SL 71
V
vtorek 24. junija.
III. tečaj. 1870.
Vtorek, četrtek in soboto i/.hajit in velja v Mariboru brez pošiljanja na UoDi za VBe leto 8 g. — k, pol   leta 4
četrt
•20
l'o pošti :
ca vso leto 10 >?. — k „   pol   leta it
Četrt
SLOVENSKI NAROD.
O/u ji u i l.i
Za navadno tristopno
vrsto so plačuje: G kr. če se tiska 'lkrat, i»   ii n     n 2kmt, 4 Dkrnt. veče  pismenke se plačujejo po prostoru.
Za  vsak tisek je plačati kolek (Stempelj) za 30 kr.
Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
Pred volitvami.
Volitve so pred nami. Še malo časa, in določeno bode. Videli bomo, ali je Slovenec na domači, svojih očetov zemlji domač, ali pa hoče rob in hlapec biti, nespoštovati sebe, svoje matere, svoje zemlje: ali da je propadel, ka še ne moro vzdigniti se, temuč se da ogoljufati tujim sleparjem I
Boja je bita prva polovica, volilni možje so izvoljeni, volilna zemlja je pr< rita, Slovenci smo delavni bili, a tudi nemškutar je napel vso svojo silo, vso moč, ktero mu je v roko dala iu utrdila stara krivica, ki Slovenca tare tisoč let!
Se ni odločeno! Mnogo je ležeče na zadnjem tre-notku. Nemci in nemškutarji, kakor tudi  vladni ljudje bodo vse žile napeli, bodo slovenske poslance oprav Ijali, ter z lažmi iu hinavstvom delali za sobe.
Slovenci! Držite se,  verjemite možem  vašo krvi, vašega rodu;   ne poslušajte onih,  ki vlečejo voz vaših sosedov in se vam le zdaj  sladkajo, ko vas potrebu jejo, da bi njim rinili in pomagali, ne sebi, temuč so sodom v prid.
Vi pa rojaki, ki spoznate, za kako pre imenitno stvar gre, delajto do zadnjega trenotkn. Nobeden od Vas naj od volitev ne ostane. Vsak naj pomaga, da nasprotniki naših ljudi no prevalijo!
Dopisi.
Is Izubijane 14. junija. [Izv. dop.] Hočem Vam v kratkem priobčiti le nekaj površnih obrisov tabora v Cirknici. Naj poprej naj pa omenjam n> utrudljivo delavnega osnovalnega odbora, posebno pa domoljubnih županov gg. Obreza in Hrena in pa sreujskega tajnika g. Kunšiča,  ki jih ni  strašilo  ni  delo ni materijalna
žrtev. Nek odličen, jako previden slov. rodoljub jo onda rekel: Le dvajset t a c i h županov naj bi Kranjska imela in nepremagljiva je. — I/. Ljubljane je šol zjutraj ob šestih poseben vlak in peljal s sabo kneih 350 oseb ; med njimi jo bilo 60 Sokolovcev v popolni društveni obleki in mnogo pevcev narodne čitalnice s zastavami; pridružilo se je tudi posebno mnogo gospej in gospodični. Na borovniškem kolodvoru jo čakalo na vlak veliko kmečkih prebivalcev Vrhniško godbo in z jako lepo zastavo. Godba in zbrano občinstvo vso se je pridruži ljublj. taboritom. V Logatcu so je vlak 20 voz že popolno napolnil; in na zadnji postaji v Rakeku je iz vlaka izstopivšo pozdravilo mnogobrojno ljudstvo ; in šli so združeni med petjem in godbo na okinčanih vozeh in prišli okoli 10 ure v zali cirkniški trg. Že takrat in celi dan potem prihajalo je ljudstvo v celih procesijah od blizo in daleč; ob eui popoldan prišli so „Sokolovi" Postonjske in ob poli štirih Planinsko podružnice s zastavami spremljevani od mnozih mestjanov. Na enkrut jo bilo čez 10.000 ljudi skupaj. Naredi! se ni tudi najmanjši nered ; vsi so bili enih misel, enega duha — vsi le Slovenci. —
Ob poli petih jo pričel in odprl s tehtnim govorom trški župuu g. Obreza na pripravnem, nkusuo okinčaneni prostoru zraven trga prvi letošnji tabor na Kranjskem. Že poprej so jo govorilo, da bodo zu prted-sednika taboru nasvetovau nek gospod, kleremu jo slov. jezik le praznična obleka; ki govori le na očitnem odru naš jezik, sicer pa misli in pisari najraje nemški; — zato so so že poprej čuli glasi, da so bode prote-stovalo zoper tako predscduištvu in to tolikanj več, ker se je tist gospod v zadnjem času pokazal bolj strastnega proti tistim narodnjakom, ki se lo v nekterih stvareh na drobno in tanko no strinjajo z vsemi njegovimi načeli, kakor proti tistim, ki so zagrizeni nasprotniki vsaceh naŠeh prizadevanj. Ko je toraj jel g. župan de-
lati uvod nasvetovanj  prvosednika, doneli  so od vsih plati   klici:   Zarnik,   Zamik!  — a ko je gospod govornik  končal stavek in izrekel  ime — dr. Razlag in ko ga je tudi g. dr. Zarnik hitro predstavljal  in živo priporočal za prvosednika, so ga taboriti enoglasno z navdušenjem  za istega potrdili.   Potom so se vrstili govori, kterih ni treba priobčevati; omenjani le zadnjih besedi dr. Zarnikovega  govora, ki jih je v španjskem parlamentu govoril glasoviti  republikanec Kastelar, — ktere naj si tudi nekteri naši gospodje dobro zapomnijo. To besedo so:  Akotudizatatrenotck zmorejo  sebični  časti  željni  nakani, bode čez 10 let gotovo zmagala pravična stvor. Da jo pa ravno to pot  zahtevalo ljudstvo za prvosednika dr. Z mika, naj so iščejo  razlogi v tem, ker ga ljubljanski  kolovodje  niso hoteli še dozdaj kandidirati za dež. poslanca;  a zdaj jo narod le malo zamrmrnl, drugič bo pa brezobzirno pokazal, da so drži političnih principov  no oseb.   Co je razžalil Zarnik ljubljansko kolovodje,   slov.  naroda s svojim delovanjem dozdaj še ni r a z ž a 1 i 1.
Is Radoljce na Kranjskem 10. junija [Izv. dop.] Čudno vedenje sinov dveh c. k. uradnikov g. D. in T. me navaja, da vam pišem. Ker mislim, da taki fantiči kakor sta te dva sinova pri 10 ali 12 lotili nimata dosti pojmov od našega narodnega prizadevanja, da bi
l»i»<»  i v   i/,  .ivojo   volj«   »loiiln,    omom   uo.li&i    il<*   1».* i/srira
iz modrih glavic njih očetov, nli kakih njih prijateljev. Dobil sem namreč od g. Kunšiča v odboroveni imenu plakate za tabor v Cirknici; da bi jih nabil po hišnih oglih. Storil sem tudi to, ko sem so pogovoril z dotičnim hišnim gospodarjem. To je bilo 5. jun. zjutraj. Kaj se zgodi. Pred ko ne so te velike čerko taborskega oklica sploh našo za Slovenijo vnete birokrn-tične duše kaj bodle, ker pred popoldansko službo božjo sta omenena sinova v pričo ljudstvo obadva plakata raztrgala, v blatu valjala   in temu   je   bil eden teh
Mil dan pred Kresom!
