Zapiski
JURČIČEV zavod in   muljava
Ko je Josip Jurčič v Novicah 1863 priobčil Spomine na deda, se je pod njimi podpisal s psevdonimom J. Zavojšček. Ta psevdonim je porabil tudi pri Uboštvu in bogastvu v SV 1865 in leto prej pri Prazni veri v KMD. Od kod to ime? Prijatelj je v svoji izdaji Jurčičevih Zbranih spisov (I, 495) ta psevdonim izvajal iz pisateljevega rojstnega kraja, zakaj po krstnem listu se je Jurčič rodil »im Dorfe Savod Haus Nr. 20«. Ta podatek je posnel Grafenauer v svoji izdaji Jurčičevih spisov, češ da se je »zval kraj v Muljavi, kjer je bila njegova rojstna hiša. Zavod ali Zavoje«. V SBL je Grafenauer zapisal, da je stala Jurčičeva rojstna hiša, pri Pajštbarju, v tistem delu vasi Muljave, ki se v krških cerkvenih matrikah še imenuje Zavod. Na SBL se sklicuje tudi urednik sedanje izdaje Jurčičevega Zbranega dela (I, 299 in II, 316). Zdaj se je v JiS (4. št.) pojavilo še ime Zavoj (169): v članku Jurčič romantik govori pisec, da je bil Jurčič doma »z Zavoja na Muljavi«. (Mogoče je to tiskovna napaka za Zavod.) Da se ne bi brez potrebe zasejala v Jurčičev življenjepis že ob rojstvu napaka, naj opozorim na članek, ki je ostal doslej neopazen tudi tistim, ki so se zadnji ukvarjali z Jurčičem Zavojščkom. Članek Kje je bil rojen Josip Jurčič je izšel nepodpisan v dnevniku Slovenec 24. 11. 1939. Pisec razpravlja o imenu Zavod in prinaša še nekaj drugih zanimivosti iz Jurčičevih otroških let, posebej pa odkriva njegove bajtarske korenine. Ker stari dnevnik ni vsakomur dostopen, naj posnamem glavne ugotovitve.
Jurčičev krstni list s Krke ima res zapisano, da se je pisatelj rodil na h. št. 20 vasi Zavod. Iz urbarjev stiškega samostana ter urbarjev župnišč na Krki in v St. Vidu pa je razvidno, da je Muljava nastala iz dveh delov, iz dveh vasi ali naselij, iz Muljave in iz Zavoda. (Naglašen je prvi zlog.) Mejo med obema je delala prejšnja stara cesta, ki je šla tik Kocmanove hiše in za bivšo GriCarjevo. K Zavodu so pri/otno spadale tri kmetije ali grunti, Koc-manova, Tokčeva in Bebrova. Največje posestvo na Zavodu je bilo Koc-manovo. Najstarejši znani lastniki tega grunta (v 16. stoletju) so se imenovali Zavod ali Zavodnik. »Vsi stari urbarji poznajo za te hiše samo ime Zavod in prav tako tudi krške matične knjige. Ime je dobila vasica od malega potoka, ki teče pod vasjo in je torej vas Zavod (za vodo). Na nasprotni strani je vas Potok.« Kocmanov grunt je imel še eno hišo, bajto za preužitkarje. Tej bajti so rekli Beistube, Tu se je razvila samostojna bajtarska družina, njen gospodar pa se je imenoval Bajštebar, Pavštbar in Pajžbar, ime, ki se je ohranilo do današnjih dni kot hišno ime na Jurčičevem domu. Vendar današnja Pajžbarjeva hiša, to je rojstna hiša pisatelja Jurčiča, ne stoji več na mestu, kjer je stala prvotna preužitkarska bajta, namreč tik zraven Kocmanove hiše. Pisateljev ded (po materini strani) Jankovič je namreč to bajto podrl in na vaški »gmajni« postavil novo, tisto, v kateri se je rodil Jurčič in ki stoji še danes. Med Kocmanovimi in Pajžbar j evimi so bili sorodniški stiki: Kocmanovi so bili Pajžbarjevim otrokom vedno krstni botri. Tudi Jožeta je držal pri krstu »stari Kocman« Miha Lampret, popisan kot stari Grahovec v romanu »Cvet in sad« in v »Tihotapcu« imenovan Golman. Ravno tako naj bi bil pisatelj v mladosti dobil pobudo za postavo »lesenonogega pivca« v »Tihotapcu« (ZD II, 67) in Žagarja Sepca z eno nogo »od kolena navzdol leseno« (ZD VI, 191) v romanu »Cvet in sad«. »Lesenonogi pivec (pa) je bil neločljiv prijatelj starega Kocmana mlinar in kovač Smrekar, po domače Breznik iz Brezja pod Muljavo.« Podatek dopolnjuje Prijateljeve (citirane v ZD VI, opomba k str. 191). Šepca je pisatelj v revščini svojih otroških let dobro poznal. »Ko so nastopile (na pisateljevem domu poleg drugih gmotnih težav še) slabe letine, je oče pokojnega Jurčiča prosil ,lesenonogega mlinarja' Breznika, naj mu pomelje na črni kamen ajdove otrobe, ,luskovce' imenovane, da bo imel za kruh za svojo družino.«
Ko so dajali vasem hišne številke, so manjša naselja združevali z več-jimi in tako je tudi Zavod dobil skupne številke z Muljavo. Krški župniki    283
pa so še sto let poznali samo Zavod. Tako je tam tudi JurCičev rojstni kraj zapisan kot Zavod h. št. 20, medtem ko se je uradno imenoval pravzaprav Muljava h. št. 20. Clankar popravlja zapisek v krstnih knjigah, da je pisateljev oče imel tretjino zemlje (SBL pravi, da četrtino), zakaj Pajžbarjeva bajta ni imela nobenih desetinskih dajatev in ne tlake, dajala je samo nekaj bere krškim kaplanom. Jožetov oče je »ljudi klical na tlako in napovedoval desetino za gospostvo tedaj razpuščenega samostana v Stični. Imel je tudi majhno krčmo, v kateri .je Jože Jurčič občudoval muljavske originale. Posestva pa ni imel razen nekaj njiv. Zato je bila za časa pisatelja Jurčiča pri Pajžbarjevi hiši velika revščina.«
Clankar seveda ne navaja podrobneje svojih virov, niti pismenih niti ustnih. Vredno in potrebno bi bilo dokumentarično preveriti Jurčičev rod po materini strani na Muljavi ter poreklo po moški strani iz Jablanice pri (dolenjski) Kostanjevici. Prvo bi pokazalo njegove kočarske kmečke korenine, drugo pa razjasnilo vprašanje njegovega mogoče daljnega hrvaškega rodu. Ravno tako bi bilo treba preveriti gornje podatke, kolikor se tičejo muljavske domačije. Zdi se, da gre navedenemu člankarju precej vere, ker se sklicuje pri svojih informacijah na Jožetovo sestro, poročeno pri Gričarju na Muljavi: podatke o družini da mu »je pripovedovala sestra Jurčičeva, stara Gričarica, ki je bila štiri leta starejša kot brat Jože«. Viktor Smolej
284