POLET GLASILO KRŠČANSKE DELAVSKE MLADINE MLADINSKA ZVEZA--- J S Z - LJUBLJANA PRILOGA -DELAVSKI PRAVICI", 25 JUNIJA 1935 Nasa pot (Referat tov. Bučarja za Mladinsko zvezo .TSZ na občilom zboru ,TSZ 2. jnn. 1935) Pri nas Slovencih je pojem o JSZ zelo ozek. Premnogi napačno mislijo, da je naloga strokovne organizacije samo posredovanje v mezdnih sporih in morda še v'sklenitvi kake kolektivne pogodbe. Da s« ta mnenja vzdržujejo, navajam tri vzroke: 1. Vza-oia naše mladine ni bila nikdar usmerjena v strokovno skupnostno smer. Duli liberalizma je razčlenili družbo v delce hrez prave povezanosti na družbo in celoto. Naši vodilni vzgojitelji so se nasrkali tega duha. Če tudi so ga morda z besedo zamotali. In česar niso imeli v sebi, niso mogli dati mladini. 2. Z liberalizmom se je v nas nujno vselil materializem. Kajti liberalizem, kakor ga je ustvarila francoska revolucija in si ga je zamislil Machiavelli, je nujno matrialističen. Duh materializma pa nas mora razdvajati in no združevati. V vzgoji mladine mora materializem mladino naravnost uničiti za vsako skupnostno misel. 3. Vzgoja našega naroda ni bila strokovno-gospodarska ampak politična, ali točneje: strankarsko-politična. Zato ni mo^el slovenski narod kljub 40 letom razumeti naše JSZ v celoti, zato ni imel nikdar prave gospodarske vzgoje iu zato ne razume no strokovne, ne gospodarske, ne narodne in ne državno povezanosti celote. JSZ pa ni le kruhohorska organizacija, ampak je nekaj več: je življenjska o r g a n i z a c i j a. Ce je pa življenjska, mora biti tudi vzgojna, mora biti kulturna in jo pok ret, ki mora zajeti tudi mladino. Zdelo se mi je potrebno, da te osnovne misli poudarim zato, da pokažem ne le dejstvo, da je mladinska organizacija že tu, ampak tudi nujnost, da mora biti, celo tako veliko nujnost, da bi jo danes morali ustanoviti, če bi je sc ne imeli' Tega pa nisem poudaril samo radi tega, da pribijem nujno potrebo po mladinski organizaciji in da naglasim pravo široko pojmovanje o strokovni organizaciji sploh, posebej pa še o JSZ. Poudaril sem to tudi radi čisto rednih dejstev, to je: naše skupine se vse premalo te naloge, tega širokega dejstva zavedajo. Načelstvo JSZ in zlasti mi mlajši smo po razpustu naše kulturne organizacije živo čutili, da je nastala velika praznina, da je JSZ okrnjena n» najobčutnejši točki — mladine nismo imeli. Še več: mladine nismo vzgajali. In zato smo se trudili, da to praznino izpolnimo. Dne 8. decembra 1934 se je vršil občni zbor Mladinske zveze JSZ. Danes je mladinska zveza vključena v sklop/ JSZ, česar s prejšnjo slično organizacijo ni bilo. Ustanovitev Mladinske zveze je šele poudarila važnost in širino JSZ. S tem dejstvom je bila izpopolnjena ena izmed najbolj važnih nalog. Ni primerno, da bi Vam našteval vse sklepe, vse sestanke, vse težave, vsa razočaranja, ki smo jih doživeli, pa tudi možato prenesli in zmagali. Kdor je zasledoval naše delo, kdor je bral, resno bral naše okrožnice, ali vsaj naš »Polet« v »Delavski Pravici«, more vsaj malo vedeti, kaj hočemo, kaj smo, pa tudi to, kaj hočemo biti. Nočem, da bi govorile sam« besede, nočem pa tudi, da bi Vas mučil s predolgim referatom, dejstva naj govore! V teh težkih časih, v tem kaosu idej, v tem večnem pričakovanju povratka »starih časov in razmer«, in pri tej miselnosti