K reso v o še sedaj Slovence častitljivo obhaja, kakor nekdaj njegovi očaki, kterim jo Kros bil naj veči praznik celega leta. Nu Kresovo slovenski kmet ne rad kosi in orje, temuč gre pobožno v cerkev, in prosi blagoslova božjega za delo svojih žulnatih rok Večer pred Kresom pa si opleta okna z raetliko in travo šentjanževico, in ko se je rumeno solnco skrilo za gore, in utonilo v globoko morju, Slovonec ukajo in popevaje užiga po visokih hribih krese in vsa lepa slovenska domovina so leskeče v žarečeni ognjenem venci, češ, ko da bi zvezdico nebeško padle na hribe in griče. Posebno letos utegne sveti večer pred Kresom biti sijajen, ako n a d a n p r o d K r e s o m zmagamo pri volitvah — iu to moramo I — drugač bode za Slovenco K resa dan tako žalosten, kakor za Slovene pod turškim jarmom živeče — njihov Vido v dan. — Torej na dan pred Kresom na noge slovenski volivci , in enoglasno volite Vam priporočene narodne kandidate. Naj poprej se obrnem k Vam korenjaški prebivalci pod O j stri en, kteri pijete iz vira srebernojasue Savine, k Vam pridni Gologranci izkušeni rodoljubi, k Vam stanovniki ljube/njive sa-v i n s k e doline se svojimi snažnimi trgi in vasmi, in
belimi gradiči , kakor vsakokrat, tudi letos na dan pred Kresom pokažite svoja goreča slovenska srca I In večer, ko bodemo se iz starodavnega Celja vrnili nazaj domu, bodo nam jasno nasproti goreli Krosi na zelenem G o j z d n i k u , na pašepolni M e n i n i, na obvrhih velikanskih solčavskih planin in donelo bode krog in krog : Slava ! Slava !
In če bo veselo likanje donelo Črez zmago po G o j z d u i k u iu M e n i n i , ali no bi bilo Vas sram bratje po krvi in rodu, ako nebi tudi Vi bistri prebivalci prijetne š a 1 s k o doline, Vi krepki sinovi česti-v rod noga Pohorja zmagali na danKresom v S1 o v e n j c m Gradcu? Velika kapo, sveto Uršo gora, Kozjak in drugi lepi hribi bi si glavo z gostimi meglami pokrili, ako bi zmagal mož, ki nima srca za Slovence, — zato volite poštenega brata jugoslovanskega in popričajto, da Slovenec spozna /a sorodne brate tudi one, kterih zibelka teče po bogati Slavoniji. Vel i k a Kapa, sv. Urše gora, Kozjak, na Vas bomo posebno gledali na sv. večer pred Kresom, jeli so s v i ti e Vaše glave. In kaj bi pričakoval od Vas bistri P o-savci, in prebivalci okoli Perku njega vrha, od Vas stanovniki gojzdnategaB oh o r a in Vete mik a, od Vas obdelovavci imenitnih bizelsih goric? Kaj druga, kakor da složno glasujete za priporočenega poštenjaka, kteri iz samo ljubezni do slovenskega naroda prezvamo težko butaro poslanstva. Prepričan sem, da [tudi Perkunji vrh in Lisagora, prijetni ArtiČ,
in bogati B o h o r bodejo imeli ognjone krone na glavah, in odmevalo bo od griča do griča: Slava! — zmaga jo naša. Staroslavna rogaška gora, na tvojem vrhu je stal nekdaj, ko še Slovenec ni bil kristjan, velik tempel solnčnomu božanstvu Krosu v čast, ti gotovo gledaš radoželjna, kako bodo se obnašali na dan pred Kresom tvoji prebivalci v staroslavnem Ptuj i. Gotovo složno, kakor vsakokrat. Veseli H a-1 o ž n n, resni Podravljan, bistri P o s n i č a r, — vsi bodo kričali : Bog živi našega poštenega nemškega brata M. Hermana. Prvi jo bil, kteri so je poganjal za naše pravice, pretrpel dosti zasmehovanja in preganjanja, ali jo delal zastonj, vsako loto dobi več pomagačev, in Slovenec žo tudi kaj volja v političnem življenji. Zato naj pada gromska strela iz vedrega neba na nas, ako mi bi mu no bili — hvaležni. Večer pred Kresom pa bodemo kurili veselo ukajo svoje Kreso na rogaški gori, na Okiču, na ptujski gori, po višavah s trto napol n en i h s Ve to-ur ba ns ki h goric, na Kicorji, Polen-š a k i , t u r s k e m in to a v g u š t i n s k e m vrhu, bodo Drava se vsa od bleska žarila. Sedaj po so obrnem k Vam bistri s o k o 1 i o r m u ž k i , src-d i š k i, in Vam veselim prebivalcem Salnih I o t ni e r-š k i h gori c, k Vam bistroumni murski Poljanci in Š č n v n i č a n i. Vi nimate tako visokih gor, kakor gorenjski Vaši bratje, ali krasno je na H u m u, v Jeruzalemu, na Strmcu, na m a 1 o n o d o 1 j s k e ni
1812
očetov sam priča. Ali bi ne bilo mogoče, ko bi bilo ljudstvo bolj vneto, da bi se nemiri storili? Vi, ki čujete nad postavami, vi ki mislite, da vas že obdaja nimbu9 vzvišene omike, pa se predrznete po svojih sinih čast vsega slovenskega naroda po blatu valjati.
Popoldan sem zopet pribil še tretji oklic pa zopet se je našla dobrodelna roka, da ga je raztrgala po noči. Mislim, da jim je ta srd služil? t Da bodo pri prihodnih volitvah zopet hud boj med strankami, to ni dvorabe, ako ne bo 2 goldinarjev, marsikter nemčur ne pojde volit, so pa narodnjaki le v manjšini.
