višje in ena nižje. MILENKO STRAŠEČ »Deželna ccvsta« gre skozi trg in dobro mora.š paz ti, da te kdo ne podre. Namesto čestitk Predseilstvo Republiške konference Zveze mladine Slovenije se je odločilo, da ob letošnjem Novem letu ne bo pošiljalo novo- letnih čestitk. Ta sredstva, v višini ti- soč novih dinarjev, je predsedstvo RK ZMS na- menilo izgradnji šole, spomenika NOB, v Cerk- nem. Zato ob tej priložnosti RK ZMS čestita vsem ob- čanom in jim želi čimveč delovnih nspehov v letu 1972. JOŽE BRILEJ Kadar bo kdorkoli iz- med vas obiskal Podče- trtek, prijazen trg pod mogočnim gradom sredi gozdov, Si naj gre ogledat šolo. Marsikaj bo videl in nikoli mu ne bo tal tega obiska, če pa boste slu- čaj7io in skoraj verjetno je, videli moža srednje rasti, ki se mu mudi, po- tem bo to prav gotovo Jože Brile j. ravnatelj. O šoli in njenem delu ne bi govoril, pač pa bi povedal nekaj več besed o njem, ki je s pridnim delom in razumevanjem dosegel vse to. še več: vse, kar je in kar še bo, je plod- mnogoletnega de- la in ljubezni do naše najmlajše generacije, ki ji je Jože Brilej vdan do zadnjega vlakenca svojega telesa. Jože Brilej je bii ro- jen 1924 leta v Radečah, kjer je tudi končal os- novno šolo. Nižjo gimna- zijo pa je obiskoval v Ce- lju, kamor se je vsak dan vozil. Prišla je vojna in Jože je skupaj s svojo družino, se pravi s sestro in dve- ma bratoma zapisan pri švabski soldateski kot »po- litisch verdächtig« (poli- tično nezanesljiv), že ta- koj v začetku vojne je bil v mladinski organizaciji, ki ni bila naklonjena no- vemu gospodarju, zato so ga dali na prisilno delo v cementarno Trbovlje. Leta 1943 so ga mobilizi- rali v nemško vojsko, a je zaradi oznake »politič- no nezanesljiv« moral o- diti v delovno skupino za špansko mejo, kjer je delal utrdbe. Starejše so Nemci odgnali v Matthau- sen. V začetku leta 1944 je imel Jože dovolj dela za švabsko soldatesko in jo je pobrisal iz Španije k francoskim partizanom. Ko je general Charles de Gaulle prišel iz Marseil- la, je bil osnovan jugo- slovanski konzulat. Poslali so ga v Bari, takratno ju- goslovansko zavezniško bazo. Od koder je spo- mladi 1945 prišel v Split, maja pa v Trst. Jože je začel delati, voj- na je bila končana. Na- redil pedagoški tečaj in je bil nastavljen na svoje prvo delovno mesto, v Loko pri Zidanem mos- tu. Vmes je privatno štu- diral in naredil to, kar mu je vojna preprečila. Tudi pedagoško akademijo je končal. Iz Loke je prišei v Pod- kraj pri Zidanem mostu in tukaj se je začela nje- gova romarska pot, ki se je končala v Podče- trtku. čestokrat je moral šolski upravitelj Brilej vse stvari urejati sam. V Podkraju je nosil v na- hrbtniku šipe za okna, ki so bila do njegovega pri- hoda prazna. Mogočna preizkušnja za klenega šolnika je bila hribovska šola v Šentjurju pod Ku- mom. Sam pravi, da se je tukaj prekalil. Potem je nekaj ča.sa učil na nižji gimnaziji v Radečah, 1951 jxi je de- lal v vzgojno poboljševal- nem zavodu. Od tam je tudi prišel v Podčetrtek, ker ni več zmogel tega dela. Bil je na koncu, iz- čipan do kraja^ V Podčetrtku se je pri- zadevni šolnik ustalil, po- stal takorekoč domačin, ki ga vsi poznajo in spoštu- jejo. Dans je Jože Brilej Obsoteljčan in se takšne- ga tudi počuti. Le miru ne pozna njegova skromnost •vedno nekaj dela. Za tak- šne ljudi pravijo, da še umreti nimajo čas. MILENKO STRAŠEK