mnogih naših skupin, tla je Mladinska zveza luksus za gotove naše skupine z ozirom n m krajev razmere, smo vendarle ustanovili tele skupine: Leše, Kovor, Križe, Kranj, Šmartno, Ljubljana, Zagorje, Izlake, čemšenik, Laško, Celje, Petrovče, Rečica, Duplica, v', , Vse skupine imajo po polletnem obstoju centrale danes članov 432. Za to dobo, kar obstoje, jih moram celo pohvaliti. Najboljše so Duplica. Kovor, Križe, Zagorje, Kranj. Več življenja, več mladostnega ognja v jjrvi vrsti pa več stika s centralo bi pa vendarle želel v Laškem, Šmartnem in Recici. Kako da ni Mladinske zveze na Jesenicah, v naši najstareiši trdnjav i. Kje so še ostali kraji, naši zavedni, kakor Tržič, Škofja Loka, Goričane, Vevče, Maribor? Ali ni življenja, mladega življenja, nove miselnosti, novega hotenja pri drugih naših skupinah? Zahtevamo, kjer je strokovna skupina, mora biti tudi Mladinska zveza, ker mi nismo samo kruhoborci, mi smo gibanje, mi smo pokret, mi smo organizem. In če smo zdrav organizem, ne smemo gledati samo na en del telesa, ampak na vse: na dušo in telo. JSZ je kakor telo, močno in njeno delo je realno, MZ pa dela z duhom, gradi idejo. Mladina je kri, ki vzdržuje, ki poživlja ves organizem. Zato pa je naša sveta dolžnost, da vzbudimo v vseh krajih, kjer je strokovna skupina, mrtve in neizrabljene sile in jih vložimo v skupno gradbo v>. Z., ki mora nekoč razmahniti svojo idejo in svoje hotenje v zadnje kraje, kjer trpi in išče naš človek. Prosimo in pozivamo delegate JSZ, da v svojih poročilih krajevnih skupinam poudarijo prepotrebno važnost čimprejšnje ustanovitve MZ v svojem kraju. Mladina ima bodočnost — če bomo vzgojili mladino v našem duhu, če bomo zavzeli mladino v naš pokret, tedaj bo JSZ prospevala in procvitala in njena pot bo en sam nevzdržen polet krišku do svojih smotrov. Oe pa zanemarimo mladino, če jo pustimo ob strani — bo šel čas preko nas in hiranje ter preživelost sta neizogibna. Kličem vam: na delo za sveto stvar, da se srečamo vsi mladi in močni na skupnem polju v delu za naše smotre. Neomajana vera mora mora biti v nas, vera v uspeh in naš klic bodi: »Z mladino do bodočnosti!« Naše delo Pred nami jo jasem cilj: vzgojiti in nje nam mora biti le sredstvo v dosego izobraziti hočemo verno, značajno, du- tega namena. Vse naše organizacijsko ševno in telesno močno proletarsko mla- delovanje mora biti prežeto s tem du- tlino. Naš namen je, oplemeniti in srčno hom in mora počasi prekvasiti notra- izobraziti proletarsko mladino, da se b( njost mladega človeka ter mu usmerjati iz lastnega »poznanja, iz svoje duhovne mišljenje in voljo. Vsak naš član mora in srčne kulture podredila skupnosti ir rasti z organizacijo in se v njej indi- stala skoz in skoz v službi občestva. V vidualno razvijati. V njej mora razvi- nji moramo dvigniti in vzbuditi vt jati v določenem pravcu vse svoje mla- speče, lepe in plemenite nagibe, pred- dostne sile, podjetnost in samoniklost, vsem čuvstvo ljubezni do bližnjega, do Vsakdo mora najti v naši organizaciji skupnosti, do Boga. Učiti jo moramo sebi primerno zaposlitev in torišče svo- spoznati in ljubiti resnico ter pravico jega udejstvovanja. Nuditi moramo in vse kar je lepo in dobro. možnost čim širšega udejstvovanja. 