Is Celja, 18. junija. [Izv. dop] Našim nemšku-tarjem jo strašno nepovolji, da Brno mi za mesta m trge tako izvrstnega kandidata postavili, kteri ima povsod simpatije. Oni pravijo: Dr. Ipavica bi tudi mi z veseljem sprejeli, ako bi bil se lepri nas oglasil, a ker je od narodne strani postavljen, zdaj ne moremo zanj biti, in da ga spodrinemo, nam ne sme biti nobeno sredstvo preslabo. Tako smo slišali zdaj iz dobrih virov, da se kolovodji protinarodne stranke pripravljajo, pri volitvi ravno tako ravnati, kakor pri volitvi g. Pesa-riča, ko so s palicani po zraku mahali, in kakor divja zverjad kričali, da bi tako s terorizmom naše volilce ostrašili. Ta manever bode sicer zastonj, in se mi ne bomo dali preplašiti. G. Sch6nwetter, politični komisar, ki je ravno od prejšne vlade sem postavljen, da bi Slovence na vsak način ukrotil, jo pri zadnjem zboru, kakor nam pravijo ravno za kandidata od nemškutar-ske strani postavljenega najbolj navdušen bil in svoje dopadenje nad njim z živahnejšim ploskanjem pokazal. Mi tukaj od njega ne iščemo hrambe, kder je, nego opomnimo samo deželno namestnijo in ravnateljstvo južne železnice, ktere uradniki so se zadnjikrat v škandalih odlikovali, da mi, ako se kteremu \olilcu njegova volilna pravica krivično krati, vsako odgovornost od sebe odvrnemo, ker od naše strani ne bo nihče dal prilike, so komu pritožiti, ampak mirno pa možato, kakor se za politično zrele ljudi spodobi, bomo mi konec volitve pričakovali. Mi bomo zavedni naše dol-
}n nn t i     a t n ] j     nAlinti-nuljivn    |f B t "       • lr « 1 *» ,
in enoglasno volili našega kandidata Dr. Ipavica, učenega in poštenega moža in iskrenega rodoljuba; to tirja od nas lastno poštenje, to tirja od nas domovina, čast in obstanek našega naroda, to zahteva od nas korist države, in za njo neobhodljivo potrebni mir, kteri more enkrat vse narode našega cesarstva vezati, da se tako Avstrija na podlagi zadovoljnih narodov spet okrepi in blagostanje med ljudstvo vrne t Samostojni
Gerkovnjaku, na milem bregi K a p e 1 s k o in. O kako se bodo kresi na kresovo veselo zarili na teh prijetnih višinah, ako smaga v našem štimanem Ljutomeru naš znani visoko cenjeni rodoljub. V Vaših rokah leži Vaše poštenje, — večna bi bila sramota, ako ne bi na zemlji, po kteri jo hodil sv. Metod, naj silniše pihal slovenski duh in živel naj krepkejši slovenski rod. Potovati še moram k Vam omikani sini Slovenskih goric, in jedernati prebivalci severne strani Pohorja, gorenjega dravskega polja, rodovitnega bistriškega okrožja. Kako se bodete Vi obnašali na dan pred kresom? Lani niso bili ze vsemi Vami zadovoljni Vaši slovenski brati kraj Mure, Dravo, Save in Savine. V bogatih slovenskih goricah še ni se vbo zavedlo: d a naj veča čast človeka obstoji vtem, da sam se rasti in spoštuje. Nekteri izmed Vas so zametovali sine slovenskih mater, in segali po tujih moževih, kteri nimajo srca do Vašega jozika, do Vaše narodnosti, do Vaših verskih sporočil. O žalostna slepota,! Ali odpustili smo Vara, ker bili sto zapeljani. Bridka skušnja Vam je oči odprla, in Vi bodete letos častitljivo izbrisali lanski madež na dan pred Kresom v živem Mariboru, in jaz bodem iz visoke gore gledal taj proti visoki gori sv. U rb a n a, na (Jari in Kušernik, doli do sveteTrojice naše pomočnico in tolaŽnice, in ko bodem zagledal k višku plame-neče krese, bodem zaukal Slava pridnim Gorčanom I Božja pomoč bratje!   Pomoži sv. kres!
meščani ne morejo voliti cesarskega kraljevega Tom-
scbitz-a!
Is Gorice, 16. junija. [Izv. dop.] Po vsej Sloveniji je sedaj živo gibanje, povsod se agitira in dela na
vse moči za in zoper narodne kandidate; le pri nas v Gorici in okolo nje je vse nekako mrzlo, seveda primanjkuje tudi agitatorjev. Vendar se nij (?) ravno bati da bi v onih okrajih, kjer smo zmagali druga leta tudi letos ne prodrli z narodnimi kandidati, preti nam pa nevarnost od druge atrani. Kakor je bilo čitati v vašom cenjenem listu hoče kandidirati letos zopet in sicer od vladno strani g. katehet Mnrušič. Da ta ni nikakor nenevaren nasprotnik pokazalo so jo že lani, napeti treba je tedaj vse moći, da izpodrinemo g. M. z narodnimi kandidati. Lani se je bil gospod M. v svojej „Domovini" sam priporočil, letos .Domovine* več ni, od narodne strani se ga tudi ni nasvetovalo, vrgel so je tedaj vladi v naročje. Upam, da se goriški o-količani letos ne bodo zopet dali zapeljati krinki tega goapoda, temveč ker bode lotos bolj odkritosrčno stopil na volilno bojišče: kot vladen mož. Pomnite, da bo vlada pri nas nekaj drugače zadrži nego na Kranjskem in Štajerskem- Zato so od videza motiti ne dajte.
Ne bode Škodovalo,  če značaj g. kateheta nekoliko posvetimo od svoje strani.
Že stari modrijani so izrekli jako modri stavek : „Povedi mi s kom občuješ in povedal ti bodem kdo da si." Opiraje se na ta stavek mogli bi g. M. kaj slabo priporočati slovenskemu ljudstvu; kajti on občuje vedno zlasti pa zadnje čase veliko z edinimi zastopniki nemške kulture v Gorici, s tukajšnimi gimnazijal-nimi profesorji; kaj pa nam jo od mož te baze pričakovati, ve vsakdo. Tudi ni, kakor se kaže slovenski jezik g. M. ravno priljubljen, kar se kaže posebno glede petja v cerkvi. Dež. Šolsko svetovalstvo je oddalo službo učitelja petja na gimnaziji, realki in normolki s pičlo plačo 600 gld. g. učitelju na normalki Hribarju. Ker je pa ta gospod pošten rodoljub to imenovanje g. Mar. že iz začetka ni bilo po godu. G. H. trudil se je
\tn\\]rr>r jo bilo mogočo, in iea poju uetlaj gimnazijski pevci sicer nikakor ne izvrstno, vendar tako, kakor se po trimesečni učbi zahtevati more. G. M. pa to, kakor se kaže nikakor ni všeč, nego on vedno graja cerkveno petjo in napada pesmi, ki se pojo, posebno pa lastne kompozicije g. Hribarja. Tudi pri denašnji procesiji hotel je g. M. proti g. H. in njegovemu zboru demonstrirati, a izpodletelo mu je. Ker jer bil g. katehet Čul, da hočejo gimnazijci pri procesiji peti, ter jo mogoče (hi bi dobro peli, zapovedal jo učencem nižjih razredov gimnazije, naj pojo vsak pri svojem razredu in denes jim je res z nekako stoično potrpežljivostjo sam into-niral in sam vodil petje. Da je časi šlo malo navskriž, kaj se more za to — saj ni nič popolnoma na zemlji. Tudi je g. Marušič večkrat, sicer privatno izrekel željo, da bi se pelo v cerkvi zopet nemški. Pelo se je namreč do onega časa, ko je g. Hribar nastopil vodstvo petja izključljivo nemški, sedaj se poje vsaj latinsko. Ko bi pa tudi prodrla g. M. in njegovih prijateljev zahteva v konferenciji, dijaki so jej ne bodo udali. Hvala, pritiskanju na Lahe in Slovence so sedaj oboji edini. Peli bodo z veseljem slovenske in tudi še naj bo laške pesmi, a nemških no.
Upamo da bodo slovenski narodnjaki na vse kriplje delali, da zmagajo po „SočiM uasvetovani kandidati nasproti slovensko-vladnim MaruŠičevcem, ki imajo prej kter škofov sedež pred očmi,  nego korist naroda.