'Po je naša osrednja misel in naš na- Vsled tega ustanavljamo različnim pa- men. To je naše vodilo in v ta pravec nogam organizacijskega delovanja od- usmerjamo naše delo. Vse naše delova- govarjajoee sekcije. Sekcije naj bodo našo delavne edinice. V njih naj najde mesto dramatika, glasba, alpinistika. šport in sploh vse delovanje, ki more zanimati mladega človeka in predvsem delovanje, ki nas privede k našemu cilju. V sekcijah bomo gojili delavsko dramatiko in sploh proletarsko umetnost. To so vsa umetniška dela, ki dvigajo v človeku njegove pozitivne prvino in ga etično preobražajo. Namen proletarske umetnosti je, vzgajati in kazati pot k t>ol.ivomu življenju. To je ona umetnost, ki mora oznanjati odrešenje in mora biti svetla vodnica iz trpljenja v novo dobo. Umetnik, ki ji služi, mora stati na strani in v službi trpečega in ponižanega proletarijata, z besedo ga mora vzgajati, za besedo usposabljati ali za dejanja. Tako proletarsko umetnost hočemo gojiti in z njo vzgajati. Prirejali bomo igre in prosvetne večere, ki bodo sestavljeni iz del, ki so pisana v tem duhu. Naše igre in prosvot,. večeri naj bodo izraz našega hotenja. Z njimi hočemo vzgajati tudi širše občinstvo. Dalje hočemo v sekcijah nuditi članstvu s predavanji splošno, kakor tudi strokovno izobrazbo ter ga dvigniti k lastni, delavski kulturi. Seznanjati ga moramo z gospodarskimi, kulturnimi, socialnimi vprašanji, itd. Zavedamo si;, da more le izobraženo delavstvo voditi uspešen boj za svoje pravice. Oho delegata Centrala cxi čana do časa pošilja, krajevnim skupinam svojega delegata, ki izvrši obenem revizijo. Včasih pride delegat nazaj zadovoljen, drugič potrt — kakršna je pač skupina, ki jo je obiskal. Zanimivo bi bilo vedeti izvlečke z delegatovih poročil naših obiskanih skupin. Zadnjič daiali poročila skupin samih, danes vam pa povemo, kaj je videlo oko delegata. Križe, H. aprila je bil .kot delegat tov. Bu-čer v Križah. Članov je bilo nai Restanku precej, ki pa niso pokazali tistega zanimanja, kot bi bilo treba za M Z. Je nekaj častnih izjem in tisti držijo iKvkret v svojem kraju. Želeti bi bilo tudi, da bi igrali bolj vrednostne igre, ker doslej s svojim programom niso stopili nad povprečnost. Knjige odbornikov so bile v redu, le kroniko bi lahko še vodili (velja za vse druge skupine, ki še nimajo kronike op. uredn.). Kovor: 14. aprila je bil kot delegat tov. Bučer v Kovorju. Hudo je pri tej skupini,, ker je v bolj slabem finančnem stanju. So pa delavni člani, ki so si s kulakom in s pomočjo dragih zgradili svoj dom, v katerem lahko igrajo. Le knjige bi morali odborniki malo bolj točno voditi (vložni zapisnik, kronika, sejni zapisnik). Drugače je bil delegat prav zadovoljen. Zagorje. Po poročilu tov. BuČcrja ro pa v Zagorju nekateri člani menda najbolj iigilni izmed vseh skupin (samo, da se radi pohvale ne prevzamete in pokvarite. Op. uredn.). To je vzrok, du je tudi skupina zelo dobra. Samo to je čudno, kako da nimajo deklet organiziranih! Gojiti hočemo zdrav šport, izletni-štvo in alpinizem. Šport nam krepi telo, jači voljo in bistri duha. Pripomore k harmoničnemu razvoju duše in telesa. Zdrav duh v zdravem telesu! Zlasti pa moramo dvigniti v članstvu ljubezen do narave in ga uvesti v študij prirode (rastlinstva, živalstva!). Danes je ravno proletarec radi zmehanizira-noga načina svojega življenja najbolj potreben stika z