Is Gorice 16. junija. [Izv. dop.] Bolj, nego kedaj poprej, je sedaj za nas Slovence potreba, — silna potreba, da smo složni, da delamo vsi vsak po svoji moči in v svojem delokrogu v dosego enih in istih namenov, da se potezamo za lo, da 6e vresničijo zahteve in sklepi slovenskega ljudstva, izrečeni glasno zadosti pri raznih prilikah. Posebno moramo paziti na to, da bo pomnožijo in o j a č i j o slovenske stranke v vseh deželnih zborib, ki zastopajo tudi slov. ljudstvo. Da so pa morejo to stranke v resnici ojačiti, treba jo, da si izvolimo Slovenci, kolikor mogoče neodvisne može zanesljivega značaja in prave narodnjake. Zdaj gotovo ni primeren čas, vganjati sentimentalno i politiko, ter voliti bodisi iz vdanosti, bodisi iz hvale-
žnosti trga ali onega moža, ki ni nalega naroda, ki se nam je pa Slovencem pri kterisi bodi priliki pravičnega skazal, ali nam kedaj h kaki pridobitvi pomagal. — To ne gre zdaj in o tem se ne bomo nikdar z gosp. VVinkler-jcm strinjali, ki Slovencem, kakor se jasno iz njegovega dopisa v zadnjih Novicah razvida, grofa Pace-ta tako gorko za poslanca priporoča.
Kar se je trdilo v zadnjem dopisu iz Tomina, (kteri je vendar-le na Tominskem pisan) o grofu Pa-cetu, to trdimo tudi denes; namreč, da ga zarad njegove pravičnosti visoko spoštujemo in da mu bomo vedno hvaležnost v srcu hranili. Slov. volilcem bi ga pa no mogli po nobenem načinu za poslanca priporočati, prav zarad tistih uzrokov ne, ktero so se v zadnjem dopisu navedle in pa tudi zato ne, ker nismo dozdaj šo od nobene strani (nego od Winkler-jeve) po-zvedeli, da ga ne bodo Italijani izvolili.
Grof Pace je tako izvrsten dež. glavar, obema strankama pravičen in pomirljiv mož, kakor si ga ne moro niti ljudstvo niti vlada boljšega želeti za tako važni posel ; in prav zarad tega bi morala vlada vso pozornost in skrb na to obračati, da ga sebi in deželi ohrani, — pa ne, da bi s tem ravno slovensko stranko dež. zbora slabila, ki je že tako v primeri s številom slov. ljudstva, ktero zastopa, v p r e m a 1 e m številu, ampak na italijanski strani kamor spada grof P. naravno kot Italijan , naj ga za kandidata postavi, tam naj ga zdatno podpira in menimo, da bi tu lehko z vspehom delala, ako bi to v resnici hotela.
Utegne se nam s Potockiin ugovarjati, da se vlada letos v volitve ne vtika. Nasprotno prepričanje smo si Že pridobili posebno v Goriški okolici, pa tudi drugod, kjer vladni organi prav čvrsto v tem obziru delajo. Tudi okr. glavar Tominski ima menda nalogo podpirati vladno komoditeto s tem, da priporoča gr. P. tam, kjer je narodna zavednost najmeoj živa, in kjer se da tedaj najlože kacega kandidata vriniti — da se le Bovškim volilcem po Rossmann-ovem izgledu pot do Tomina plača.
Za slovensko stran naj se volijo Slovenci, to je naravno in edino pravo. Od Neslovencev ne moremo nikdar pričakovati, da nas bodo tako določno zastopali, kakor je neobhodno potrebno zdaj, ko se vsem našim tirjatvam od vseh strani uajveče ovire proti stavijo.
Ako bi imeli Slovenci v Goriškem dei. zboru večino — znatno večino, — potem hi še morda lehko en poslanski prostor žrtovali, pa ne iz gole sentimentalne politike, — ampak da bi si s tako žrtvo zagotovili pravičnega in poštenega moža zn glavarja ali t kak drug prav važen namen. Dokler smo pa v manjšini, moramo pozorno tato skrbeti, da si pridobomo in ohranimo vse mogoče glasove za kakoršno si bodi glasovanje v narodnem obziru. Na Pace-ta ne moremo z gotovostjo računiti — kajti, kakor amo že zadnjič rekli, on ni federalist in tedaj ne za naš naroden program, naj ta program z ljubljanskimi Kranjci še v tako oske meje stisnemo. Kdor pa ni za naša glavna načela, tega no smemo po nobenem načinu za poslanca priporočati, če nočemo s tem vsemu svetu lastne značajnosti in politične nezrelosti pokazati. Poslanstvo ni pritaneum I
Ni bilo treba, da nam je gospod Winkler naštel
P—ovo zasluge; dobro in hvaležno jih spoznavamo _
in ako bi se v resnici pripetilo, da denes ali jutra neha biti dež. glavar, bomo prvi, kteri mu bomo z veseljem zahvalnico podpisali, kakoršno si je zaslužil.
Zahvalnica in poslanstvo je pa vse kaj druzega.
— Kar smemo po svojej vesti in prepričanji dati in kar smo celo z hvaležnosti dolžni storiti — k temu smo vsikdar radovoljno pripravljeni; kar je pa proti našim in vsega slov. naroda načelom, — temu se ne bomo nikdar udali, — temveč vselej na vso moč upirali.
Izraz „vladen" gotovo ni bil prav v navadnem pomenu rabljen in s tem nismo g. P—ta neznačajnega karakterizovati nameravali. Pace je v naših očeh izvrsten posredovalec med vlado in narodnima strankama
— sicer, kolikor ga do zdaj poznamo, prav značajen mož. Rekli smo celo, da se trdno zanašamo, da on kot pošten Italijan in značajen mož ne sprejme volitve od slovenske Btrani.
V Winklerjeve strastne provokacije se ne spuščamo; — ako bi bili kterega ua časti razialili, in ako bi se nam bilo treba zarad tega opravičevati, ali kaj enacega, — radi ali neradi — gotovo bi bil dopisnik svoje ime pod dopis podpisal; — pa pisal je sploh dostojno in o osebah spodobno in resnično, tedaj se nima zarad ničesar poravičevati.
Načel, kterih so trdno držimo in po kterih se hočemo vselej ravnati, se pa ne bomo nikdar sramovali, ako nam gosp. W. tudi še stokrat — neolikano zadosti — poreče: Sram vas bodi! —
Volitve pri nas na GoriSkem še uiso razpisane -volilci se pa že volijo po občiuah; zakaj to ? — Vlada in njeni možje nekaj kuhajo! V kratkem več.
Od italjanske meje ,   IG. junija.   [Izv. dop.] Bali smo se skoraj , da marljivo društvo „Soča" še ne bode oklicalo od povsod  priporočevane  kandidate za naš deželni zbor; no vaš list nas je vendar popolnoma uveril, da v  rečcnem  vrlem društvu imamo trdne in značajne borilce, kterira je sreča narodova globoko v srca vtisnena.   Prav tako!   Slava  vam!  Bodite uvor jeni, da vaš veljavni glas nebode bob v steno, ker pre pričan sem, da za vami stoji velika večina — da, skoraj bi rekel   —   vse naše ljudstvo.   Imel sem, ni dolgo tega, lepo priliko prehoditi  velik del Krasa in Ajdovskega okraja in prepričal sem se,  da naše ljudstvo si želi ravno take poslance, kakor nam jih slavna „Soča" priporoča; povsod se jo ostro grajala politika nekterih naših  dozdanjih poslancev ter se mi izrnževala želja po drugih bolj energičnih možeh ,  kteri  nežna jo samo za kulisami gledati ter visoki vladi prilizneno prikimo vati, nego so tudi odločno pripravljeni biti pravo glasilo svojih volilcev.   Videl sem, da tisti dobro znani »Slo vene", kteri je pred mescem v »Zukunfti" svojo stranko tako zvito — kar je že njegova navada — poveličaval, hotel s tem Že tisti krat njej in morda tudi sebi pot v novi deželni zbor gladiti;  videl sem in na svoje veliko veselje se*m se tudi prepričal, da jo rečeni »slovene" čisto osamljen v svoji  zlobni politiki.   Da je temu res tako, se nadjain, da nas bodo v kratkem volitve podu čile. — Na noge tedaj vrli rojaci goriškega okraja! Bo dite pri glasovanji vsi eden , da  se n.-.m ne bodo nasprotniki k  svojemu  dobičku  in nam   v veliko Škodo smijali t   Volite si enoglasno le za vaš blagor vno tega in  vam   vsem dobro znanega, velezasluženega
zdanjim podobne. — Večo pozornost je napravil članek, kterem »Politik" , organ Staročehov , ogerske Slovake pozivlje naj bodo magjarskemu tlačenju nasproti vztrajni, ter naj delajo na to, da so kolikor mogočo bližajo zedinjenju s Cehi
Iz zunanje politiko nam jo denes omenjati sprememb v dveh manjših evropskih državah. V Belgiji so pri zadnjih volitvah liberalci padli in voljeni bili klerikalci. Liberalno ministersvo, na krmilu, jo odstopilo. V Rumuniji vab zmagali narodnjaki proti Tladnim nu Rumunijo pazijo trije mogočni Turško in raagjar*ka Avstrija, utegne ta izid volitev pomenljivo nastopko imeti , ako se po parlamentarni šegi nova bolj narodna vlada v Rumuniji ustanovi. To bi ne bilo Turkom šo manj pa Magjarom po godi
ki je bilo 13 let pak so pri volit kandidatom. Ker sosedje: Rusko,
Kaznit stvari.
* (Nemška kultura in svoboda?!) Pe
klenski  sad   ščuvanja   nekterih   ljudi  v mariborskem okraji se žc kaže.   Na domači zemlji slovenski Bi Slo venec pred  tujci ni v svesti  življenja.   Berite,  kar se nam piše od Slov. Bistrice, in kdor nima vode natncstu krvi v žilah — —
Pa naj stvar sama govori. Pišejo nam zanesljivi poroki : Zopet je ena in ista nemškutarska stranka grozen skandal zoper Slovenco v njih lastni domovini napra vila in njih na domači zemlji z najetimi tujci s si rovo silo pobiti nameravala! Naša slovenska kandidata, gospoda dra. Sornec in Rado. j, sta so v nedeljo popoldne ob 4. uri v Novi vesi volilcem bistriškega okraja predstavljati hotela in v ta namen k privatnemu shodu v soboto na posamezno volilce osebna po-abila razposlala. Naša kandidata prišedša v slov. Bistrico slišita da je nemški fabrikant gosp. Sternber-ger svoje delavce iz tahrikc (kupferschmiede) v Novo ves komandiral in da se govori, Ua se Slovencem hoče surova sila goditi. Naznanita tedaj to političnemn komisarju gosp. Korber-u iz Maribora, ki je bil slučajno v Bistrici, in ga naprosita naj za rod skrbi posebno pa žandarjem to naznani, ka pridejo tje patrolirat.
Po mnogem obotavljanji pride poznejo za našima kandidatoma in gre skupaj z njima v Novo ves, kder
dr. Lavriča in Faganela, kteri tudi gotovo do-1 je na bregu kakih 50 do 60 v treh razdelkih zbranih bro ve kaj kmetovski žulji  veljajo.   Kraševci pokažite (delavcev stalo.   Prvi razdelek, ki so so po obloki kot
tudi zdaj , kakor ste to vselej storili, da ste v svojem značaji pravi sinovi vašega trdega skalovja t Povejte celemu slovenstvu, da vam jo dobro znana važnost vo litve, ter recite enoglasno dr. A b r a m naj bo naš po slanec. Toininoi 1 tudi vi ste že večkrat pokazali, da vam ni vse eno, kdo vas v zboru zastopa, zedinite se tudi vi, ter kakor ste na taboru navdušeno tirjali »Slovenijo* , tako tudi za boga, složno volite vam dobro znanega dr. Tonklija in Lapanja, ktcrima so go tovo vaše potrebe dobro znane. Posebno pa na srce pokladam vam Ajdovski, Kanalski, Tominski, Kobarid-ski in še posebno Bovški tržani, nikar si ne nasprotujte in enoglasno pravega Slovenca volite. Odboru pa naše polit, družbe bomo vselej hvaležni, da se je potrudil zvedeti željo naroda, ter nam je v svojem občn. zboru tako vrle kandidate priporočeval. Samo mu še gorko na srce pokladamo naj nikar ne pozabi pri velikem pososUu še na nektera imena, ktera si željno pričakujemo imeti v deželnem zboru. Cujo so od neke strani, da hoče neki prejšni poslanec se zopet volilcem siliti, ali to ni
delavci iz okolico kazali so prišedše pozdravili, drugi in tretji razdelek bolj od zad med drevesi in na griču stoječi pa so odurno gledali. Naša kandidata, komisar in 4 drugi Slovenci gredo naprej k hiši shoda. Nek Sorschag iz Čresnovc so bliža komisarju in ga vpraša ali je shod javen, ua kar mu slednji odgovori: nel Slovenski kmeti 6o stali pri hiši shoda. Kandidata stopita na prag hiše, c. k. komisar zraven. Okoli njih se zbirajo slovenski volilci.
Kmalo pride Sorschag, na čelu kakih 60 delavcev Nemca Steruberga. Mnogo njih jo bilo oboroženih z debelimi palicami. C. k. komisar Korber Sor-schag-u razjasni, da sta slovenska kandidata prišla s svojimi volilci pogovarjat se in svoj program zagovarjati, da jo volilcem slobodno nje poslušati, ali ne, ali uasprotuo mnenje zagovarjati. Kmalu pride lastnik fa-briko gosp. Sterberger vpraša osorno komisarja ali smejo vsi brez razločka v hišo k shodu, na kar mu komisar odgovori; kdor jo volivec, da. Na to vpije razsrdjen Sternberger, wenn wir allo nicht hindiirfon, so
vendar verjetno;   kajti  uuj  šo toliko domoljubja bode wi 11 ich nichls davou boren ctu. vendar ime), da ne bode glaso cepil v prid morda bog J        Med tem  nek kmet delavco si ga vedi kakemu našemu nasprotniku.
Politični razgled.
Dunajski listi so polni poročil o voliluem gibanji. Dunajske volilne razmere so niso premenilo, ne napredovale. Kar se pa poroča iz provincij je večidel negotovo, ter-bo poslednjo resnico pokazal šo le vspeh. To se že zdaj da videti, da bodo večidel nemški de želni drugo lice dobili, da si utegnejo večine biti do-
Med  tem  nek  kmet delavco  opominja  k miru Mahoma udari  eden delavcev inožd če/, glavo in tudi drugi tepo neusmiljeno po njem, da so* kmet zgrudi tla in v omedlevici obleži.   Ž a n d ar j a pa zraven stojita in se ne ganctal
Dr. S e r n e c je pri vratih stal. Hipoma ga eden najetih surovežov s kolom po glavi udari , drugi in in tretji priskoči in ga pahne od praga , da pade na obraz na tla, drugi mahajo po na tleh ležečem. Ob euem so bili napadeni trijo drugi Slovenci.   S trudom
so ranjeni prišli v vežo, kjer so nekteri slov. vo-l mož beseda", menda je lilci vrata zapahnili in zabarikadirali. Žandnrma stojita [kandidat.
mirno zunaj, nobeden so ni genil, ni besedo zinil. C. kr. komisar je bil pa pobegnil.