naravo. Organizirajmo radi tega izlete, taborenja! Tu smo podali le par primerov našega organizacijskega delovanja in podali splošne smernice, po katerih naj se vrši to delo. Našteli hi lahko seveda še mnogo več panog našega delovanja, kot n. pr.: petje, tamburiranje, razna roko tvorstvo itd. Gotovo pa bodo podjetne krajevne skupine same našle jtravilno pot in razne načine za udejstvovanje svojega članstva. Velja naj princip: nuditi čim več možnosti za udejstvovanje, vse delo pa se mora vršiti le radi našega namena. Nič ne sme biti samemu sebi namen. Nočemo vzgojiti dobrih športnikov, dobrih pevcovv in igrav-cev, hočemo le dobre in poštene ljudi, ki bodo načela pravico, resnice in katoliško ljubezen praktično uveljavljali v svojem^ privatnem ali javnem življenju. Hočemo agilnih delavskih borcev in voditeljev, ki bodo vedno pripravljeni žrtvovati se in boriti za pravico delavskega razreda. Vzgoja bodočih mater v delavsko-krščanskem duhu j« silno važnosti. Knjige so zelo v redu in tildi zunanje delo je Zagorjall vidno. Saj so igrali menda petkrat Kralihovega »Fausta« ob skoro vedno razprodani dvorani. Tudi zdaj poleti delajo iu držijo gibanje z izleti, športnimi igrami itd. Ccinšcnik. Delegat tov. Bučer je bil kar vesel lepega Števila članov, ki se jo zbral v dvoranici. Skoda, da so knjige odbornikov bolj nepopolno vodene in da ne držijo društvenega življenja s sestanki. Preredki s njihovi sestanki. Ali ne bi mogli tovariši i« Zagorja .prihajati včasih gori kot predavatelji ali slično. Sploh so skupine malo premalo povezane med seboj. Drugače je liii delegat z obiskom prav zadovoljen. Medija Izlake. V Medija Izlakah je bil Iti. junija 1930 tov. Bučer. Velika napaka, ki jo je treba čimprej in temeljito odpraviti, je to, da nimajo dovolj povezanosti s centralo. Niti enega poročila še niso poslali ccniruli o svojem delu, zato je bil delegat kar presenečen, ko je Izvedel, da če drugo ne, vsaj igrajo iu to dobre igre (Zemlja, Mati, Vest itd.). Knjige so bile v dobrem redu, iz njih se vidi, da so vendar delali, čeprav se niso oglušili. I.e v duhu MZ so člani menda še premalo vzgojeni ali kako — du se Jim ni ljubilo na sestanek in so v senci posedali iu krog oglov postajali. Ali so se buli, ali Se jim je premalo zdelot Ni prav to, kaJtršnokoli delo — ampak naše delo se mora pokazati po naših skupinah. Takole vam povedo delegati. Mislimo, da sodba ni ostra, ne, «aj je zvezne zadovoljiiva. Skupine, ki jili še ni obiskal delegat, pa .jih bo — se naj nikar na to ne pripravljajo zadnje dni — temveč več fca±t svojega obstoja in sicer: z vztrajnim in uspešnim dolom. Saj delegat ni noben sodnik, temveč vaš tovariš, ki pride med vas, zve vaše tožbe, sani potoži — malo vas navduši, sem in tja pokaže smer in ml va« samih sprejme mnogo — morda več, kot vam Je on dal. Popravi: Neljuba pomota se jo^ vrinila v zadnji številki. Med tistimi, ki jih naštevamo (in oštevamo) da niso poslali poročil, smo zapisali tudi Oemšenik. To pa ni res, kar ste sami lahko videli iz poročila — pa dobrega poročila. Tovariši iz Cemšenika naj pai nam oprostijo — v naglici in ob velikem delu se lahko kaj takega zgodi. Lese. Meseca maja smo pri nas ustanovili skupino Mladinske zveze. Takoj v začetku Je pristopilo «‘$1 članov. Mladinska zveza je pri nas res potrebna. Nujno je,