Zdajci so roprezentanti nemške kulture, nemškega pijonirstva, t. j. Sternbergerjevi delavci, kakor kanibali Ameriki, zaprte z divjim krikom oblegali, šipe pri iknih pod robili in ■ debelimi hlodi vezna vrata štur-mali. Divja uemškutarska d nihal bi bila po polurnem divjanji vrata razsula in vsi bi bili mrtvi, ko bi se ne bil glas resnost], da huzarji iz Bistrice pridejo. Na ta glas divjad zbeži.
♦(Tabor pri Kapeli b l i z o R a d g o n e) se je v nedeljo 19. junija vršil v najlepšem redu. Ker je od kiiija deževno vromo kazalo, zbralo se jo bilo le -5000 poslušalcev. Ko se je pa zvodrilo, nabralo se |0 takoj ljudstva da ga je bilo 7—8000. Predsedoval jo g. dr. Prolog iz Maribora. Govorili so gg. dr. K 1 e m e n č i č (o zedinjenji Slovencev), prof. Šuman (o vpeljanji slov. jezika v šole in uradnije), dr. P r e-1 o g (naj so davki znižajo ali vsaj no povišujejo)! kmečki posestnik Žitek (naj se proti hudodelcem ostreje postopa), posestnik Kukovec (o popravi strugo reko Mure). — Narod jo bil navdušen in hvaležen govornikom.
♦(Volilni možje mariborskega okraja), ki pridejo v Maribor v sredo zvečer, naj se blagovole suiti v narodni čitalnici, oni pa, ki pridejo v četrtek zjutraj — v Gotzovi pivarni v graškom predmestji.
♦ (Volitve.) Iz Kranjskega se o agitacijah za volitve malo čuje. Pišo bo nam, da so v Ljubljani sami precej malo podučeni, kako teko prvotne Volitve in agitacije po mestih in trgih. Upamo, da bo vse dobro! — Na Koroškem je agitacija narodnjakov sploh se mlada in menda razen enega niti še kandidatov ni. Da bi hitro zmenili se in delavni bili. — Na Štajerskem je volilno gibanjo burno in živo. Posameznosti ne moremo razkladati. Povedati je lo, da imamo pri centralnem odboru, kjer dobomo iz gor in dol poročila o volilnih možeh, opravičeno upanje, da zmagamo povsod, ako agitacija rodoljubov ne prestane. Vidimo, kaj pre-moro on sam narodnjak, ako rok križem ne drži, pa tudi se nam poroča od več krajev, kako so dolu in udeleževanju odmikajo in odtegajo ljudje, kteri bi strašno razžaljeni bili, ako bi jim kdo rekel, da niso celi rodoljubi. Ko bi nihče svoje domoljubne dolžnosti ne zanemarjal, naša zmaga bi bila slavnejša. Na delo, gibljite se, in gledajte, kako naši nemškutarji še niso n i k d a r tako silno delali ko zdaj !
(G. M a t e v ž V r e č k o) se jo vendar kot ponudnik za celjsko okolico oglasil. Sicor je tega moža svojega slovenskega imena vselej sram, ker so ima navado po nemško »WretschkoM podpisavati; samo zdaj, ko bi memla rad, da bi mu Slovenci še do više službe in slave pomogli, so po slovenski podpiše. Tudi ga je sram povedati, da je »cesarski kraljevi" služabnik, ker se no podpiše „c. kr." — kakor sicer vselej. — Sicer g. Vrečko nikoli slovensko no pišo, o slovenskem jeziku v šolo noče nič slišati, — a zdaj, ko bi rad voljen bil, jo v slabi slovenščini nek oklic razglasil. Gospod Vrečko jo bolj smešen v tem oklicu, kakor ve da je. On na primer pravi da je »prepričaven" (iiberzeugend). To je pa vendar prevelika samohvala! Ali g. Vrečko še ve, dajo nadzornik postal zato, ker je bil sodelavec »Neue freie Presse" — tistega lista, ki Slovence zmerom zasmehuje iu zasramuje ? Pa en sodelavec »N. fr. Pr." si upa v savinski dolini med Slovenci kandidirati?!
* (Neveljavna volitev.) V Poličanah je za zdaj voljen za volilnega moža Paumau , nemškutar in mesar. Kako jo bil izvoljen? 1. jo glasoval sam za-se, 2. jo volil s tremi pooblastili, 3. jo imel pooblastilo od udove, ki nima volilne pravice, 4. je volil zanj človek, ki je kaznovan zarad zločina tatniue. Da so tacemu volilnemu možu no more dati volilna legitimacija, je jasno. Volilci so že protestirali proti tej »volitvi." Od okrajnega glavarstva je pričakovati, da ali potrdi g. Mohoriča, ki jo imol večino veljavnih glasov, ali pa vsaj da razpiše novo volitev.
♦ (Dr. Klan), znana slovenska lisica, ktero ne marajo niti ljubljanski nemškutarji, čujerno, dajo namen imel in ponudbo od nekega novomeškega „Maršala" dobil,  kandidirati  za Novometo itd.  —  Kljun, tak
za vsako   stranko nemogoč
* (Dovoljenje za tabor v I p a v i) je došlo! — Odbor prosi slavne čitalnice in županije, da nemudoma taborska naznanila na javne kraje prilepe. Listi za polovično vožnjo se bodo razposlali; ako bi se utegnilo primeriti, da kteri krai teh listov ne dobi, prosimo, da nam to hitro naznani (po Corcsp. Karte), da so po tem kaki napaki v okom pride.      Odbor ipavskega tabora.
* (G os p. Ivan ŽuŽa) bivši deželni poslanec v veliki posestnik v Grižah pri Žalcu, se jo zavaroval pri »Slaviji" na smrt tako, da so po njegovej smrti od zavarovane istine gld. 500 izplača, »matici slovenski" v Ljubljani.
Trebanskega, Zatilkega, Žušemberikega, Litijskega. BoitanJBkega in Mokronoikega okraja I
Skoraj soglasno ste me lanskega leta 24. maja volili za svojega poslanca; skazali ste mi s tem tako zaupanje, da se še zmerom s ponosom spominjam tistega dnova. Volili ste me takrat le na podlogi programa, obstoječega iz znanih 7 točk, kterim je bila na čelu »zedinjena Slovenija." — Prišel sem takrat sam med Vas, razjasnil sem Vam natanko svoje mišljenje in zadal sem Vam svojo pošteno možato besedo, da se bom z vsemi svojimi silami v dež. zboru za to po-tezal, kar sem Vam pismeno v programu in ustno v govoru obljubil.
Vnovič zdaj pred Vas stopim ter Vos vprašam, ali sem svojo obljubo popolnoma spolnil, ali sera bil v v s a k e j zadevi mož beseda?
Vest mi na to odgovarja, da mi nibčo ne more očitati, da bi se bil svojemu programu izneveril.
Mnogoštevilne zaupnice, ktere so mi po sklepu lanskega dež. zbora, iz v a e h krajev Slovenije dohajale, bile so mi kažipot in porok, da sem ravnal v soglasji z ogromno večino našega naroda.
Še dandenes nespremenljivo in neomah-ljivo stojim na temelju vseh 7 toček svojega lanskega programa, od prve do zadnje črke.
Imenitni možje Vašega volilnega okraja so mi pisali in ustno rekli, da je želja večine mojih nekdanjih volileov, da bi Vas zopet v dež. zboru zastopal, To me je tudi napotilo, da se s tem do Vas obračam, ter naznanjam, da se bom sam med Vas podal, sam se osebno z Vami razgovarjal, da Vam bom na vsako vprašanje o mojem pretečenem in prihodnjem delovanji brez obotavljanja odločne odgovore dajal.
Ako torej nekteri česti vredni gospodje reko, da se moj program ne strinja s programom narodne večine, moj program, kteri mi je vodilo bil v zadnjem deželnem zboru in kterega sem na taborih pred tisoči in tisoči Slovencev razkladal in so ga tisoči in tisoči z navdušenjem potrdili: mogoče je edino, da imajo oni gospodje svoj program. Jaz kandidiram pri Vas na podlogi tega, kterega ste Vi, čestiti možje volilci, lani z mojo volitvi jo potrdili. Ako me izvolite, obetam Vam ravnati se po njem kot poštenjak, Slovenec in Slovan vselej in povsod, pred očmi imajoč vedno blagor in lepšo prihodnost našega ubozega naroda in mile slovenske domovine.
V Mariboru 16. junija 1870.
Dr. Valentin Zarnik
Poslano.
Blagorodni gospod Dr. Konrad Eibisfeld, poglavar Kranjski! Ko som vlani kmalo po glasoviti rabuki med nem-škutarskimi turnerji in janško-velškimi kmeti v Ljubljano prišel, sem videl po oglih ljubljanskih ulic nabite velike pole, na kterih je bilo natisneno z debelimi črkami : »Kranjci vaš jezik jo vpeljan v uradnije" etc in pod tem jo stalo Vaše ime. Sklenil sem iz tega, da ste gotovo ostro zapovedali vsem uradnikom, kterim ste Vi glavar, da morajo pravico Slovencev spoštovati. Da pa temu ni tako, ali da vsaj Vaši uradniki
Isdatelj in vrednik Anton Tomšič.
Vaia povelja slabo spoštujejo in ne izvršujejo, prepričala me je naslednja dogodba. Pred enimi dnevi mi prinese uradnijski sluga neki list od davkarske gosposke, se ve da, pisan v blaženem germanskem jeziku. Branil sem se list vzeti in sicer ker se u Slovenec in kot tak imam pravico vslcd §. 19. slov dopisov tirjati, in toliko bolj, ker mišem jaz zarad uradnikov, ampak so oni zarad ljudstva. BeriČ vzame list, ali 17. dan t. m. pride zopet, ter mo vpraša : bom le vzel list a ne. Ko odgovorim : da ne, pravi, da ga bo nabil mi na vrata, in sicer zato, ker mu jo davkarski uradnik Tavčar rekel to storiti — in ker znam nemško, in mi torej ni treba slov. dopisavati; kakor da bi bil naš jezik res le za kmeta, ter mi ga nabije na vrata, kjer še zdaj visi, v znnmnjo, da naš slovenski jezik ni vpeljan v uradnije. Dovolite mi zdaj blagorodni gospod deželni poglavar naslednja vprašanja: »Kdoje tukaj napačno ravnal, jest
ali dotični uradnik? Kaj pravite Vi k tej dogodbi, ki ni edina? To Vam dajem na znanje, da dotičnega uradnika ostro zavrnete, ako niso bile zgorej navedene Vaše besedo le prazna sleparija! V Radoljci 17. junija 1870.
R. S. Mihelač.
Poprava:   V it. G8. se ima brati na drugi atrani v osmi vrsti od zgoraj mesto: Ravniku : „R a vn i k a r j u."
Dunajska borsa 20. junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   . .	60	H.	—	kr
5*/, metalike z obresti v maji in nov.	—	■	—	_
Enotni dri. dolg v srebru ....	68	n	60	ti
	95	•	40	■
	718	n	—	rt
	258	»	50	•
	119	rt	60	rt
	117	■	25	rt
		1»	65	n
-^C^^-^d* -*^> ^_J>--^^9 3^r>-^S^3^^-^^^ ^SZE* ^^*^*^^*^**»^^*^»^P^Pfr^*¥">^"^^N^»^^^^f*^^SJ^O«^v^a^^^^r^^f^r*^T^*^^r^"**^^^^
Samo enkrat poskusite
in prepričali se bodete o čudovito nizki ceni niže zaznamovanih predmetov. SBV Garantira se, da se prodaja le blago najbolje sorte.
Zaloga ima tako bogato i zbirk o najnovejših, praktičnih in lukaurioznih Btvari, kakor nikjer već ne na Dunaj i; skrbljeno je za mlade in stare, da se more za male denarje kupiti lepo primerno darilo za gospoje in gospode, ib otroke vsake starosti in stanu v tisočerni izbirki. Zapisek cene se brezplačno frankovano posije vsakemu, ako naznani natančen napis; torej je za prebivalce v provincijali jako koristno, ako si naroče tak zapisnik, v kterem jo zabilježena cena in na-tanka imena vseh založenih produktov. Pošilja ae blago ali proti poštnemu povzetju, ali za gotov denar.
Izpisek, rasen ih stvari najnovejšega lzdelanja:
krepčilo, kr. 20, 80, 40. — Pomada za lase, najbolja, kr. 20,
Dunajska usnjina, znana kot najbolji fabrikat:
Gospojske ročne torbice z jeklenim oklepom, po 65, 75, 90 kr., gf. 1, 1.20; iz najboljega šagrenskega usnja, s pozlačeno poskočno zaporico, a gld.: 2, 2.50, S.20, 3.50, 4; take s prednjo niošnjico 8-50, 4.6 0, 5.
Najnovejši praktični portmoneji za gospoje ali gospode, a 50, 60, 80, 90 kr.. 1 gld; najlepši gld.: 1.20, 1.50, 2, 2.50.
Praktične mošnje, a 60, 80 kr., 1, 1.50; najlepše a gld.: 2, 2.50, 8, 4, 5.
Mošnjiči za cigare, a 40, 60, 80 kr., gld.: 1, 1.50 ; najlepši gld.: 2, 2.50, 3, 3.50.
Listnice, po 10, 15, 20, 25 kr.; najlepše v usnji po 80, 40, 50, 80, kr., 1 gld. — Mošnjo za tabak, po 40, 60, 80 kr., 1, 1.20, 1.60 gld.
Popotne torbe iz močnega umija, a ključavnico, a gld.: 2.20, 2.60, 2.80, 3.20, 3.80, 4.50, 5.
Nepremočljivi popotni kovčegi, najbolje urejeni, a gld.: 2 40, 2.80, 8.50, 4, 4.60, 5, 6
Popotne steklenice z usnjem preoblečene, in kozarci, a gld.: 1.30, 1.60, 1.90, 2.20.
Največa izbirka najkrasnejših albumov za 25 slik, lepo okinčan, kr. 60, 80, gld. 1: za 25 slik, z najlepšim kinčem, gld.:  1.60, 2, 3;   za 50 slik, lepo t zlatom, kr.: 90, gld. 1.60, 2;   za 50 slik z najlepšim kinčem, gld.: 2.C0, 3, 3.60, 4, 5: za 100 in 200 slik a gld.: 4, 5, 6, 8. Najlepši eksemplari a gld.: 10, 12, 15, 18, 20.
Album za muziko: Vsak album svira, ko se odpre, dve najnovejši in najpri-ljubnejši poskočnici ali operi b taktičnimi ljubimi glasovi. 1 album v osmi r ni obliki 10.50, 12.60 gld. 1     „    » veliki Četvorki J.5.—, 16,— „ Najbolji optični dalnogledi z  akromatičuim steklom in natančno vidnostjo na 1, 2—8 milje daljšine, a gl. 4, 5.50, 7.
Zapirljive pisne mape, gld. 1, 1.50, 2; jako praktične z vbo potrebščino, a gld. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 5.
Gospojski neseserji z vsemi potrebščinami za šivanje, in prav lepo zunajno opravo, kr. 50, 80, gl. 1, 1.50. Naj k ras noje opravljeni, gl. 2, 2.50, 8. 4, 5. — 1 etui s 6 raznimi iglami za pletenje, kr. 16; 1 etui s 2 ali 4 pletili igla, kr. 10 in 20; 1 etui s 100 izbranimi šivankami, kr. 20. — 1 izgledna knjiga za znamovanje in pletenje z 20 izgledi, 5 kr.
Pol niža cena nego poprej: l par vaz, najnovejše oblike, franc. porcelan, kr. 40, 60, 80, gl. 1.50; veče po 2, 3, 4, 5 gl.
Praktično in dober kup darilo je nova pisna garnitura iz litega bronsa, iz 10 kosov, namreč: tintnik, peresnik, peza, 2 pisna svečnika, gorkomer, ročni Bvečnik, obesilo za uro, netilo, peresni obrisar. Vse prav lepo in okusno izdelano, velja samo 3 gld.
Največa izbirka pahljač za gledišče, ples in sprehod: 1 pahljača, priprosta pa čedna, 30, 40, 60 kr. ;   1 pahljača z lepo malarijo, 40, 80 kr., 1, 1.20 gld.; krasno izdelana, gld, 1.50, 2.50, 8, 4, 5, 6.
Najboljše toaletske potrebščine : francosko mljivo z razno vonjavo, kr. 10, 15, 20, 80, 85, 40. — Najlepša lepšala, po 10, 15, 20, 25 kr. — Najbolja dišava, različna, 30, 40, G0, 80 kr., 1, 1.20 gld. — Olje za* laBe,
25, 80, 40, 50, 60. — Kolonjska voda, prava; kr. 20, 40, 60, 80, gl. 1, kakor tudi vse druge toaletske potrebščine po najnižji ceni.
fiSF"" V brambo osebe in premoženja je neobhodno potrebno branilo orožje ; to so novoizboljšani Lefaucheui-revolvorji z varilno zapornico, dvojnim gibom in risanimi cevi, za 6 stre-ljajev, da jo mogoče po enem samem nabitji v eni minuti 6krat ustreliti. To je non plus ultra vsega orožja
1 revolver 7 mili, 16 gld. | 100 patron gld. 8.60. 1      »       9   »    18   »   I 100    »        „ 4.-. 1      „     12   »    20   »  »100    „        » 4.50. Postni revolverji za 6 streljajev, 6 palcev dolg, g). 8.80.
Najbolji glavniki iz kavčuka,
1 glavnik za česanje, 13, 20, 2'>. 80 kr., 1 glavnik za prah, 20, 26, 30 kr.,  1 glavnik z ročajem, 25, 80, 85 kr., majhen
glavnik 10, 15 kr., tak a krtačo, 25, 35, 40 kr.
Glavna krtača 80. 40, 50 kr. do 1 gld., krtača za obleko 60, 60, 80 kr. do 1 gld.; najbolja krtača za zobe 20, 25, 80, 86 kr., za nohte 26, 85, 46 kr.
Svilnati zavratniki za gospode, črni ali pisani po 26, 85, 45, 60 kr. Najmodernejše svilnate rutice, a 60 kr., 1, 1.60 gl.
Najbolji hlačniki, trdni in praktični, par iz angleškega nitja 45, 60, 80 kr., svilnati 90 kr., gl. 1.20, 1.60.
Najbolji angleški noži, peresni, po 26, 85, 45, 60, 80 kr., gl. 1, 1.20.
Za gospoje neobhodno potrebno. Glavna kaseta za gospojsko toaleto, velika, lepo polirana, zapirljiva, b zrcalom m tem-le zadržajem:   1 kos toaletnega mljiva, 1 flacon vonjave, 1 k. voščene pomade, 1 malo zrcalo,
2 različnih glavnikov, 1 zobna krtačica, 1 flac. kolonjske vode, 1 kleščice za lase, 1 k. zobne paste, 1 flac. olja za lase, 1 k; pomade za lase, 1 majhno česalo, 1 glavnik z ročajem, 1 čistilo za glavnike, 1 krtača za nohte, 1 strgalo za jezik, l pila in čestilo za nohte. Vso najbolje vrste, in velja samo 4.50 kr.
Jako rabljivo za gospode. 1 glavna kaseta za brivanje, lepa s zaporico in zrcalom, in sledečim zadržajem : izvrstna angl. britev, šopek iz jazbe-čevine, 1 k. Windzor-m|jiva, 1 metalna škodela, jermen in brus, 1 glavnik, 1 krtačica za zobe, 1 k. voščene pomade, 1 1 k. ročnega mljiva, 1 piskerc dobre pomade, 1 flac. olja. Vse vkup gl. 2.80.
fl^T*   Pipe in  lulice iz prave morske pene, najlepše bate,
lepo rezljane, po 60 kr., 1, 1.50, 2, 3, 4, 6 gld. Čisto _ sestavljene garniture za kadenje iz prave morske pene in jantarja, v skrinjici za v žep utakniti, različno po veličini in zadržaji, po gld. 8, 4, 5, 6, 8.
Praktična žepna netila z ali brezjluuto po 20, 30, 40, 60,60 kr.
Kineško srebro z debelo srebrno plošo, najbolje blago, s lOletno garantno pri vsakdanji rabi: ducend zlic 16 gld., zličic za kavo 9 gld., nožev in zlio gld. 27, par svečnikov gld. 4, 6, 6; 1 žlica zaso-čivje gld. 4, 4.80, 1 ducend nožičev za desert 10—60 gld., 1 soluica najlepše oblike gld. 2.50, 8 ; 1 popernica gld. 1.60, 2; sladkornica gld. 2, 8 ; 1 zajemnica za mleko gld. 3, 8.80, za juho gld. 6.50, 6.50. Druge Btvari iz kineskoga srebra po fabriški ceni.   Ta fabrikat je glede barve in oblike natanko
ponarejen pravemu srebru Prave sekane koravde, najbolje baze, cela rešta 15 kr Ob enem čestite prebivalco v provincijali pozorne činim na moj komisijski oddelek, kteri je edina kupčija te vrste kajti oskrbuje vsako naročilo, ktere koli kupčijo, na drobno in na debelo, kar najhitreje in zanesljiveje. Torej se priporočam za mnogoštevilna naročila.
Prva avstr. komisijska kupčija /V. Friedmanna na Dunaji,
Bnf Prti t<»rs transe Nr. «G
M (13)
Hpilcp ti C BB i kl'(* (božjast)
pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Kllllsch v Hcrolluu,
zdaj : Louisenstras.se 45. — Ozdravil jih je že nad sto Lastniki: Dr. Jože Vohu jak lm dragi.
(22)
Tiskar tduard Jantle